10 years old,
danes je minil že tretji mesec, da je mamin fant bjorgen prespal pri nas. včasih ga zalotim kako zre vame kot da bi mi skušal nekaj narediti, potem pa ga prestrašeno pogledam in umakne pogled. ko je bil očka še živ je bilo vse popolnoma drugače. mami je bila veliko bolj srečna in nikoli ni dovolila, da bi fantje z njo delali kot s cipo. ker smo zašli v krizo pravi, da bo naredila vse da naju z matthiasom reši. pravi da je bjorgen naša rešitvena bilka in da naj bom vesela da ga imamo. včasih ponoči ne morem spati, ker se bojrgen prikrade v mojo sobo in z mano počne tiste stvari za katere pravi, da jih počnejo samo starejši. prvikrat je močno bolelo in ko sem hotel zakričati mi je pritisnil roko na usta. grozil mi je da bo samo še huje če bom kričala. in ko sem potem povedala mami mi je rekla naj potrpim in se sprostim.

14 years old,
okoli mene je bila luža krvi in nož, ki sem ga držala v roki je bil še vedno krvav in premočen. nekaj minut je trajalo, da sem dojela da sem ga pravkar ubila. vrnila sem mu za vse boleče noči in za vse muke, ki mi jih je prizadejal. tako, bjorgen luthmairen je bil mrtev! ko se je mami vrnila iz službe je zagnala vik in krik. vame je metala vse kar ji je prišlo pod roke in morala sem spakirati in oditi od doma. ker nimam kam, sem se zatekla na cesto. popolnoma sama sem in niti poslovila se nisem od matthiasa.

16 years old,
imela sem srečo, da me je sredi ulice našel marcus. dal mi je streho nad glavo in hrano. srečala sem veliko punc, ki so se znašle v podobni situaciji kot jaz in vse smo v isti godlji. sprva sem mislila, da bo lahko živela tako, potem pa mi je marcus postavil pravila v katerih je bil obvezno služenje denarja. nisem imela izbire in to, da sem spala tako z moškimi kot tudi z ženskami je zame postal vsakdanjik.

19 years old,
moje življenje je iz dneva v dan postajalo hujše. odločila sem se, da pobegnem in denar, ki sem ga toliko let hranila pri sebi sem porabila za letalsko karto. amerika - filadelfija. to je bilo vse kar sem si želela. vse ostalo sem po potrebi nakradla ali naprosila po ulicah in v dobri treh tednih sem se znašla sredi velikanskega mesta, daleč stran od helsinkov.

after all this years,
ko se prvič spuščaš v posteljo z moškim, ki bi ti lahko bil oče je strah nepopisen. samo dotik ti v kosteh zbuja strah in ko prodre vate, je bolečina tako neznosna, da ti niti glasen krik ne more pomagati k svobodi. življenje potem postane popolnoma brez pomena in moški, ki plačujejo mastne denarje tvojemu zvodniku samo zato, da bi te lahko v različnih položajih nategnili, so zate edina odrešitev. ko omeniš kdo pravzaprav sploh si, se ljudje obračajo vstran ali pa nate kažejo z gnusom v očeh, saj nihče nima pojma, da bi lahko bila ena izmed njih, a kaj ko je bila prostitucija edina prosta pot. življenje v ameriki se niti zame ni popolnoma spremenilo. denarja imam dovolj, a vseeno se zatekam h prostituciji, ki pa je tukaj na nekoliko višji stopnji. prodajam se za bogate poslovneže od katerih poberem trikrat več kot včasih, kar je glede na stopnjo življenjskega statusa tu veliko bolje. mami sem domov poslala kartico in ji napisala naj ne skrbi zame, da sedaj živim lepše življenje. vse kar mi je napisala v odgovor je bilo to, da še vedno iščejo morilca mojega očima.