abandoned beach house

Naslov sporočila: abandoned beach house Ned Mar 24, 2013 7:33 pm

tag here is the mission aka courtney and aaron, smitten3

here we go! (:

še dobro se je zavedala, kdo se nahaja v ozadju kombija. pravzaprav je celo poznala malce več od njegovega poklica, katerega je očitno vzel malce preresno, saj je zares vztrajno vrtal nos v njihove zadeve. vsakič ko je pomislila na to, je avtomatsko sklonila glavo. zaradi nekakšne zatreskanosti vanj, daleč v preteklosti, je bila tudi sama kriva, da so šle nekatere informacije k njemu- kmalu po tem, ko je prišla v tolpo in njega osebno tudi spoznala, mu je zaradi lastne naivnosti izblebetala nekatere podrobnosti iz tolpe. ni več štela kolikokrat je preklela tiste trenutke v svojih mislih in iskreno, je pravzaprav počasi celo pozabila na njih. do sedaj. vedela je, da jo bo prepoznal, kljub temu, da bi nosila pokrivalo ali bilo kaj drugega, glas je bil tisti, ki jo bo izdajal. narahlo je zavzdihnila ter se končno zavedla kje sploh je- sedela je v kombiju, na sovoznikovem sedežu, poleg sodelavke, ki pa je bila tako prekleto znana. dobro, morda je res kdaj v službi naletela nanjo ali podobne zadeve, vendar ne, nekako se ni mogla sprijazniti z tem odgovorom. nekako je bila prepričana, da je dekle poznala od prej. vendar ker je vedela, da ni vljudno buljiti v nekoga in že res, da bi ponavadi vse skupaj izgledalo tako, da bi ji ona imela sto in eno stvar za povedati in vprašati, vendar v tem trenutku tega ni bila sposobna, zaradi moškega, ki so ga vozili v zadnjem delu kombija. načeloma res ni bila nekako živčna, pravzaprav je imela prekleto dobre živce, vendar glede na to, da se je temnolasec tikal njene preteklosti, da ji je bil nekoč zelo pri srcu in da jo je nazadnje nekako, pa saj ni vedela zakaj točno sta se odtujila vendar kljub temu- izigral za informacije, je definitivno imela razlog za živčnost. komaj se je uprla dejstvu, da ni začela tapkati s prsti po šipi, kakor je počela to vsakič ko je bila živčna. tako pa je le globoko zavzdihnila ter se obrnila proti rjavolaski, za katero bi znova prisegla, da jo od nekje pozna. »koliko je še do koče?« je dejala ter se trudila nekako izpostaviti pogovor, da bi odpravila živčnost v svoji glavi. »in oh ja, kako nevljudno od mene- poppy mi je ime,« je še dodala ter se nasmehnila, nato pa zopet preostanek vožnje presedela v tišini, s svojimi nadležnimi mislimi o moškem v ozadju. preostanek vožnje sta preživeli v tišini, dokler se ni pred njenimi očmi zarisala zapuščena koča ter čim je dekle ustavilo kombi, je skočila iz njega, si nadela prekrivalo, pa čeprav je bila še vedno mnenja, da ga ne bo dolgo potrebovala ter odšla do vrat kombija in jih odprla ter se zazrla v njej še kako poznanega temnolasca. počakala je za trenutek, da se je pridružila sodelavka, nato pa pomignila na novinarja. »daj, spravimo ga v kočo,« je dejala ter ga le spravile v notranjost, kljub temu, da res ni bil najlažja stvar na svetu. ko so ga privezale na stol, da ne bo mogel pobegniti, se je odmaknila nekaj korakov od njega ter zavzdihnila, ko je opazila, da počasi le prihaja k sebi ter pogled usmerila proti rjavolaski. »bova začele?«

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Mar 24, 2013 9:34 pm

the mission
smitten

"ne dolgo. dobrih deset minut," je odgovorila. pizda, se me res ne spomni? je pomislila courtney. ni bila prepričana, če to je tisto dekle, katerega ima v mislih, ali ne, ampak skoraj prisegla bi lahko, da jo je že nekje srečala. poppy, je v mislih ponovila njeno ime. "jaz sem courtney," se ji je nato še sama predstavila in preostanek poti v tišini poskušala obrazu obdržati čimbolj brezizrazen izraz. ni namreč hotela, da bi zaradi preteklost, ki jo je imela z žensko na sovoznikovemu sedežu, šlo karkoli narobe pri nalogi, ki jima je bila zaupana. je možno, da je poppy istega mnenja in se tudi ona le pretvarja, da ne pozna resnice? zagotovo je delovala nekoliko... živčno. tako je vsaj delovala, ko je court za nekaj trenutkov pogledala proti njej. med vožnjo je tudi utišala radio, saj so ravno takrat vrteli neko neumno pesem, ki ji je šla blazno na živce, s čimer je za trenutek pritegnila njeno pozornost, sicer pa poppy ni delovala, kot bi si najbolj želela njene družbe.

njene misli so bile polne vprašanj, na katera ni poznala odgovorov. je bila to sploh res ona? bi jo morda morala vprašati, če se poznata? nenazadnje, se je poppy sploh spomnila noči, ki sta jo preživeli skupaj? od tega dogodka je sicer minilo že nekaj mesecev in vse skupaj bi lahko označili le kot nepomembno preteklost, vendar... hm, za courtney poppy ni bila le eno izmed deklet iz preteklosti - čeprav si tega do zdaj še nikoli ni priznala, morda zato, ker o tem v bistvu ni niti razmišljala, je imela do nje čustva, za katera je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo prišla na dan. po drugi strani pa sploh ni bila prepričana, če je to res ona. bila je zmedena, k čemur je pripomogel še novinar, ki se je nahajal v prtljažniku kombija, ki je vozila ona. če bi ju v tistem trenutku ustavila policija bi obe pristali v zaporu. morala je ohraniti trezno glavo in se vesti profesionalno. to ji je nekako tudi uspelo in že kmalu sta varno, brez kakršnihkoli težav, prispeli do koče.

ker je bila notranjost hiše prazna - nikjer ni bilo niti sledu o njunima kolegoma, ki bi naj prevzela dela od tukaj dalje -, se je strinjala s poppy, da začneta. "hej ti! halo, si buden?" je odločno zaklicala proti ubogemu novinarju, ki je bil še vedno povsem omotičen in najverjetneje ni imel pojma kaj se dogaja. v moški družbi se je ponavadi obnašala popolnoma drugače, kakor se je morala v tistem trenutku. ampak delo je pač pri njej bilo strogo ločeno od zabave, zato je delovala kot najbolj hladna, nasilna in nesramna ženska, kar jih je ubožec kdajkoli srečal. v njem je hotela zbuditi strah in zdelo se ji je, da ji je zaenkrat to dobro uspevalo.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Pon Mar 25, 2013 12:06 pm

moral bi biti povsem običajen dan in vendar, nekaj je šlo narobe. ko se je počasi začenjal zavedati okolice, je polglasno zastokal od bolečine, ker ga je nekdo očitno z veseljem treščil po zadnji strani glave. in zdaj je bil tukaj, v tem popolnoma neznanem prostoru in ko se je poskusil premakniti, je začutil nekaj na svojih rokah, kar mu je to oviralo. krasno. hitro je prevrtel misli nazaj. vračal se je domov iz dela. bil je popolnoma dolgočasen dan in dolgočasnega okolja pisarne in celotnega prostora od časnika se je hitro naveličal, zato je preprosto pobral svoje stvari in odšel, ne da bi se za kogarkoli zmenil. to je večkrat počel, ampak to si je s kopico priznanj za svoje delo aaron lahko privoščil. vmes se je ustavil še v trgovini in kupil nekaj stvari, ki si jih je imel namen pripraviti za kosilo, potem pa je v eni roki držal vrečo in z drugo skušal iz žepa izbrskati ključe. in takrat se je nekdo spretno prikradel za njega in… bam. »pa ne že spet,« je sam pri sebi zastokal; besede so bile za koga drugega morda preveč neprepoznavne, da bi jih lahko razločili. bilo je skoraj smešno, da je vsake toliko časa komu dokaj uspešno stopil na žulj in pristal v situacijah, ki so bile sumljivo podobne tej. in ker je vedel, kaj je sledilo, se teh situacij ni nikoli veselil.
odprl je oči, tokrat povsem zbrano, in zamežikal predse. najprej je s pogledom premeril prostor in moral se je nasmehniti ob pogledu na zapuščeno hišo, ki se je po vsem sodeč nahajala nekje ob morju. morje, krasno, že zelo dolgo je bil namenjen na krajši oddih… ampak ne na oddih takšne vrste. »ne ti, aaron,« se je vzdihom odzval na besede in s pogledom poiskal osebo, ki jih je izrekla. dekle. temni kodri so obkrožali njen obraz in zdela se je povsem prepričana sama vase. prav. delovala je odločno. je bila res ali je bila to samo krinka? prav, odločnost je bila pomembna, ampak ko je zgolj za trenutek ujel njen pogled, je opazil nekaj v njenih očeh. kaj? tega ni znal razvozlati. ne še, ampak aaron je bil dober z ljudmi in imel je odlično, če ne celo vrhunsko intuicijo, ki mu je pri delu pomagala. ah, presneto, res ni maral takšnih situacij. ampak temnolaska ni mogla biti sama. poznal je naravo takšnih nalog in prav, razen če ni bila temnolaska zloben veleum, je bil nekje še nekdo, ki naj bi ji pomagal.
obrnil je svojo glavo in se za trenutek namrščil, ko je zagledal drugo osebo. svetlolaska. sicer je na glavi imela neke vrste pokrivalo, zaradi česar ni prepoznal njenega obraza. njegov pogled je zdrsnil nižje, do njenih rok, katerih kretnje so ga nemudoma spomnile na osebo iz preteklosti in presenečeno je privzdignil obrvi. »poppy?« je dejal, čeprav njegov glas ni bil povsem prepričan v to. ampak njena postava; tistih nekaj svetlih las in način, s katerim je stala nekoliko v ozadju, so bili dejavniki, ki so verjetno resničnost njegovih besed potrjevali. in ravno ta prepoznava je iz njega odplaknila še zadnji del omotičnosti in strahu, pa čeprav je vedel, da se situacija ni kaj veliko spremenila.

tagged: girls. :3 notes: this is gonna be fun. chuckle

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Pon Mar 25, 2013 6:56 pm

tag here is the mission aka courtney and aaron, smitten3

indeed it will be chuckle

za trenutek se ji je v misli prikradla tista nič kaj prijazna misel, da bi se preprosto odmaknila v ozadje v vsem dogajanju. rjavolaska je tako ali tako vzela zadevo v roke ter poppy je bila prepričana, da ji bo pravzaprav uspelo. še vedno je bila prepričana, da ji je bil njen obraz zares poznan in najbrž če bi si vzela minutko časa bi to brez težav ugotovila, vendar v tem trenutku tega ni bila sposobna. načeloma nikoli ni bila zares kakorkoli živčna pri nalogah, prej jih je jemala z levo vendar tokrat je bilo vse tako prekleto drugače, zgolj zaradi človeka, okoli katerega se je vrtela naloga. morda bi morala preprosto že na začetku nekako odpovedati. pa saj niti ni vedela kako. kaj pa bi dala za izgovor? da mu je nekoč dajala informacije in posledično ne more biti zopet v tem? da je bila nekoč nanj čustveno navezana? še kakšen bolj osladen izgovor? zares je sovražila samo sebe, kako za vraga je bila tako naivna. ponavadi bi zadeve znala potlačiti vase ter igrati hladno dekle, vendar imela je tisti čuden občutek, da jo bo vse skupaj prav zares kmalu pustilo na cedilu- sploh ko bo ugotovil, kdo ona v bistvu je. oh ja, takrat bo šele velik udarec zanjo. le narahlo je zavzdihnila ko je spregovoril, saj ne glede na vse, nekako ni bila sposobna ali pa le ni hotela dolgo obdržati pogleda na njem. prekrižala je roke na prsih, ko se ga je courtney lotila ter najbrž bi ostala v ozadju nekaj časa, kolikor se da čim manj opažena, vendar ji to očitno ni uspelo. v hipu ko je spregovoril njeno ime ji je za trenutek zastal dih. pa kljub temu, da je pričakovala, da je vedela, da se bo kaj takega zgodilo, pravzaprav je bilo logično, je kljub temu potrebovala minuto, da se spravi k sebi. globoko je zavzdihnila, nato pa segla po pokrivalu na glavi ter ga snela, ob tem si pa na obraz nadela eden izmed tistih nasmeškov, ki so povsem zakrili njeno živčnost- že res, da ji je še vedno srce bilo pospešeno zaradi vsega skupaj, vendar kljub temu so ji možgani delovali toliko, da je lahko spretno uporabljala svoje igralske sposobnosti. »pozdravljen tudi ti, aaron« je dejala še vedno z enakim nasmeškom na obrazu, ko se je pridružila rjavolaski ter sama pokleknila pred njim. »koliko dolgo je minilo od najinega zadnjega srečanja? leto? dve?« je začela, nato pa skomignila z rameni. »saj ni važno. kakorkoli, courtney« je dejala ter pogled dvignila proti rjavolaski. »midva z aaronom imava… nekakšno zgodovino. kajne?« je dejala ter zopet pogledala proti njem. »in glede na to, da si ti enkrat imel dobro korist od mene, sedaj pa bi jaz rabila nekaj od tebe- saj veš, informacije koliko veš o nas ter podobne zadeve- kaj praviš, ko bi mi vrnil uslugo? čisto mirna zadeva, brez pretepanja ali česa takega, le poravnala bi stare dolgove, kaj praviš? kajti v drugem primeru… imam občutek, da ti vseeno ne bo najlepše in bo tvoj lep obrazek iznakažen« je dejala ter mu ob tem namenila sočuten izraz, nato se pa vstala ter prekrižala roke na prsih- in mislila je resno- če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Tor Mar 26, 2013 9:14 pm

the mission
smitten

courtney je bila vsako sekundo bolj zmedena. kdo za vraga je bila tale poppy, da je bila naenkrat povezana ne samo z njo, temveč tudi z njuno žrtvijo? "kaj za..." je za trenutek prekinila partnerico, vendar je ta prehitro nadaljevala, da bi lahko courtney dokončala že tako očiten stavek. vedno bolj je imela občutek, da nekako ne spada sem, da bi bilo najboljše, če bi se umaknila in pustila poppy, da opravi svoje. če je bilo vse kar je povedala res, potem bo najverjetneje iz aarona dobila dvakrat več informacij, kot bi jih sama.

"torej... aaron," je izgovorila njegovo ime, ki ga je pred nekaj sekundami slišala od poppy. "kaj praviš na to, da bi kar začel govoriti? vidim, da si mojo prijateljico že spoznal, zato ti nikar ni treba biti neprijetno." ni govorila preveč grozeče, vendar z obilo sarkazma, zaradi česar je imela občutek, da je aaronu postajalo vedno bolj neprijetno. moški je še vedno molčal. pizda, je pomislila, medtem ko je bila še vedno videti popolnoma brezizrazno ali pa vsaj prej popolnoma umirjeno, kot pa jezno, kar je v resnici bila. ja, bila je jezna. predvsem zaradi poppy. kdo za vraga je sploh bila? to vprašanje ji ni in ni šlo iz glave. je bila morda kakšna mestna kurba, ki je sama še ni poznala in sta imela z aaronom ravno toliko skupnega kot onidve? ali pa je bilo med njima kaj več? želela si je, da bi jima lahko preprosto zastavila nekaj vprašanj o njuni preteklosti, dobila potrebne odgovore, nato pa nadaljevala z delom. presneto težko se je bilo namreč skoncentrirati, ko pa se je počutila najbolj nevedno izmed trojice, ki se je nahajala v sobi. še vedno je na nek način upala, da se bosta sodelavca, ki bi naj od tukaj dalje poskrbela za aarona, prikazala in opravila svoje delo - s poppy mimogrede nista imeli nobenega načrta glede izpraševanja. v resnici sploh nista natanko vedeli kaj morata od njega izvedeti - vsaj courtney je bilo zaupano le malo, vendar po mnenju njenega šefa ravno dovolj.

"hm, ne bova čakali do jutri. prosim, začni." je nadaljevala po nekaj trenutkih tišine. "najverjetneje veš, da se ne ubadamo ravno dolgo s takimi kot si ti, ki nočejo sodelovati - saj verjetno sam veš koliko neumnih novinarjev kot si ti je že izginilo neznano kam... seveda pa je odločitev tvoja - življenje ali smrt." njen namen je uspel - prestrašila ga je. courtney seveda še nikoli ni nikogar ubila in tudi njega ne bi. vedela je, da nekateri počnejo tudi to, ampak sama se ni počutila zmožno umora. v kriminal se je vrgla le zaradi kraje, da si je lahko zastonj priskrbela diamante, ne da bi ubijala ljudi. vedno ji je šlo le za lastno dobro in ravno v tistem trenutku se je vprašala, kaj sploh počne tukaj. kaj bo imela od vsega tega? bo napredovala? ne. bo njena avtoriteta kaj večja? ne. se bo karkoli spremenilo? ne. bilo je torej nesmiselno biti tukaj in se ukvarjati z nekim neumnim novinarjem, zato se je odločila stvar... vzeti v svoje roke. iz levega žepa je potegnila pištolo in še preden se je ubožec zavedel, je bila ta prislonjena na njegovo glavo.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Sre Mar 27, 2013 11:01 am

»prav, poppy in coutrney,« je sam pri sebi pokimal, ko je njegova stara znanka spregovorila in mu razkrila še ime svoje sodelavke. res ni bil navajen na tako... hm, nežne ugrabitelje, ampak aaron ni bil neumen je in dobro vedel, da bi tudi onidve lahko bili nevarni. a do stvari je vedno imel nek lenoben, skorajda ležeren odnos, zaradi katerega je tudi zdaj na skrivaj pričakoval, da se bo nekdo pojavil in ga rešil. prav, morda ne kar hipoma in v trenutku, ampak sčasoma... ja, aaron je bil vsekakor nepoboljšljiv optimist. in zaradi tega se je počutil skoraj sproščeno, kar mu je v večini življenjskih situacij prišlo prav. logičen zaključek? mladenk pred seboj se ni bal. »oh, poppy,« se je nasmehnil in se skorajda počutil, kot da preprosto klepeta z znanko, ki je ni videl že celo večnost. »ja, takrat si kar nekako izpuhtela v zemljo. iskal sem te, veš?« je uprl pogled vanjo, ko se je spomnil njunih druženj. bila je zabavna družba; dejansko sta se dobro razumela in dejstvo, da je bila zdaj videti povsem enako, ga je morda rahlo zavedlo. ampak morda pa ne in je bila pod površjem še vedno tista prijetna svetlolaska, ki jo je z lahkoto spravljal v smeh. čeprav trenutno ni imel takšnih načrtov – tako imenovana courtney ni bila videti s situacijo preveč zadovoljna ali pa se mu je samo dozdevalo, da je vsake toliko časa ošinila poppy z neprepričanim pogledom?
informacije. seveda, to je bilo tisto, kar so dandanes želeli vsi. aaron je bil precej dober pri nabiranju takšnih in drugačnih povezav, ki so mu potem omogačale vpogled v skorajda vse in novinarsko delo je bilo potem preprosto. opravil je nekaj klicev, morda nekaj časa težil pravi osebi in voila – informacije je imel skoraj v trenutku. poleg tega je znal z njimi zelo skrbno ravnati. vedel je, kaj mu bo pomagalo in kaj je bilo neuporabno, poleg tega pa je imel več varnostnih mehanizmov, s pomočjo katerih se je počutil varno. ampak ponovno, pomagal je tudi njegov optimizem.
nekoliko se je presedel na stolu, da je našel bolj udobno pozicijo, medtem ko je potisnil vsa čustva ob stran in se zazrl v poppy ter nekaj časa s pogledom preučeval njen obraz. vedel je, da je lahko čutila njegov preiskujoč pogled na sebi. iskal je nekaj – karkoli, kar bi mu povedalo nekaj o njej. je še bila enaka oseba? kako zelo se je človek pravzaprav lahko spremenil? »informacije praviš?« nemudoma se je odločil, da je bila svetlolaska boljša oseba za pogovor. temnolaska se je zdela bolj kot... ne, trenutno še uganka. »pa saj veš da bi z veseljem delil informacije s teboj, ampak morala boš biti bolj natančna. imam cel kup informacij o vseh in o vsem in nisem prepričan, točno kaj te zanima o mojem vedenju o vas. kakšna posebna perspektiva tega pogleda?« se je pozanimal, nato pa je njegov pogled zdrsnil na temnolasko. zdela se je nestrpna. in v naslednjem trenutku je na svoji glavi začutil cev pištole. in ravno v trenutku, ko je bil že prepričan, da njegov dan kar ne more biti boljši. »khem, ja,« se je nekoliko umaknil pištoli in temnolaski. »oprosti, ampak zakaj si tako napeta? mirno in počasi. mislim, saj sploh ne vem, kaj točno hočeta od mene. in ja, slišal sem že vse strašljive zgodbice o novinarjih, ki so v knjigi,« je zavzdihnil. morda si bo z govorjenjem pridobil čas, morda pa ne. saj ni bilo važno – ampak res ni vedel, kaj točno pričakujeta od njega. o njih je vedel marsikaj... ampak le redke stvari je bil pripravljen deliti. mama mu je vedno govorila, da ga bo trma spravila v grob.

tagged: girls. :3 notes: court, lah malo manj o tem, kako se aaron počuti? that would be awesome. (:

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Čet Mar 28, 2013 11:19 pm

THE MISSION

"prosim?" se je oglasila z nekoliko utrujenim in zdolgočasenim glasom, ko je stacionarni telefon na njeni mizi zazvonil. rahlo je zavila z očmi med poslušanjem moškega na drugega strani, dokler ni omenil zapuščene koče na obali. njena zdolgočasenost v tem mirnem večeru jo je minila skoraj takoj in divje je prikimavala z glavo, čeprav je moški starejšega glasu ni preko telefonske linije zmogel videti. "vsekakor bomo preverili," mu je obljubila kot že mnogo drugim klicateljem poprej. vsako sumljivo dejavnost je bilo potrebno preveriti in se prepričati o verodostojnosti. večino je bilo samo nategunskih for tistih s preveč časa in je ona kot novinka ponavadi za prazen nič hodila na odročna mesta zapravljat čas - ali na smetišča, tudi pokopališča niso bila izključena ter si jih je že sredi noči ogledovala zaradi težkih vandalov - ja, pa kaj še! ponavadi je tu in tam med svojimi pohodi naletela le na potepuško mačko ali psa, ki je od nje hotel dobiti priboljšek ali nevarno renčal vanjo izza smetnjaka zaradi česar se ji je čelo namrščilo ob zadnjem podobnem incidentu. za prazen nič se pozno zvečer hude želje ni imela voziti, čeprav je bila vožnja in preverjanje zapuščene koče precej bolj razburljiva kot zijanje v temen ekran računalnika, kjer je bila obsojena na družbo svojih mislih in slinastih pogledov še enega novinca na drugi strani velikega prostora polno miz fbi agentov. stikanje okoli zapuščene koče je še ob enem takem pogledu postalo zelo mamljivo. v naglici je nase nataknila jopič, iz predala potegnila pištolo in jo zataknila za pas, pograbila z mize ključe od avtomobila ter odšla.
pritisnila je na plin in hitrost je naglo narasla, ko je brzela proti obalnemu predelu. če je ni spet kdo vlekel za nos, se je morala podvizati. v zapuščeni hiši se je velikokrat dogajalo marsikaj s strani članov ganga in ne bi bila ponovitev nečednih poslov nekaj novega. bilo bi pa novo zanjo, ki bi končno v roke dobila vroče žemljice in ne prazen še en prazen nič. ugasnila je luči preden je zapeljala v bližino omenjene hiše in se zadnjih nekaj metrov peljala v temi. tudi sam avtomobil ni zganjal posebnega hrupa, v divjem butanju valov na obalo to noč, se je vsak hrup izgubil in marsikaj prekril. odlična krinka zanjo in odlična krinka za nečedne posle. parkirala je dovolj daleč stran za nepotrebno vzbujanje pozornosti in si najprej odšla ogledat sumljivi kombi. že za pisalno mizo je preverila tablice, ki jih je klicajoči moški zaupal in ugotovila, da so bile ukradene - kar seveda ni še pomenilo neke pomembne novice o sumljivem dogajanju. podobnih ukradenih vozil je bilo precej po mestu in niso bila nujno zmikavstko delo tolpe - lahko pa. zato se je napol sklonjena, s svojo pištolo trdno v roki pretihotapila do edinega zamazanega okna v spodnjem nadstropju, ki še ni bilo zabito z deskami. pesek pod nogami ji je tiho škripal in umazano okno je poskušala obrisati kar z rokavom jakne - drugega priročnega za čiščenje stekel se ji po žepu tudi ni valjalo. ampak je tudi že brez brisanja in do boljšega pogleda lahko znotraj zagledala luč in tri postave, katerih obrazov ni mogla bolje si ogledati. adrenalin ji je zaradi prihajajoče akcije zrasel za precej stopničk in ravno, ko je skušala seči po telefonu, je v svojem žepu segla le po zraku in prsti so se ji krčevito stisnili v pest. "pizda!" ji je tiha kletvica zapustila ustnice preden bi jo lahko potlačila. okrepitev žal ni mogla poklicati, kajti njen predragi telefonček je ostal lepo na njeni službeni mizi. v besu samim nad sabo je stisnila oči skupaj in mrzlično razmišljala v svoji glavi. sama se bo morala znajti, kajti upanje na morebitnega še enega sprehajalca v tej nočni uri je bilo nesmiselno. nihče ne bo zašel v bližino, razen nažgane mladine. nedaleč proč so se zbirali in popivali v svojih poletnih počitnicah. znanih pijanskih krikov njeni sluh ni zaznaval ali pa je bilo še prezgodaj ter bo morala počakati najmanj še vsaj eno uro. imela pa ni niti minut, ko je trudoma le skozi okno uspela zagledati nekoga privezanega na stolu, s pištolo uperjeno v glavo. dobro ga ni mogla videti, niti pomembno ni bilo. morala ga je spraviti od tod, poklicati okrepitve, priti noter... ampak kako? kot fbi agentka se ni mogla najaviti in zahtevati slavospeve ob svojem prihodu. kroglo bi dobila naravnost v glavo ali na kako drugo boleče, usodno mesto; dekleti pa bi pobegnili in celotna akcija bi splavala po vodi. morala je biti previdna in dovolj precizna, morala je igrati na karte, kjer ne bo žrtev. ob odvrženi steklenici viskija ob hiši ji je v glavo edina možna ideja. pištola je romala nazaj za pas kavbojk na hrbtu in ohlapna jakna skrbno čez njo. že tako je načrt imel precej velikih, zevajočih lukenj. brez oklevanja je pobrala steklenico, ne povsem izpraznjeno in obrisala ustnik ob majico, brez razmišljanja kdo vse si ga je pred njo že podajal. temne lase je potegnila ven iz čopa, jih dodobra zmršila in nato hrupno vstopila v notranjost prostora.

namerno bi se skozi vrata skoraj stegnila naravnost po tleh in še zadnji hip se je uspela ujeti na majajoče noge brez padca na nos. pogled je hkrati strumno upirala naravnost v lesena tla, kot postav nedaleč proč sploh ne bi opazila. "ena, dva, ena, dv-" je glasno štela korake, da ne bi osmodila na tla in se premikala dalje, naposled pa pogled dvignila iz tal in se zazrla v tri pare oči. žal, svojega presenečenja ni zaigrala, ko je na stolu zvezanega zagledala znano osebo in osuplo brez sape se je mežikajoče zastrmela v aarona, s povešeno spodnjo ustnico. prekleto! kako je to mogoče?! ji je v tistem delčku sekunde šinilo skozi možgane in sive celice so se spravile v še večji pogon. morala ga je spraviti od tu, obvezno! njen izpad pristnega šoka je morda trajal le nekaj sekundic ali minutk, ujela se je nazaj v ritem in se vsem trem prav široko nasmehnila, njemu pa hkrati namenila enega svojih pogledov, ki bi ga moral razumeti le on. "uf, nisem vedela da je nocoj tale lepa bajtica že zasedena," je skoraj užaloščeno zmajala z glavo, dvignila steklenico k kvišku in priprla oči. iz steklenice ni stekla niti kapljica alkohola več. "prazno," je z zavzdihom enako žalostno skimala z glavo in skomignila z rameni. dlan je povesila nazaj k telesu, ko je enako previdno stopila bližje in se zazrla v prizor kot bi ga pred očmi imela prvič. "se igrate? spolne igrice?" so se njena usta izoblikovala v široki o, oči posnemale usta in bila kot dva velika modra krožnička. nažganega dekleta ji ni bilo težko igrati, že velikokrat se je znašla v njegovi pravi vlogi. opazovala je dekleti, ki ju je prvič videla. bog, le v kaj je zapadel njen temnolasec. "oh, se greste igrice iz tiste knjige - kaj je že?" se je popraskala po čelu in se premaknila neopazno še bližje, vendar ne preblizu. "že vem! fifty shades of gray, kajne?" je glasno vzkliknila, hkrati pa še zaploskala ob lastni ugotovitvi, kolikor so ji to dopuščale roke s steklenico. "lahko gledam?" se je radoživo zazrla, zdaj v enega zdaj v drugega in se hkrati nestrpno prestopala iz ene noge na drugo. kakor je po eni strani uživala v vlogi, se je istočasno bala za njegovo varnost. sama je imela v rokah steklenico za orožje, za pasom pištolo in najpomembnejše - bila je prostih rok in ne zvezana na stol. do čim njega bi temnolaska kadarkoli lahko ustrelila s tisto pištolo. in kot se ne bi mogla osredotočiti na eno samo stvar, je njeno pozornost namerno pritegnilo že nekaj drugega - pištola v rokah temnolaske. "lepa igračka - je prava?"

note: and here we go girls^^ srcek

she's gonna ruin all your plans^^

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Mar 31, 2013 12:29 pm

tag here is the mission, smitten3

sorry for keeping you two waiting and sorry, sorry ker sem totalno spregledala kako zadeva teče dalje xd however, let's fun started!

ugriznila se je v jezik v trenutku, ko se je zavedala, da se je zarekla ter stisnila pesti, vendar nato zarisala na svoj obraz nasmešek, kakor da ni ravnokar storila ogromno napako ter stopila proti njem in ga z roko malce trdneje prijela za vrat, da se je bil prisiljen zazreti v njene oči in poskrbela, da ogleda ne bo mogel premakniti. »- in tega ne boš izdal nikomur, ja? saj veš, da vedo kje te lahko najdejo in če boš začel malce preveč čebljati o naju… pomojem vse skupaj ne bo ostalo samo pri takem stisku« mu je zopet namenila nedolžen nasmešek, nato pa narahlo popustila, umaknila roko ter tudi stopila korak nazaj. ob njegovih naslednjih besedah je malo manjkalo, da se ji ni na obrazu zarisal malce presenečen izraz- iskal jo je? vendar… sama pri sebi je odrinila te misli. ne, ni se smela izdati, da ji je bilo nekako mar za vse skupaj, nikakor. namesto tega je zarisala le preprosto nasmešek ter skomignila z rameni. »očitno ne dosti, ni me bilo težko najti, veš?« je bilo vse, kar je imela za komentirati, nato pa preprosto temo pustila za sabo. zares ni hotela več o tem komentirati, ni bilo vredno. vse kar je lahko od tega v bistvu odnesla, je bilo to, da jo je spravil s poti in bi pozabila, kaj je njen namen tukaj pravzaprav. in tega, si pod nobenim pogojem in nikakor ni smela dovoliti. prekleto da ne. le prekrižala je roke na prsih, ko je courtney zadevo vzela v roke ter za nekaj trenutkov le opazovala dogajanje, ko pa je zopet kazalo, da ne gre tako, kakor bi moralo iti je le potihoma zavzdihnila ter se približala temnolascu in naslonila roke na njegova kolena, tako da se je lahko zazrla vanj. »no, naj ti jaz namignem- razloži vse kar veš o nas, ja? in potem te bomo spustile, povsem preprosto. ker res nimam posebne želje cel dan čepeti tu, res ne. tako da ne bi imela nič proti, če lepo poveš, informacije, ki si jih želimo, ja?« je dejala ter se zazrla direktno v njegove oči. in res ni imela potrpljenja cel dan preživeti tu, zadeva bi mogla biti pravzaprav res precej hitro končana. ko pa je temnolaska prislonila pištolo na njegovo čelo je naredila le nekaj ritemskih korakov nazaj. »no glej, še pospešek si dobil« je zamrmrala pa čeprav iskreno ne bi bila najbolj navdušena, če bi zares odpihnila aaronu glavo, vendar v tem trenutku je preprosto morala zadevi pustiti, da je tekla tako kot je. le zavila je z očmi, ko je dejal mirno in počasi. predvsem zadnja zadeva jo je zmotila. počasi res ni nameravala iti. »kot sem omenila, nimamo cel dan časa. tako, da bi prekleto cenila, če mi vrneš uslugo sedaj in ti nam izdaš informacije, ki jih veš o nas? prosim?« je dejala ter ob tem narahlo nagnila glavo v stran. zares si je želela končati vse skupaj. in potem? hja, potem bodo preprosto odšli. one dve s kombijem, on pa… hja, naj se sam znajde. vse kar si je želela je bilo preprosto to, da to zadevo hitro končajo in seveda- temeljito, vendar so se zadeve prekrižale, ko je v prostor stopila temnolaska. za trenutek se je že ujela, da je presenečeno zamežikala, vendar bila je naučena kar se tega tiče- niti za trenutek ne sme izgubiti razsodnosti, pozabiti na to, zakaj je v bistvu tu ter kakorkoli dovoliti, da nanjo vplivajo kakšna neprijetna presenečenja. tako je bila ves čas raje pozorna na vsak korak dekleta ter ni si mogla upreti nasmešku na obrazu, ob tem, kako je za sicer drobec sekunde, vendar vseeno, pogledala temnolasca. je slučajno dobila občutek, da ji vseeno vse skupaj ni tako neznano, kot je delovalo? in posledično, bi pijan človek v trenutku res lahko zaigral tako popolno presenečenje na obrazu? ni bila preveč prepričana v to in v glavi se ji je posledično prižgala rdeča luč- na vso zadevo, je morala biti prekleto pozorna, ne da zopet pride v ospredje njena naivnost. to dekle preprosto ni moglo biti brez pomena tu. »na tvojo žalost res, malce pozna si« si je na obraz zarisala povsem nedolžen nasmešek. morda je bil to tisti trenutek, ko je morala biti nadvse hvaležna za svoje igralske sposobnosti. kakor da bi žalovala skupaj z njo nad prazno steklenico, je skomignila z rameni, ob tem pa bila zopet pozorna na bilo kakšno pozornost- zakaj je bila steklenica tako umazala, ona pa... kakor da bi priletela iz škatljice? še en razlog, zakaj je vsa zadeva tako smrdela. odkimala je z glavo ob njenih besedah, prav tako pa tudi pogledala proti pištoli, ki jo je imela courtney v roki. na njeno žalost ni bila le igrača, sama pa se je tudi v tem trenutku zavedala noža zataknjenega ob čevelj ter iz celotne previdnosti se je približala aaronu, toliko, da bi ga v trenutku lahko zgrabila, če bi se izkazalo, kdo je temnolaska v resnici. »ni igračka, žal. saj veš, igramo drugačne igrice. skoraj podobne tistim za resnico in izziv, le da so tu malce drugačna pravila- on mora povedati resnico, če ne bo... hja, njen izziv da sproba igračko. in ti...« se je v naslednjem trenutku zazrla proti njej, roko pa naslonila na aaronovo ramo ter se nasmehnila. »imaš morda ti, kakšno resnico za povedati?« je dejala ter v naslednjem trenutku izvlekla nož ter ga pristavila ob njegov vrat, se postavila tako, da ga je držala z obem rokami ter če bi se izkazalo, da če bi ona padla, bi avtomatsko prerezala njegov vrat- na kratko- ubiti jo ni bila najpametnejša ideja, ob tem pa pomignila courtney, naj pazi na temnolasko. če je bila res le še eno pijano dekle naokoli, bi se preprosto odmaknila ven ter odšla. če pa je bila kaj drugega... hja v tem trenutku se je potem začela drama.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Mar 31, 2013 1:59 pm

the mission; na žalost je danes zadnji dan za nalogo, zato sem s courtney kar zaključila... ''/
smitten

courtney je bila zmedena. sprva je mislila, da bo njena naloga povsem preprosta - le pripeljati aarona do koče in ga izročiti sodelavcema, zdaj pa je bila tukaj z njim, poppy in neznanko, za katero ni imela pojma od kod se je vzela, kdo je in kaj počne tukaj. kristalno jasno ji je bilo le, da ji ne sme zaupati - v tistem trenutku je vedela, da ne sme zaupati nikomur, razen sebi. aaron je še vedno molčal, kar ji ni bilo niti malo všeč. stopila je do dekleta, ki je delovalo dokaj domače z noži in pištolami - bilo je malo verjetno, da bi povsem nedolžno dekle ostalo tako zelo mirno že ob samem pogledu na pištolo ob glavi ali nožu na vratu. z vsakim trenutkom je postajala bolj sumničava, zato se je le pazljivo odmaknila od aarona in ga prepustila poppy, ter se premaknila nekaj korakov proti neznanki, ravno dovolj, da ni bila videti preveč vsiljiva, po drugi strani pa tudi ravno dovolj, da bi lahko pravočasno ukrepala, če bi se dekletu v glavi porodila ideja, da ju napade ali reši aarona. "torej, bi nam mogoče zaupala tvoje ime?" ustavila se je in jo pogledala s povsem brezizraznim - ali pa se ji je tako le zdelo - pogledom, ter nato nadaljevala: "... če imaš že tako veliko željo, da bi se nam pridružila." premerila jo je od glave do pet in ugotovila, da njen videz ni bil niti najmanj podoben videzu pijanke, ki jo je igrala. šele takrat se ji je posvetilo, da obstaja možnost, da je iz policije in ju bo vsak trenutek aretirala, še prej bodo prišle okrepitve, onidve s poppy pa boste končali v zaporu. sranje, je pomislila, se to res lahko zgodi? kar naenkrat se je počutila, kakor bi se ji šlo za življenje ali smrt - bilo ji je vseeno, če od aarona sploh kaj izve, hotela je le priti živa in zdrava od tukaj, zato je še v istem trenutku začela v glavi premlevati možnosti za pobeg.

"no, aaron, kaj nama imaš za povedati? kot je že tvoja... prijateljica povedala, se nimava veliko časa ukvarjati s tabo. " po pravici povedano ji je bilo že dovolj prošenj, po drugi strani pa ni imela pojma kaj bi še lahko storila, da bi od njega kaj izvedela - pištole in noži ga očitno niso dovolj prestrašili. "ti pa, " se je obrnila proti dekletu, "se počasi odpravi od tukaj, razen če hočeš, da se ti zgodi enako kot se bo temu mladeniču tukaj, če ne bo počasi spregovoril." govorila je jezno, neučakano a hkrati tudi počasi in razločno, da bi le delovala čimbolj resno. hkrati je tudi pogledovala proti poppy in poskušala iz njenega obraza razbrati kaj je njen načrt. je sama sploh imela načrt? ne. njene misli so bile naenkrat polne vprašanj, odgovorov pa kar ni in ni mogla najti. vedno bolj je bila tudi prepričana, da je edina prava možnost pobeg. vendar, če bi pobegnila, kaj bi bilo s poppy? bi se ona lahko rešila? ponovno se je spomnila njune skupne noči in dejstva, da je bila v bistvu poppy tista, ki je prva zapustila njo... zato najverjetneje ne bi bilo tako zelo narobe, če bi tokrat bila courtney tista, ki bi jo pustila tukaj samo. ampak, problem je bil tudi aaron, ki je vedel njeno ime in zagotovo bi po njo prej kot sled poslal policijo. da o dekletu sploh ne govorimo. ni vedela kaj naj stori, zato je nekaj časa le stala in opazovala dogajanje okoli sebe, ter skušala razbrati resnico.

ko je bila že povsem izključena iz pogovora se ji je naenkrat posvetilo, da je to popolna priložnost, da pobegne. če bi neznanka tekla za njo, bi poppy zagotovo vedela, da ni to, kar se predstavlja da je, in bi lahko do konca opravila z aaronom - skratka, ugotovila je, da bo to morda ključno pri odkritju prave identitete nepovabljenega dekleta. v mislih je preštela do tri, nato poppy namenila vzpodbuden pogled ter še v istem trenutku stekla skozi vrata. tekla je skozi gozd - avto je pustila za poppy, če ga bo morda potrebovala -, ni se ozirala, ni vedela, če ji je kdo sledil, skratka, bila je rešena. gozda ni dobro poznala, vendar je po dolgem teku vsa izmučena le prispela do ceste, šele takrat pištolo skrila v žep in se po robu ceste odpravila proti mestu. med hojo je razmišljala o poppy, upala je, da je z njo vse v redu, da se bo lahko rešila in predvsem, da ji ne bo zamerila.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Mar 31, 2013 6:29 pm

vse skupaj se je razvijalo v zares nenavadno smer, tega se je aaron jasno zavedal. ljudje so od njega vedno nekaj hoteli in tudi tokrat ni bilo nič drugače. včasih sploh ni vedel, kaj za vraga so ljudje hoteli od njega ali pa zakaj so si tako močno prizadevali, da bi te podatke dobili. informacije o gangu? dekleti sta bili zelo resni glede tega, vsekakor. čeprav mu ni ušlo dejstvo, da sta delovali na vse skupaj precej nepripravljeni – je bilo mogoče, da je bila v osnovi njuna naloga drugačna? je nekje nekaj šlo narobe in sta zdaj obtičali… no ja, z njim? to je bilo možno, navsezadnje so za opravljanje takšnih zadev, kot je bilo vlečenje podatkov iz nekoga, ponavadi poslali največje gorile, kar so jih imeli. smola. pogled je trmasto uprl v poppy. »v to na tvojem mestu ne bi bil tako zelo prepričan,« jo je gladko zavrnil. iskal jo je, res jo je iskal. »govoril sem celo s tvojim bratom,« je dejal, še preden je ponovno začutil hladno cev kovine na svoji glavi. krasno.
ampak stvari so se odvile v nekoliko drugačno smer. aaron ni pričakoval, da bo v prostor kdo zakorakal – sploh pa ne kenzi. kenzi. kaj za vraga? njegov pogled je otrdel, ko je pomislil na to, da ne bi bil najbolj srečen, če bi se kaj zgodilo njej. resno – rad jo je imel, to je do zdaj že vedel. in čeprav je pričakoval rešitev, ni hotel izpostavljati temnolaske. in potem je imel na vratu prislonjeno hladno rezilo in rešitve ni videl, ne zares. že v naslednjem trenutku je iz prostora stekla temnolaska. aaron je zavzdihnil sam pri sebi, potem pa spregovoril. »oh wow, tega razpleta pa nisem pričakoval. nimate vi nekega nenapisanega pravila, da pri nalogah vedno poskrbite en za drugega?« je pogled obrnil proti poppy – kolikor je pač lahko, čeprav je že ob tej mali kretnji glavi nož zarezal skozi povrhnjico kože, ampak ni si mogel pomagati. »kakorkoli že, to je zelo neprijetna situacija, mislim. očitno. precej prepričan sem, da se courtney ne bo vrnila,« je s pogledom zdrsnil skozi vrata in ga nato vrnil na poppy. »in kot že veš, sem zelo trmasta baraba in nimam namena deliti podatkov. informacij. mislim, da je dovolj, če ti povem, da vem vse, kar se da vedeti. veliko. marsikaj. še posebej o tebi. in mislim, da tudi tvoje prijateljice ne bo težko izbrskati med mojimi kartotekami,« se je sam pri sebi nasmehnil, potem pa se je zavedel, da je morda povedal malo več, kot je nameraval. zbral se je. »in iz tega se lahko izvlečeš. daj no, poppy, še vedno se spomnim vseh tvojih besed. mislim, zdaj si ostala sama,« je dejal, potem pa je obmolknil in poiskal temnolaskine oči. kaj zdaj? dejansko ni točno vedel, kaj naj bi storil in kako se bodo stvari odvile, zato se je odločil, da bo preprosto ostal tiho in pozorno spremljal dogajanje.

tagged: načeloma glede na to, da se je vmešal fbi, omejitev ni več tako bistvena oziroma je to nepredviden zaplet, ki bi vsaj teoretično moral kupiti več časa. (:

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Mar 31, 2013 9:48 pm

THE MISSION

v veliko zadovoljstvo so ji bili njihovi presenečeni pogledi ob njenem vdoru - taktika presenečenja je odlično uspela vsaj za nekaj časa. dovolj, da bo lahko precenila celotno situacijo in se odločila o nadaljnjih korakih. za razmislek veliko časa ni imela in prej ali slej jo bo nekdo spregledal. zgolj improvizirala je in se trudila o dovršenosti svoje igre dokler ne bo prišel pravi trenutek obe dekleti spraviti na hladno. vsaka izmed njiju ji je že poslala nenavadne in predvsem nejeverne poglede. širokega bedastega nasmeška in mežikajočih oči zaradi močne luči, se je trojici približala. presenečenje je skrila, z njim pa tudi strah za njegovo varnost. po svoji mali predstavi, je odvrgla nepotrebno steklenico proč. "prazna," je skomignila ob kratkem pojasnilu, zakaj je steklenico zalučala nekam v kot na umazan dvosed. rahlo je poskočila, nato pa se odkotalila na tla in obstala pod razmajano mizo, skrita pred očmi vseh. morala je pozornost preusmeriti stra,. četudi bi ji flaša v rokah prišla prav za nekoga mahniti po glavi v primeru slučajne krize. "oh, tiste igrice so mi bile vedno všeč - steklenica resnice" so se ji oči dejansko zasvetile ob nekoliko zasanjano zamišljenim glasom, kot bi se spominjala starih dni, ko so se na poletnih taborih ob ognju šli omenjeno igro. ošinila je nato tisto pištolo v rokah temnolasega dekleta in le skomignila z rameni, češ naj bo pa prava - toliko bolj zanimivo. "resnico? hmm... vprašaj me karkoli," se je nedolžno na široko nasmehnila in se le rahlo v navidezni pijanski omotici namrščila ob nožu, sedaj na aaronovem vratu. v sebi je bila vse bolj prekleto jezna in punci bi veselo razbila obraz. bila pa je skoraj hladna ob orožju okrog sebe in njega, nemara celo nekoliko srečna zaradi razburljive pustolovščine, kot je dojemala celoten prizor pred seboj kakor opita in ne ravno nažgana mlada temnolaska. pokazati je morala dovolj zanimanja, ravnodušja, strahu in razburjenosti - v enačbi ni smelo ničesar biti preveč ali premalo.
"ime? lily," je brez pomišljanja odgovorila, se nestrpno prestopala iz ene noge na drugo in jima s sunkovitimi kretnjami nakazala naj že enkrat nadaljujeta. ni se nameravala odstraniti in to je dala jasno vedeti s svojim ukoreninjenem v tla. bila je dovolj blizu in hkrati dovolj daleč, da nevidne meje med njimi ni prestopila. vseeno pa dovolj blizu za morebitno posredovanje, kajti nož je le bil na aaronovem vratu. dekletoma se je videla njuna očitna neizkušenost, kajti celotne stvari sta se lotili kot pravi amaterki. nič nenavadnega, da nanj njuno izpraševanje ni imelo posebnega vpliva. "ja, aaron. govori že enkrat! kdo te bo pa čakal tja do sončnega vzhoda," se je skoraj užaljeno, z rokami v bokih postavila poleg temnolaske in za zraven še neučakano udarila z nogo ob tla. ko bo vsega konec in se bo vse srečno končalo, se bosta z aaronom gotovo smejala tej ugrabitvi - do takrat pa... najprej ga je morala še rešiti nepoškodovanega. ob opozorilu temnolaske, trenutno na vodilnem stolčku, je zgolj zamahnila z roko, kot da ji ne bi bilo mar za lastno varnost. preveč je bila vživeta v dogajanje domnevne igrice za svoj odhoid.

začudeno pa se je obrnila ob odhodu temnolaske, ki je steklo mimo nje in skozi vrata ven na plano. ni pričakovala takšnega zasuka situacije in da ji bo delo s tem še olajšano - z obema bi težje opravila. jezikanje aarona je gledala s karajočim pogledom in se hkrati muzala, obenem pa se je od dvojice oddaljila in dajala vtis, da ne posluša kaj se dogaja za njenim hrbtom. obhodila je prostor, se napotila do vrat in se malo zazrla ven, če punca nemara ne čaka v zasedi. nikjer ni bilo žive duše, zato je dalje kolovratila po osrednjem prostoru, v čakanju na svojo priložnost. njena hoja je bila cikcakasta in svoje početje je dovolj dolgo namerno potencirala, da je izgubila pozornost obeh ali vsaj nekaj nje. postala je moteč element v ozadju, ki ni znal biti pri miru. hkrati pa dobila idealno priložnost in ob trenutku nepazljivosti svetlolasko presenetila od zadaj. pištola je že bila v njeni desnici, ko je cev potisnila v njen hrbet. "fbi, dragica. na tvojem mestu bi izpustila nož lepo na tla pa ne bo nikomur hudega," je glas spremenila v povsem treznega, v njem sledu hihitanja ali dobrodušnosti ni več bilo. zgolj resen in uraden ton, ki je pokazal na njeno pravo vlogo v tej pripravljeni šaradi.

note: okej, hmm zdej to je spisan tko, da lahk vsak še neki spiše pol pa zaključimo? or not? (:

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Ned Apr 14, 2013 9:26 am

tag here is the mission, smitten3

sorry for a late, but this is the end i guess.^^

ko je omenil njenega brata, je bilo kakor, da bi z nožem, ki ga je imela ona v roki, zadel direktno v srce, v njeno šibko točko. naenkrat so se ji roke začele potiti ter potrebovala je trenutek, da je sploh dojela njegove besede. »k-kaj? zakaj,… zakaj si govoril z njim? nič nima s tem« se je kakor ponavadi avtomatsko postavila v bratovo obrambo. ne, ni smel priti njemu, nikakor. zavedala se je, da je aaron hitro lahko prišel do bilo kakšnih informacij in posledično bi lahko prišel tudi do takšnih, ki bi škodovale njenem bratu, tega pa ni hotela. in če bi se to izkazalo za resnično, da ve nekaj kar ne bi smel, hja potem… potem pa bi, kljub temu, da je nekoč gojila močna čustva do njega, mu bila pripravljena prerezati vrat. sicer ne v tem trenutku, prekleto da ne, vse skupaj je bilo zgolj iz previdnosti, pravzaprav se je počutila nekako čudno, da je njega postavila v ta položaj vendar tako ali tako ni imela druge možnosti, vendar kljub temu, ga ni bila pripravljena raniti. no, v tem primeru ne, če bi se šlo pa za timothyja… hja, potem bi bila pa zgodba definitivno drugačna. skoraj da presenečeno je zamežikala, ko se je temnolaska preprosto obrnila ter pobegnila iz prizorišča. kaj za vraga? vedela je, da bi bila ona tudi sposobna izdati tolpo, vendar le v enem primeru- če bi se šlo za njenega brata, edino, ko bi bilo potrebno, da timothy zaradi nje ne zaide v težave, bi bila pripravljena obrniti hrbet, vendar ne v tem primeru. in ravno zato je bila v trenutku, ko se je zavedala, kaj je courtney naredila, tako prekleto besna. pravzaprav bi sedaj raje njej položila nož na vrat kakor njemu, zares je bi bila pripravljena to narediti, zgolj zato, ker jo je preprosto… izdala. prekleto da ja, preprosto jo je izdala. zaškrtala je z zobmi, ko se je zavedala, da se je sedaj situacija popolnoma obrnila, tokrat ne v njen prid. »načeloma naj bi bilo tako, vendar očitno ne velja za vse« je zamrmrala ter še vedno z nič kaj navdušenim pogledom zrla proti vratom, skozi katere je malce prej pobegnila rjavolaska ter zavedala se je, da ji tega ne bo oprostila, ne glede na vse. vsaj ne kmalu, pozabila pa definitivno ne bo te stvari, pod nobeno ceno. »ne zanima me, kaj veš o meni, tako ali tako sem ti preveč sama izdala. kar se pa tolpe tiče… boš prišel na svoj račun, ne skrbi« je dejala, čeprav se je zavedala, da je trenutno v malce brezizhodni situaciji. in res ji je bilo vseeno, kar je vedel o njej, popolnoma vseeno. dokler je bilo to o njej, o poppy jansen in ne o njenem bratu. ko bi se pa zadeva začela tikati njega, potem pa… hja, potem bi pa definitivno na drug način spregovorila z njim in mu ne bi pustila dihati, dokler ne bi vsega izrekel, kar ve o njem, pa še takrat ni bila prepričana, kakšen bi bil konec. »oba veva, da se ne morem« je zavzdihnila je dejala ter pogledala proti dekletu, kakor da bi se komaj sedaj zavedala, da je tu. in kot je bilo pričakovati, še zavedala se ni, kako se je zgodilo, en trenutek nepazljivosti, katerih je bilo v zadnjih minutah dovolj, zgolj zaradi tega, ker ji je omenil brata in ker je courtney zbežala in jo pustila samo, jo je neznanka dobila v roke ter prislonila pritisnila cel pištole ob hrbet ob tem pa je naveličano zavila z očmi. »povej mi nekaj kar ne vem« je zamrmrala na njihov tipičen govor ob aretacijah, spustila nož, ker je vedela, da tako ali tako ni več kaj za storiti, od njega ne bo dobila informacij, tista pa se ne bo vrnila nazaj in posledično je bila prekleto besna nad situacijo, vendar se bo že rešila. sploh je ni skrbel zapor, saj se je zavedala, da tam tako ali tako ne bo pristala, vsaj dokler ima brata na policiji. in ravno zato je s sledjo nasmeška dvignila roke v zrak ter pustila da ji oklene lisice, zavedajoč, da se jih bo tako ali tako kmalu rešila.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Pet Apr 19, 2013 6:10 pm

aaron je imel res srečo, da je spadal pod tiste neverjetne optimiste. navsezadnje je imel trenutno tudi vso pravico do tega, ker so se stvari odvile prav lepo in čeprav mu je bilo morda kar malo žal, da je countrey pobegnila skozi vrata in izginila v noči, je bil vsaj rešen. s tem se je lahko tolažil, kajne? poleg tega ga je rešilo najbolj osupljivo bitje na svetu, njegova ljubljena kenzi. kaj več bi si še lahko želel?še nikoli se mu ni temnolaska zdela bolj privlačna, očarljiva ali nevarna kot v tistem trenutku in nenadoma ga je prešinilo, da jo res ljubi in da nima pojma, kaj bi počel brez nje v svojem življenju. ko se je zavedel, da se smehlja in najbrž izgleda kot popoln idiot, se je zbral in pogled uprl proti poppy ter nato odsotno pokimal. »o ja, govoril sem z njim,« je potrdil njene besede, »dokaj prijeten tip.« sicer je z njim govoril na hitro, ampak še vedno je bila njegova številka skupaj z imenom zdaj varno shranjena v njegovem imeniku ter seveda na nekaj izvodih usb ključev, kjer je imel shranjene podatke o vseh ljudeh, s katerimi je kadarkoli prišel v stik. bil je raziskovalni novinar, zaslužil si je vsaj malo kredita za to.
»oh poppy, ne skrbi. saj bo še vse v najlepšem redu, morda bi samo omejila svojo aktivnost pri ugrabitvah, kazni za to znajo biti velike,« je dejal in se ozrl proti njej. morda ga je res malo skrbelo zanjo, a navsezadnje ni bil brezčutna baraba. poppy je poznal in vedno jo je imel za ljubko svetlolasko, ki mu je ravnokar dokazala, česa vsega je sposobna. pa je bila res? pogled je uprl proti kenzi in opazoval, kako je vklenila svetlolasko. pri svojem delu je bila zares dobra; popolnoma profesionalna in zatopljena v tisto, kar je morala opraviti. to je zares spoštoval pri njej. delo je postavljala na prvo mesto, a ni bil tiste vrste tip, ki bi ga kaj takšnega motilo – vsaj ne, dokler je našla nekaj prostora tudi zanj. nenadoma se je odkašljal in pogled uprl v temnolasko. »khem, malo pomoči tudi tukaj? kot velikonočna šunka sem zvezan že kar nekaj časa in počasi mi začenja iti na živce,« se je nasmehnil, čeprav je v resnici samo komaj čakal, da bo osvobojen in da bo kenzi končala s svojo službo, ker je vedel, da jo bo lahko potem povsem brez skrbi stisnil v objem in ji na ustnice pritisnil velik poljub v zahvalo za reševalno akcijo, ki jo je izvedla.

tagged: poppy, kenzi. notes: se opravičujem ker je tole vzelo toliko časa ampak sploh nism opazla odgovora. -_- time for kenzi to wrap this up! :3

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Pet Apr 19, 2013 8:22 pm

THE MISSION

dekletu je bila ne nek način celo nekoliko hvaležna, da se je vdala brez posebnega upiranja in ji ni pred nosom začela mahati s svojim nožem. brez težav bi se lahko odločila nasprotno in njej nakopala nekaj dodatnega dela pri aretaciji, tako pa je slednja bila skoraj lahka kot mačji kašelj. morda bi si za večjo akcijo želela naleteti na odpor in ne na pametno sodelovanje, toda za vse udeležene je bil ta potek dogodkov še najboljši. svetlolaska bi z lahkoto škodovala aaronu s tistim ostrim nožem, ki je sedaj ležal pri njunih nogah in kaj bi naredil s tanko temnolaščevo kožo na njegovem vratu... no v tiste globine se sedaj ali kasneje ni nameravala spuščati, vsebovale so preveč groze. "aretirana si, poopy. zaradi ugrabitve . imaš pravico do molka, ..." ji je naštela njene pravice, pred tem pa se tudi identificirala s svojo fbi značko posebne agentke. vse je naredila kot je bilo potrebno, da ne bi kasneje zaradi napake v postopku aretacija bila neveljavna in bi celotno njeno delo šlo rakom žvižgat, kar si pa niti slučajno in pod nobenim pogojem ni želela. pospravila je pištolo nazaj za pas in iz žepa je potegnila lisice ter poppy zadaj na hrbtu vklenila roke. v zadnjem žepu njenih hlač je zagledala mobilnik in ga ji izmaknila iz njega. "saj ne zameriš, kajne? samo malo si ga bom izposodila..." se je kratko nasmehnila svetlolaski, v telefon pa že odtipkala številko in poklicala v pisarno. "posebna agentka crossfire, tukaj. v zapuščeno kočo na obali potrebujem okrepitve. tu imam aretirano eno izmed ugrabiteljic, druga je pobegnila. o obeh bo ugrabljeni, aaron washington, gotovo podal izjavo..." je še po nekaj besedah zaključila pogovor in obenem zaskrbljen pogled upirala v temnolasca, ki ji je pomenil vse in za katerega žal ni mogla ustrezno poskrbeti. paziti je morala na svetlolasko, da ne bi naredila kakšne neumnosti - kot skušati pobegniti. mobilnik je vrnila nazaj v žep hlač dekleta brez posebnega dotikanja, ker bi ji lahko punca obesila za vrat obtožbo v poseg njene integritete. "seveda!" je vzkliknila ob besedah aarona in mu prerezala vse vrvi, ki so mu omejevale svobodo, s tem da se ročaja ni dotikala zaradi prstnih odtisov, ampak zgolj rezila. namenila mu je skoraj olajšan pogled, da je bilo z njim vse v najlepšem redu in da je prišla še dovolj zgodaj na njihovo malo 'privatno zabavico', preden bi se mu kaj zgodilo in bi ga dekleti tako ali drugače uspele poškodovati dovolj za obisk bolnišnice. skupil jih je le z odrgninami na rokah, ki se bodo v nekaj dneh zacelile in na zapestjih kmalu ne bo več sledu o njih. seveda bi ga najraje stisnila v svoj objem in ga tam držala vse do nadaljnjega ter s prsti skrbno preverjala, da je res dobro kot je bilo videti, da je. toda morala je ostati profesionalna in ne pred svetlolasko pokazati njune globlje naveze. obema bi se lahko v prihodnosti njuno izkazovanje medsebojne naklonjenosti pred članico tolpe maščevalo in niti pod razno si ni želela še enkrat zagledati svoje ljubezni zvezanega na stolu ali še huje - z ostrim nožem na vratu. zato mu je namenjala le dolge poglede, ki so obljubljali več ko bosta sama. kmalu po njenem klicu so se v daljavi že zaslišali zvoki zavijajoče sirene in čez nekaj minut so malo zapuščeno kočo že preplavili njeni kolegi.

note: and we are done! (: