sedla je na stol poleg njene prijateljice, se namestila kar se da udobno, čeprav je bilo v tem trenutku to nemogoče ter se z plašnimi očmi zazrla v moškega, na drugi strani mize. bila je živčna, roke so se ji potile ter čutila je rdečico na obrazu. vedno je bila taka. težko ji je bilo javno govoriti, imeti pogovore z neznanci, nikoli ni vedela kaj naj reče, da ne bo narobe in vedno se ji je jezik zapletal. čeprav so jo prijatelji med seboj znali opisati kot dekle z nekakšno samozavestjo, pa je slednjo ob neznancih povsem izgubila. če je takrat znala govoriti, je sedaj dar govora izgubila. bila je tako prekleto nesamostojna. moški si je popravil očala ter se zazrl v list pred seboj.

»torej, gospodični andreson in... dominiguez, kajne?«

ko je spregovoril je v hipui dvignila pogled, malce zmedeno pokimala, kakor da bi jo odrezal iz povsem tujega sveta, iz njenih ustnic pa ni prišel noben glas. ni mogla, že tako ali tako se je kar narahlo stresla, sprostiti se za živo glavo ni mogla - ob uradnih pogovorih je bilo to nemogoče. še dihala je pospešeno in srce ji je bilo tako hitro, kakor prestrašeni srnici, ki je ravno pobegnila izpred avta.

»ja, to sva midve. in ne sanja se nama zakaj sva tukaj. zakaj sva tukaj, mimogrede?«

je prijateljica prevzela pobudo ter rjavolaska ji je bila ob tem več kot hvaležna. rada je odgovarjala le na vprašanja, ki je morala. in glede na to, da je bila hčerka pomembnega ameriškega politika, pa tega ni bilo malo. da, njeno ime se je že nič kolikokrat pojavljalo v časopisih ter dejstvo, da jo je poznalo kar lepo število ljudi, jo je velikokrat begalo. ni marala tega, da so ljudje govorili spletke o njej. ni jih razumela, zakaj so si tako radi zmišljevali stvari o njej. ona ni nobenem hotela nič žalega, še muhi ne bi skrunila krila. oni pa so jo tako radi vlekli po zobeh. včasih je bila jezna sama nase, ker se njim ni bila sposobna upreti. bila je pravzaprav malce besna, ker ni podedovala maminega vročekrvnega španskega karakterja. vse kar je mela od temperamentnih špancev, katerih kri ji je tekla po žilah je bilo ime. ter priimek. in to je bilo vse. bila je njihovo popolno nasprotje - plaha, mirna, tiha in naivna deklina, ki je verjela vsakemu in ni želela prizadeti prav nobenega, prej je pustila, da so oni njo ter verjela, da je sama kriva. zares redki so bili trenutki, ko si je dovolila biti malo bolj zgovorna ter se postaviti za neko stvar. v družbi prijateljev je bila res da tista nasmejana deklina, ki se je zdelo, da je smeh pri njej ves čas prisoten, prav tako ni bilo težko opaziti, da ima kar precej energije, vendar to, da bi se pri kateri stvari postavila zase in ne predala drugem prav... hja, te trenutki so bili redki. zares redki.

»oh, kar tako bomo nevčakani? *smeh* naj vama bo. ti, andresonova, si tu predvsem zaradi obnašanja. in ti, dominiguez... zate imam pohvalo. zares imaš lepe ocene, mislim, da boš lahko prišla na medicino. saj je to tisto, kar si želiš, kajne? in mimogrede, pozdravi očeta. oddal sem glas zanj. zdi se mi, da je eden izmed redkih še poštenih v današnji politiki«

ni vedela ali naj se ob tem nasmeji ali kaj naj sploh reče. tako se je odločila za to možnost - za trenutek je narisala nasmeh na obraz, potem pa pojasnila, da njen cilj ni ravno medicina, kljub bleščečim ocenam v šoli. vse skupaj je bila posledica sedenja za knjigami. ni hodila ven, kakor vsi ostali. raje je brala knjige, rada je imela junake v njih, všeč ji je bilo njihovo življenje. želela si je takšne avanture, kot so imeli oni, pa čeprav je vedela, da tega ne bo nikoli dobila. zaboga, še fanta ni nikoli imela, kako da bi potem še kaj drugega? nikakor. edino kako se je približala vsem tem, je bilo to, da je potem dokončala študij in postala odvetnica. oh ja, katera ironija, odvetnica, ona. pa še pri tem pogovoru se je tresla, kaj bo šele takrat. vendar bila je odločena - spraviti svojo samozavest višje, jo v bistvu utrditi, ne da bi se bala vsake stvari, ki ji pride na pot. morala bo premagati te ovire. in če bo odvetnica, bo bila zagotovljena pravica in to je bilo tisto, kar so junaki delali, kajne? in tako bo morda tudi ona, če je želela v bistvu speti.