dump yard

Naslov sporočila: dump yard Čet Mar 21, 2013 6:39 pm

cay :: the mission :]

želel si je, da bi lahko bil tisti trenutek nekje drugje. bolj ko sta s cay stopala proti središču smetišča, bolj jima je neprijetni vonj razkrajajočih smeti lezel v nos. in julijska vročina ni prav nič pomagala. z roko si je obrisal potno čelo in z njo kasneje pregnal nekaj muh, ki so mu silile na obraz. »prav prijeten dan za obisk smetišča, kaj?« je prvič po vstopu vanj dejal james in z nasmeškom na obrazu ošinil svojo partnerico v zločinu. »me prav zanima kdo je ta pametnjakovič, ki se je odločil da se znebi pištole tu, mislim da nama bo po tem dolžan pivo. ali pa čiščenje oblek v kemični čistilnici,« je še pristavil, saj je nekako imel občutek, da ju smrad še dolgo ne bo zapustil. ob nenadnem poku se je james za trenutek zdrznil. svoj pogled je že rahlo panično usmeril v smer, iz katere je prihajal, a si je oddahnil v trenutku, ko je ugotovil, da prihaja od stroja, ki je mečkal stare avtomobile in jih odvrgel na vedno večjo grmado rabljenih avtomobilov. kamorkoli si je ozrl, povsod okoli sebe si lahko opazil na tisočine odrabljenih stvari, od avtomobilov, starih ploščic, pokvarjenih televizorjev in pralnih strojev. in ne sredini je stala cela gora raznih gospodinjskih odpadkov, kar je bil tudi glavni vir smrada. in njuna destinacija. »res ni mogel kovčka zariti v pralni stroj? ga je res moral v največjo svinjarijo?« je zavzdihnil, nato pa iz žepa potegnil dva para daljših rokavic in enega od njih podal cay. »pa veselo na delo,« je ironično dejal ter zakorakal proti kupu ogabnih odpadkov.

ustavil se je za kakšen meter od roba in zavzdihnil. »kakšne barve je že? zelene, ne?« se je želel prepričati, preden se je sklonil bližje h kupu smeti, v katerih je opazil zeleno barvo. a to je bila velika napaka. vanj je v trenutku udaril star vonj gnilobe, ki jo je vročina le še bolj poudarila. »oh, sranje.« z roko si je avtomatsko pokril zgornji del obraza in za nekaj sekund ni mogel vase niti potegniti svežega zraka, ki ga na tem prostoru tako ali tako ni bilo v izobilju. »ogabno. čimprej poiščiva to, po kar sva prišla. tu res nočem preživeti sekunde več kot je potrebno,« je rekel in porinil roko, na katero si je nadel rokavico, proti prvi zeleni barvi, katero je opazil, a iz kupa smeti je potegnil le star zelen dežni škorenj. no, pravljično bi bilo verjeti, da bosta tako hitro dobila iskano.

Naslov sporočila: Re: dump yard Čet Mar 21, 2013 9:15 pm

the mission

stopala je ob svojem starejšem kolegu jamesu s katerim sta bila v tem preveč vročem dnevu za njene pojme, skupaj dodeljena k nalogi. nos se ji je zavihal vsakokrat, ko se je spomnila te dotične nalogice in kam sta bila zaradi nje namenjena. ali zaradi kretena, ki se je zelo iznajdljivo spomnil orožja znebiti na smetišču. ko je bog delil pamet, je izgleda nekatere zelo očitno preskočil. vesela je sicer bila dela, kajti posedanja naokoli se je naveličala, toda brskanje po kupu smeteh in iskati igle v kopici sena - no, dvomila je da je komu to v strast početi. kajti natanko to je bilo to. res bosta z jamesom morala imeti prekleto srečo, da bosta hudičevo stvar našla vsaj dokler se ne bo stemnilo. "vsekakor. lep vroč poletni dan, brez ene same sapice ali oblačka na nebu," je namerno zavila z očmi in ustnice ukrivila v širok namešek ob opevanju čudovitega dneva, ki bi ga nedvomno oba raje preživela daleč proč od smetišča kateremu sta bila oddaljena zgolj še nekaj metrov. presneto, res je smrdelo. "ali pa kar oboje. in namesto piva mislim, da nama bo dolžan kaj močnejšega zaradi smrada, ki ga bova morala prenašati. upam, da bodo res potrebne samo obleke kemičnega čiščenja in ne zraven še midva," je zmajala z glavo, prepričana da se bo morala nekaj časa morala nocoj namakati v kadi, da se bo znebila vonja smetišča iz kože in gostih temnih las. skoraj počutila se je, da gresta v divjo bitko - bitko s kupom smeti in navlake, že precej dobro videna pred njima. tišino je zamenjal vse večji hrup, ki je prihajal iz odpada in trznila je, ko je zmečkalo še en avtomobil pred njenimi očmi. dvomila je, da je kdaj že videla kaj podobnega ali nasploh brskala po smetišču za kakšno izgubljeno stvar, ampak zatrdno ni mogla reči - navsezadnje ji je v glavi manjkalo precejšnjo število let in kdo ve kaj vse je počela v tem vmesnem času razen bila na lovu za kriminalci - sedaj pa celo ena izmed njih. ne bi si mislila, da se bo kdaj znašla v podobni vlogi in bila prepričana, da si tudi prej ni, ko v njeni glavi še ni bilo črne teme. "to ni bilo dovolj dobro skrivališče. še dobro, da ga ni dal v prtljažnik kakšnega avta. ne verjamem, da bi še kdaj našli ta kovček," je nakazala na zmečkano pločevino, katera se je nekoč vozila po cesti. imela sta vsaj nekaj sreče v nesreči. "škoda, da sva pozabila na ščipalke za nos," je z nekaj humorja dodala in si na roke hvaležno nataknila rokavice, ki so ji segale nekam do komolcev. vsaj nekoliko manj se ji bo gnusilo z rokami zakopati v kup svinjarije.
"bo šlo?" mu je namenila sočuten pogled, preden je končno zbrala pogum in se približala smetem, nekaj metrov proč od temnolasca. bilo bi nesmiselno, da bi oba iskala na istem mestu. popravila si je kapo s šiltom na glavi, ki jo je vsaj nekoliko ščitila pred žgočim soncem in pod katero je spravila vse svoje lase. globoko je zajela sapo, da bi svojim nosnicam vsaj rahlo omilila smrad in z očmi medtem že ves čas begala za zelenim kovčkom. "v ustih ga čutim," se je nato pritožila in zakašljala, saj njena taktika z zajemanjem sape ni prav pretirano pomagala. prav nič damsko ni pljunila nekam k nogam in zmajala z glavo. brez dodatne teatralnosti in pritoževanja je stopila nazaj k kupu in se celo nekoliko povzpela nanj, čeprav se ji je obupno gnusilo vse skupaj. toda pritoževanje in vihanje nosu jima ni nič pomagalo, nazaj v notorius sta se morala vrniti s tem kovčkom, pa če bosta tu do sodnega dne.

pojma ni imela koliko časa sta že brskala in na plano vlekla vse kar je bilo zelene barve, mogoče je minilo nekaj minut ali pa cela ura - njej se je vsekakor zdela že cela večnost. majica se ji je od potu zoprno lepila na telo in na čelu so se ji ves čas nabirale potne kapljice, ki si jih zaradi umazanih rokavic ni mogla konstantno brisati. tudi prastare hlače so bile že zdavnaj zamazane z - raje ni vedela s čim vse. "našla!" je glasno evforično vzkliknila, ko je na dan potegnila nekakšen kovček podoben zeleni barvi. zadeva sploh ni bila lahka, ko jo je vlekla dol iz smeti in v njeno glavo se je že usedel črv dvoma, da to zagotovo ni to - bil je pretežak. "presneta zadeva se noče odpreti," se je namrščila in bolj na silo potegnila za zatikajočo se zadrgo. izdihnila je sapo, katero ni vedela, da zadržuje ko se je pred njima kovček končno odprl. le, da v njem ni bilo pištole, ki sta jo iskala, ampak kup revij - playboyev. presenečeno je potegnila enega na dan, se usedla nazaj na pete in pogled dvignila k jamesu. "kdo v kufr spravi playboye in ga odvrže na smetišču?" se je zasmejala nejeverno in hkrati poparjeno, da jima ni uspelo še dobiti prave zadeve. "vsaj nekdo od naju se bo lahko zabaval," je šaljivo dodala in pobrano revijo z golo in precej obdarjeno blondinko na naslovnici vrgla jamesu v roke. "misliš, da so prave?" je z enakim navihanim podtonom nadaljevala in z besedami mislila na njeno bujno oprsje. najraje bi se usedla na odprt kovček poln revij za moške in za nekaj minut spočila noge, a bolj pomembno kot počitek ji je bilo, da jima čim prej uspe in zapustita ta odurni kraj. ravno se je namenila, da se naprej loti nehvaležnega dela, ko se je zaradi glasnega poka ustavila z roko v zraku, katera je ravno poskušala poseči med smeti. raznih pokov iz vseh strani je bila že vajena in jim ni več posvečala bistvene pozornosti ter se ni vsakič znova zdrznila - ta pa je bil drugačen. slišati je bil kakor pok iz izpušne cevi - ali pištole? "james? ali si slišal-" se je nekoliko presenečeno napol zasukala k temnolascu in sredi stavka utihnila, ko ji je krogla zažvižgala natančno mimo ušesa. hudiča, streljali so na njiju!

Naslov sporočila: Re: dump yard Ned Mar 24, 2013 11:54 am

»hja, če bi vsaj vedel, kdo v bloodsih si zasluži naziv najbolj zabitega člana…« je skomignil z rameni james. glede na to, da je verjetno imel opravka z umorom, je šlo za precej visokega člana v hierarhiji tolpe. novinci, tako kot sta bila onadva s cay, so imeli večinoma nalogo pospraviti svinjarijo in napake, ki so jo za sabo pustili bolj izkušeni od njih. čeprav mu ni bilo jasno, kako se je lahko nekdo povzpel tako visoko, ne da bi se naučil preprostih stvari, kot je ta, da se pištol, narejenih posebej za eno osebo, nepremišljeno ne odvrže kar tako nekam. kot je recimo smetišče, kjer recimo mrgoli brezdomcev, ki najdejo sleherno uporabno stvar. in pištola se lahko hitro znajde nazaj v obtoku in pristane v nezaželenih rokah. seveda, če je s cay prej ne najdeta. rjavolasec je zavzdihnil in ponovno poskušal odmisliti smrad, a neuspešno. ni jima ostalo drugega, kot da dobesedno zavihata rokave in roke zarijeta v svinjarijo.

»ampak mogoče bi potem vsaj učinkovito uničil dokaz,« je pripomnil na njene besede james, ko je tudi njegov pogled zašel na zmečkano pločevino avtomobila. »čeprav nisem najbolj prepričan… mislijo to pištolo uporabljati naprej, ali jo morava pripeljati za to, da jo uničijo?« james si je ponavadi zapomnil le tisto najnujnejše, kar mora narediti, za takšne podrobnosti kaj nameravajo narediti po končani nalogi se je ponavadi zanašal na svojega partnerja – seveda v upanju, da on bolj sledi dogajanju kot mu sledi james. »misliš da bi sploh pomagale?« se je nasmejal njenemu vprašanju in zmajal z glavo. šlo bo, ampak smrad bo v nosnicah verjetno nosil še dober teden. odvrgel je škorenj na tla in se zdrznil, ko je iz njega v trenutku, ko je škorenj padel na tla, pritekla velika debela podgana. seveda se je pognala naravnost čez čevelj jamesa nazaj v kup odpadkov. med preklinjanjem je james odskočil nazaj in ko je naslednjič zagrabil za stvar, ki je približno izgledala kot zelen kovček, je bilo veliko bolj previden.

zazrl se je v sonce in nato v vrh grmade smeti, ki se je zdel neskončen. začel se je spraševati, če je tip dejansko splezal na vrh smeti, da se je skril kovček, ko je njegovo pozornost pritegnil vzklik cay. medtem, ko se ji je približal, je že skorajda začel prositi boga, da je njegova partnerica dejansko dobila pravi kovček in da je njunega mučenja v smradu konec. zadihan in prepoten od močnega sonca se je ustavil poleg nje in se v pričakovanju zazrl v kovček, ki ji ga je pravkar uspelo odpreti. prasnil je v smeh, ko so njune oči uzrle playboy revije. ulovil je revijo, ki mu jo je vrgla v roke. »hej, to zna biti še kaj vredno. sicer ne vem kakšen je kaj trg za playboy iz sedemdesetih, toda…« je zamrmral, ko je njegov pogled iz dekleta ošinil datum v kotu revije. ob njenem vprašanju je rahlo nagnil glavo, se podrobneje zagledal v sliko ter se rahlo nasmehnil. »izgledajo tako zelo dobro, da mi je popolnoma vseeno ali so prave ali ne,« se je zarežal in skomignil z rameni. »glede na starost revije, jih ima ženska sedaj verjetno že do popka, če so tele naravne,« je potem v šali dejal ter ob nenadnem poku zastrigel z ušesi. »aha… misliš da so to…« je že hotel vprašati, če so to streli, ko je odprt kovček s playboyi dobil veliko luknjo – ravno sredi obraza druge blondinke, ki se je razkazovala na naslovnici. »pizda. skrij se,« ji je zaklical, sam pa je predse iz kupa potegnil stol, ki je štrlel iz smeti ter ga uporabil kot ščit. toda tudi to mu ni kaj prida pomagalo, saj je strel v trenutku prebil naslonjalo stola ter njegov prst zgrešil le za nekaj centimetrov. stekel je nazaj ter ob tem brcnil v kovček, ki je očitno padel iz kupa, ko je iz njega potegnil stol. pridružil se je cay, ki si je dobila nekoliko boljše zatišje, ji na ramo položil roko ter z drugo pokazal na zaprt zelen kovček, ki je ležal na odprtem in okoli katerega so švigali streli. »grem stavit, da je to tisto kar iščeva,« ji je moral skorajda zavpiti na ušesa, saj so rafali, ki so jih neznanci ali neznanec spuščali proti njima, povzročali pravi hrup. »imaš idejo, kako naj se izmaževa iz te situacije?« je dvignil obrv james ter se zazrl v rjavolasko.

Naslov sporočila: Re: dump yard Pon Mar 25, 2013 12:36 am

the mission

"če ni ravno desna roka, se bo gotovo dalo izvohati. ljudje radi čvekajo o kretenskih napakah drugih," je zamišljeno pridala k njegovim besedam, vendar je bilo pod velikim vprašanjem dejansko od kogarkoli kaj izvedeti, če ni bil na previsokem položaju. pošteno ali ne, novinci so vedno morali pospravljati umazanije za vodilnimi, ker so bili sami nesposobni opraviti jih prav in ne zajebati na celi črti. tako kot sta sedaj onadva z jamesom morala reševati zadevo za pač eno svetovno budalo, ki še zdaleč ni bila edina. kot tudi zagotovo ni bilo zadnje za male ribe, kamor sta spadala ona in njen današnji partner. sprijaznila se je že s smetiščem, jadikovanje ne bi nič pomagalo. smrdelo je pa vseeno prekleto močno in naravnost do neba. "mogoče. čeprav imam zoprni občutek, da bi morala priti z dokazom, da je res uničeno. saj veš, lahko bi se izmislil o uničenju, dokaz zadržal zase in za zavarovanje. kasnejše izsiljevanje in to," ji je na mar prišla povsem dejanska situacija, ki je v njeno glavo bila vsajena od kdo ve kje. včasih se je našla kako govori o stvareh kot poznavalec, pa naj ne bi nič vedela o njih, kakor sedaj. situacija sicer verjetno že velikokrat dodobra uporabljena. "pojma nimam, tako podrobnih navodil nama niso dali. če je že bila prevečkrat uporabljena, bi bilo skrajno neumno jo še naprej. navsezadnje le ni edina pištola, " je prišla do edinega logičnega zaključka po kratkem pomisleku. več podatkov jima niso dali, verjetno s prepričanjem, da jih ne potrebujeta. morala sta poiskati izgubljeno orožje, če se je seveda še nahajalo tu na smetišču. glede na to, da ni bilo nikjer nobene ograje ali kako drugače zavarovano pred enimi ali drugimi ljudmi, bi si jo lahko prisvojil v svojo last prav marsikdo. nobene garancije nista imela za najditev. lahko jo že dolgo časa ni bilo več nikjer blizu, pa če na glavo obrneta celotni kosovni odpad. "morda. saj veš, upanje umira zadnje," se je zarežala in se čim bolj skušala osredotočiti na nalogo in čim manj na smrad. "samo slabo diši, samo slabo diši, samo slabo diši..." si je tiho mrmrala sama pri sebi v brado neko mantro, v katero bi začela po toliko ponovitvah verjeti in ji nosnice ne bi več dražil oster vonj po gnilobi in plesni in pojma ni imela čem še vsem. upala je samo, da med svojim brskanjem ne bosta naletela na kakšno razpadajoče truplo. smetišče je bil krasen prostor za znebiti se nekoga za vekomaj.

"kot sem rekla, vsaj nekdo se zabava," ga je narejeno grdo pogledala izpod čela ob njegovih komentarjih čez plavolasko na naslovnici. "ne vem zakaj kdo ni raje zakopal kakšne podobne revije z golimi moškimi na naslovnicah. bi še jaz imela kaj od tega," se je nato zarežala in potno čelo obrisala ob ramo. bil je edini način, da ji kapljice niso konstantno drsele v oči. potrebovala je nekaj sekund, da je dojela, da streljajo na njiju in luknja v odprtem kovčku poln revij, je bil odličen pokazatelj. "sranje!" je glasno zaklela in z očmi že mrzlično iskala za primernim zaklonom pred streli. na srečo ga je kmalu zagledala za kupom navlake nekaj metrov stran in brez dodatnega pomišljanja je napol sklonjeno stekla za njim, medtem pa upala, da je nobeden izmed strelov ne bi kam zadel. obiska bolnišnice si res ni želela, kot tudi ne umreti pod streli ravno na smetišču. samo še zagrebli bi jo in postala bi tisto odvrženo truplo o katerih je prej nehote med brskanjem po smeteh razmišljala. pizda, kakšno sranje! brez prask je olajšano pokleknila za polomljenimi lesenimi mizami, kuhinjskimi kredencami in stoli nametanimi eden na drugem. "vse v redu s tabo?" se je najprej pozanimala, ko se ji je james pridružil in na hitro z očmi zdrsnila prek njegovega telesa. na srečo poškodovan ni bil videti. zeleni kovček je zagledala šele, ko ga je omenil - prej se je preveč ukvarjala kako se čim bolje skriti, brez da bi kam dobila kakšno lepo luknjo od krogle. "pomojem imaš prav," se je strinjala z njim in strmela v zeleno zadevščino, kakor da bi obvladovala telekinezo in bi lahko z mislimi premikala predmete. tovrstna super moč bi v tem trenutku bila več kot uporabna. "eden bi moral iti onesposobiti tistega, ki strelja in drugi v tem času pograbi kovček. potem pa se pobereva?" ji je edina možna stvar prišla na misel, da prideta nepoškodovana do kovčka. pogledala je preko rame k jamesu, če ima morda kakšno boljšo idejo na voljo. istočasno pa podzavestno pograbila prvo stvar, ki ji je prišla pod roke in jo vrgla z vso močjo na odprto, da sta spet zaslišala rafal strelov, ki je vmes enkrat za nekaj trenutkov prenehal. z vso silo zalučala še eno konzervo, na katero se je strelec po njenih pričakovanjih spet odzval. prekleto! blizu nikakor nista mogla. "samo eden je in avtomatsko ima. in če se ne motim, je pravkar zamenjal saržer," je komentirala, ko je kukala skozi špranjo med stoli in zagledala znano kalašnikovo avtomatsko puško, katero cev je obsvetilo sonce. cev je za trenutek izginila iz njenega vidnega polja po vsem tistem rafalu strelov, zato ni bilo težko sklepati, da mu je v nabojniku najbrž zmanjkalo streliva. s hrbtom se je naslonila na kup za sabo in pogledala k temnolascu. "nekdo naju je res vzel na piko," je z zavzdihom zmajala z glavo, preden je nadaljevala: "če imam prav bo do kufra nemogoče priti drugače, kot tistega tam nekako onesposobiti… am, bom šla jaz tja in ga z nečim mahnila po glavi... ti pa?" se je kar odločila iti tja in ga onesposobiti. nista mogla cel dan čepeti tukaj in tuhtati o pravi taktiki. dvignila se je iz čepečega položaja na noge, ostala pa še vedno nekoliko sklonjena. "mogoče mu mečeš stvari? videti je, da nekotrolirano strelja na vse kar mu pride v vidno polje?" se je spomnila na izživljanje nad pločevinkami. "ti bom zavpila, ko bo zrak čist," se mu je na hitro bleščeče brezskrbno nasmehnila, češ saj mi bo uspelo, ne skrbi. iz tal je pograbila odpadlo leseno nogo od stola, držali so se jo še žeblji in se po drugi strani visokega kupa odpadkov, skušala neopazno prebiti do strelca.
james ji je pomagal in odvračal pozornost stran od nje, karkoli je že počel in obenem upala, da se ni preveč izpostavljal. uspelo ji je nepoškodovano priti moškemu za hrbet in njeni koraki so bili skoraj neslišni, dokler ni tik za njim stopila na spregledano vrečko na tleh in ji je pod nogami zašumelo. brkati mož se je sunkovito zasukal v presenečenju s puško v roki, da se je njej čas za hip zaustavil, toda preden bi sprožil ga je sama že konkretno mahnila po glavi. oči so se mu zavrtele navznoter in zložil se ji je k nogam. kljub temu pa jo je le uspel s cevjo dobro mahniti čez lice, da je za trenutek zagledala nad glavo vse zvezdice in ptičke, ravnotežje pa ji je na srečo uspelo obdržati. "sem že!" se je nato mežikajoče od bolečine spomnila na ves glas zaklicati, da bi jo james le slišal in lahko preveril že vsebino kovčka preden se vrne nazaj k njemu.

Naslov sporočila: Re: dump yard Čet Apr 04, 2013 2:27 pm

odvrgel je že dvajseto zeleno stvar, ki mu je prišla pod roke in se nakremžil. nikoli mu ni bilo pod častjo opravljati kakršna koli dela, ampak brskanje po tujem sranju je bilo najnižje, kamor je lahko padel. kdo bi si mislil, da dejansko obstaja toliko zelene svinjarije, je pomislil, ko je od sebe zalučal skorajda razpadlo zeleno žensko torbico. »imaš prav, ja. v tem poslu tako ali tako ne moreš nobenemu zaupati,« je prikimal ob njenih besedah in z nadlahtjo obrisal potno čelo. zdelo se mu je, da so se minute vlekle kot ure in da sta na smetišču že cel dan. a sonce je bilo na nebu na isti točki, kot takrat, ko sta prišla. verjetno nista brskala tu več kot pol ure. »upam samo, da ne bova midva tista, ki bosta nasrkala, če pištole ne bo nikjer, in ne tista budala, ki se jo je dejansko znebila tu,« je še pristavil, preden je roke znova zakopal v goro odpadkov.

revija je bila prava popestritev sredi smrdečega dela. »sicer ne vem kdo bi tak zaklad odvrgel na odpadu…« je ironično pripomnil james ter se namuznil ob cayinih besedah. a to je bilo tudi zadnje, na kar je pomislil, preden se je pognal v zaklon. če se je prej pritoževal nad smradom, bi sedaj z veseljem še za kako uro potopil roke v odpadke, če bi to pomenilo, da bo odnesel celo glavo. nikakor ni pričakoval, da bo na njiju nekdo streljal. sicer ni mogel vedeti zagotovo, a zdelo se mu je, da je tudi napadalec tu le zaradi ene stvari – kovčka s pištolo. ob vprašanju je prikimal. tudi ona se mu je zdela nepoškodovana in sedaj, ko sta bila na varnem, sta morala ugotoviti kako se bosta izmuznila strelom in nepoškodovana odnesla kovček šefu. njegov pogled je živčno trzal proti zelenemu kovčku, ki je ležal na odprtem. do njega nikakor nista mogla priti dokler so okoli njiju deževali streli in očitno je do enakega mnenja prišla tudi cay. »se strinjam,« je prikimal njenemu predlogu. obe situaciji so se zdeli nevarni, nenazadnje lahko po eni strani zaklonišče, kjer sta se skrivala, vsak hip popusti, po drugi strani pa lahko napadalec opazi, ko se mu priplaziš za hrbet in te pihne še preden ga onesposobiš. »verjetno bo tako še najbolje. mislim da se lahko ti še najbolj potiho priplaziš za hrbet. ženske ste bolj navajene zarivati nože v hrbet,« je pripomnil in se namuznil. »zafrkavam se,« ji je pomežiknil in nato prikimal. »prav. bodi previdna,« ji je še naročil, preden se je odpravila, sam pa je pograbil prvo stvar, ki mu je prišla pod roke. prazna konzerva graha. za trenutek je poškilil iz skrivališča, nato pa zalučal konzervo na odprto in kmalu so se slišali streli, ki so se odbijali od konzerve. kdorkoli je streljal, je imel ostro oko.

nekajkrat mu je uspelo tako zmesti napadalca a v petem poskusu je očitno ugotovil, kaj dela. v trenutku, ko se je james dvignil in odvrgel zmečkano pločevinko, je mimo njegovega ušesa prižvižgal strel. in če se mu je uspelo izogniti prvemu, je imel pri drugem manjšo srečo. krogla ga je zadela v nadlaket in verjetno le za nekaj centimetrov zgrešila kost. iz njegovih ust se je usul plaz kletvic in z drugo roko je avtomatično pograbil za mesto, kjer ga je zadela krogla. za trenutek se je skorajda oddahnil, ko ni opazil krvi, a v trenutku, ko je močan prijem za nadlaket nekoliko popustil, se mu je po zavihanih rokavih srajce ulila kri. »oh sranje,« je jezno zamrmral, v tistem trenutku pa je zaslišal klic cay. za trenutek je še postal, a ko na smetišču niso več odmevali streli, je ugotovil, da mora biti napadalec onesposobljen. stekel je proti zelenemu kovčku, se na kolenih skorajda zadrsal zadnjih nekaj metrov do njega in ga odprl. čez ustnice se mu je narisal nasmešek, ko je v njegovi notranjosti zagledal pištolo. »to bo to,« je zadovoljno dejal ter se z nasmeškom na ustnicah zazrl proti cay, ki se mu je približevala.

sorry i'm late smitten

a bi kar zaključila?

Naslov sporočila: Re: dump yard Čet Apr 04, 2013 8:42 pm

the mission

"sedaj je ta mali zakladek lahko tvoj in kasneje doma cediš slike nad slikami," mu je šaljivo pomežiknila med draženjem ga. nepričakovan oddih zaradi njene najditve kovčka z več kot zanimivo vsebino, je cay še posebno ugajal. nad revijami za moške se posebno res ni mogla naslajati, toda vseeno je pet minut čepenja na kovčku, pomenilo pet minut manj brskanja po odpadkih. na smrad se je reseda počasi navadila in ji je njene nosnice dražil precej manj kot v začetku. kar pa ni pomenilo vihanja nosu zaradi gnusa ob rečeh, ki jih je vlekla prej na plano, na žgoče sonce visoko na nebu. gotovo bi si vzela še minuto pavze preden bi se vrnila k svojemu zoprnemu opravilu, če ne bi po njej in jamesu začeli deževati streli, da sta morala vsa šokirana iskati zaklon pred njimi. niti slučajno si mislila, da bo morala na smetišče s seboj vleči pištolo za zaščito. nekomu sta morala hoditi v zelje s svojim iskanjem za šefovim orožjem. dan se je vsekakor začel zanimivo obračati in lagala bi, če ne bi ob vsem skupaj začutila veliko mero adrenalina in razburjenja. delo je prenehalo biti duhomorno, ko se je izogibala kroglam, z jamesom čepela za kupom šare in kovala skupaj z njim načrt, kako priti do njunega zaklada le nekaj metrov proč. kljub razburljivosti ni imela posebne želje se pretirano in dodatno še izpostavljati nevarnosti, enkrat je bilo pač dovolj in v prerani grob se ji nič še ni mudilo. "dobro," je napet obraz zaradi hitrega razmišljanja, omilila z nasmeškom v kotičkih ustnic ob njegovem strinjanju. če bi se njen partner v zločinu spomnil boljše ideje, bi mu seveda brez kuhanje mule v trenutku pritegnila. navsezadnje sta morala opraviti dano nalogo, čeprav je medtem bila ogrožena njuna eksistenca. "khm, tale je bila pa krepko pod pas," ga je z narejenim ogorčenjem grdo pogledala izpod čela in se hip zatem že na kratko zahehetala v pest. "če se nebi, bi tebi kaj zarinila v hrbet," se jezikavega komentarja ni mogla vzdržati in istočasno že z očmi begala za primernim predmetom, da bo pokosila na tla tistega tam na drugi strani odpada. "enako, ne izpostavljaj se preveč," je izrekla, preden je pograbila tisti leseni kol in se odtihotapila njunemu sovražniku za hrbet.
še dobro, da ga ji je uspelo onesposobiti ga še pravi čas. sodeč po še najmanj enem nabojniku na tleh, z rafali strelov ni nameraval odnehati, dokler ju obeh ne bi pokosil na tla. morda je imel oster vid, toda prav nič ni pazil na svoj hrbet ali pričakoval na večjo premetenost njegovih premikajočih se tarč. zamežikala je navzdol vanj, ker je imela še vedno nekaj megle položene na oči zaradi njegovega udarca. lice ji je utripalo in za svojo nagrado, da je pokosila brkatega moškega na tla, si je očitno prislužila modrico. po zakričanem opozorilu jamesu, da je zrak naposled čist in si bolje ogledala nezavestnega moškega. ni se ji zdelo, da bi ga že kdaj kje videla in tudi če ga je, to ne bi sedaj nikomur več pomagalo. dovolj prisebna je bila, da je iz zadnjega žepa hlač izbrskala telefon in posnela nekaj slik njegovega obraza in vidne tetovaže na golih rokah. mogoče bodo komu drugemu pomagale njene fotografije ugotoviti identiteto moškega in če za njim stoji kdo na višjem položaju. avtomatsko puško je pobrala s tal in jo zatlačila med vreče s smetmi. če se bo tip prekmalu ovedel in njima ne bo še uspelo se spokati stran iz tega mesta, ne bi rada tvegala dodatnih letečih krogel mimo njenih ušes. iz odpada je danes res hotela priti v enem kosu.

pohitela je nazaj k jamesu, želja po čim prejšnjem odhodu je zrasla. bil je ob odprtem kovčku in olajšano se je že nasmehnila, ko je zagledala njegovo vsebino. skoraj kamen se ji je odvalil od srca, da jima ne bo potrebno več brskati po smeteh ob najdeni pištoli. "vidim, da nama je le uspelo," se je zarežala, pozabila na bolečo stran obraza in pogled dvignila k jamesu. si ga obenem bolje ogledala in hip zatem šokirano ostrmela. potoček krvi se je zlival preko njegove roke navzdol in prihajal je iz strelne rane na njegovi nadlahti. "prekleto, james!" je zastokala in si pobližje ogledala strelno rano. presneto, pri sebi ni imela ničesar, kar bi lahko pritisnil na rano in vsaj za nekaj trenutkov zaustavil krvavitev. rana gotovo ni bila usodna, toda gotovo je bolela kot hudič. "obvezno te morava spraviti do bolnice ali nekam, kjer bodo iz tebe potegnili to nemarno kroglo," se je prisilila k logičnemu razmišljanju in prenehala s paniko, pripeljala ju ne bi nikamor. "dve ulici stran imam avto. tam ti bova na hitro obvezala rano in potem dalje k nekomu, ki bo spravil kroglo ven," mu je pomagala nazaj na noge, zaprla kovček s pištolo in ga zagrabila za ročaj. "vmes bova šefu dostavila tole njegovo pištolo. človek si res ne bi mislil, da boš na odpadu poleg smradu deležen še skorajšnje eliminacije," je usta ukrivila v sled nasmeška in zagrabila kovček za ročaj. prsti so se ga tesno oklenili glede na splet prejšnjih dogodkov in nič ni hotela prepustiti naključju. prav lahko bi kdo skočil izza vogala in ju napadel, medtem ko sta hodila proti njenemu avtomobilu, da mu na hitro naredi obvezo in se nato vrneta nazaj v notoriusa ter do potrebne zdravstvene oskrbe.

note: no problem :33 and we are done!