apartment E1

Naslov sporočila: apartment E1 Sob Maj 18, 2013 2:01 pm

tag; caiden
notes; awh this is going to be fuuun :3

vstopila je v manjšo trgovino, ki je še ob tej uri delala in prodajala vsaj kakšno spodobno količino alkohola, predno je pot nadaljevala do rjavolaščevega domovanja, ko se je kar tako iz ničle ( kako tipično za njo) ponudila da bi lahko prišla k njemu in pregnala obema tisto ogromno mero dolgčasa in se še prej prepričala o prisotnosti njegove sostanovalke, da je bilo kakor naročeno izvedeti da je ni doma in bog ve kdaj bo prišla. caiden je bil preveč zanimiv primerek moškega, da bi ga kar tako izpustila iz rok in se ne bi vsiljevala na vsakem koraku. res je bilo da je zanjo bilo najpametneje stati čim dlje od njega in ne skrivati svojo bolj temno stran, ki je na strani tolpe in ne njegovih ljubih policistov, a ni bila nobena morilka in prodaja droge se res ni držala samo mafije in tolpe. vsi so to počeli, samo s prstom so kazali na druge, ker je to bilo lažje. zato se ni imela namena bati in sramovati. če se ni bala lastnega brata, se ni mogla tudi postavnega rjavolasca, ki niti malo ni slutil kdo je ona in kakšno zgodovino ima njena družina, sploh kar se tiče tistega dela o tem da je njen stric bil vodja italijanske mafije, dokler niso mesta zasedli irci in hvala bogu da so. sedaj bi bila v nasprotnem mestu ona na tistem ogromnem sedežu in bi poveljevala svoji mali mafijski vojski in imela precej bedno življenje. tako pa je lahko potovala, se vrnila domov, dobila izgubljenega brata pred nos po desetih letih, ter se mirno sprehajala po ulicah filadelfije z vrečko alkohola v rokah, ko si je vtirala pot do stanovanja policista. in vse to v soparnem večeru, da je tudi v pozni uri večera bilo že čez glavo biti oblečen v kratko krilo, ki je do neke polovice zakrilo njena stegna in kratke ohlapne majice, ki je lahkotno padala ob njeno telo. življenje je res znalo biti preprosto in spontano in bog kako je sama v tem uživala.
preskakovala je po dve stopnici hkrati in si hitro vtirala pot do prave številke vrat. v stavbi še ni bila, še manj pri njemu doma in najti pravo številko je bilo precej težko, če ni imelo nekega posebnega vrstnega reda. vendar ji je uspelo in naslonjena na steno je potrkala na masivni vhod, ki ju je še ločeval in iz vrečke potegnila dve steklenici jacka in jo brcnila nekam drugam na hodnik in ob pogledu navzdol opazila, da bi bilo bolje krilo vseeno malce spustiti navzdol, a je takrat že slišala odpiranje vrat in nasmešek na njenem obrazu se je v trenutku razlegel in v licih so nastale prikupne jamice. » obljuba dela dolg. tukaj sem, « je dejala in mu eno steklenico ponudila v roke, nato pa brez posebnega povabila vstopila in sedaj s prosto roko končno malce popravila svoje črno oprijeto krilo. » in ne zameri mi. nisem mogla priti praznih rok, « je še dejala, ko je zapiral vrata za njo, ter stopila bližje k njemu, ko je končno bil usmerjen proti njej in mu v pozdrav pritisnila poljub na lica. » saj ne zameriš kajne ? in če se ne sklada s tvojo policijsko etiko – « mu je dodala na prejšnje besede in izkoristila bližino, da se je lahko približala njegovemu ušesu in mu šepnila : » ne skrbi. bo najina mala skrivnost. « in skrivnosti je res znala ohraniti pri sebi in ni bila ena izmed tistih kokošk, ki bi takoj se zarekle in na policijsko postajo res ni imela namena riniti, ter samo sebe direktno spravljati v težave.

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Sob Maj 18, 2013 4:26 pm

tagged; alessandra, sweatheart! smitten3

v roki je imel kozarec rdečega vina, ki ga je trudno bližal k ustnicam, naredil dolg opijajoč požirek in nato ponovil vajo dokler kozarec ni bil popolnoma prazen. ah, življenje v filadelfiji je bilo več kot uživaško. bilo je sproščujoče in hkrati tako navdihujoče. najprej je mislil, da bo imel probleme s spoznavanjem ljudi, a očitno se je pošteno zmotil. ljudje so bili namreč tisti, ki so okoli njega letali kot kake muhe in potem je bila tu še očarljiva mala harper, ki mu je več kot nadomestila rejniško družino od katere je odšel. vse je bilo kot v pravljici. morda je bil to tisti srečni konec po katerem so hrepenele vse romantične duše. morda. v starem megafonu se je vrtela plošča legendarnih pevce sam & david, tako da si imel občutek kot bi bil ujet v časovni zanki. zanj so bila šestdeseta nebeška leta. čas, ko so ljudje imeli okus za glasbo in čas ko so vsi plesali charelstone in se zibali sem ter tja. ženske so pekle pite, moški pa kadili igare in se naokoli vozili s svojimi avtomobili. takrat je imela beseda družina določen pomen - danes je tudi to izginilo. realnost je bila za določene ljudi prehuda stvar. in lahko bi se reklo, da je caiden spadal v to skupino ljudi. glasba ga je z mislimi popeljala proč od bolečih ran pred katerimi je vztrajno bežal. nekoč je bil prepričan v to, da se je bilo s tem potrebno spopasti, a ob vsakem poizkusu je vztrajno padel in samo še bolj drezal v globoke rane. krivo je bilo otroštvo pri katerem je šlo vse samo navzdol. lastni starši, ki so se ga sramovali in potem rejniki, ki so dvignili roko nad njim. prekleto uničujoča kombinacija ! nekaj časa je sedel v smrtni tišini, še vedno oblečen v policijsko uniformo. delo policista mu je bilo v uteho. počel je reči ob katerih je prekosil samega sebe in pravici je bilo zadoščeno. presenečen je bil nad tem koliko ljudi se je v filadelfiji ukvarjalo z mafijo. a to je bilo vsaj nekaj s čimer se je lahko zaposlil in odmislil tiste reči, ki so ga begale.

miniti je moralo dobrih petnajst minut, ko je kozarec z zgolj nekaj kapljami vina položil na mizo in s sebe slekel policijsko uniformo. v mislih je imel večer napolnjen z vinom, dobro glasbo in zgodnjim odhodom v posteljo. seveda bi lahko poklical nekoga, ki bi mu krajšal večer, pa vendar si je nekako dopovedoval, da ni lepo vsiljevati se ljudem, zato se je raje držal zase in poskušal ne pritegniti veliko pozornosti. tako se je v življenju še najlažje znašel. pri oblačenju udobne trenirke ga je zmotilo glasno trkanje vhodnih vrat. kot bi mignil je bil pripravljen skočiti čez kavč, mimo jedilne mize in že je bil pri vratih. še vedno zgoraj brez, seveda. poznan obraz rjavolaske ga je postavil na realna tla in dar govora se je izgubil nekje v zraku. "alessandra?" ni je pričakoval. in o kakšni obljubi je pravzaprav govorila? še vedno popolnoma zmeden je pustil, da je vstopila v stanovanje, ki nikakor ni bilo pripravljeno na obisk dekleta kot je bila alessandra. "saj veš, da policisti praviloma ne bi smeli popivati?" jo je v hecu opomnil. a tokrat pač ni mogel mimo dejstva, da ni bil več na svoji izmeni. ko mu je te besede zašepetala v uho je z odprtimi usti zastrmel v daljavo in pri tem skoraj počil od smeha. skrivnost - resno? je to pri ženskah resnično delovalo. pa saj ne, da bi bil tak kreten, ki bi ločeval med ženskami in moškimi, a večina ženske ni vedela prave definicije besede skrivnost. "kakor hočeš," je iskreno dejal, nato pa pijačo hvaležno sprejel in se pomaknil proti kavču, kjer je še vedno ležal kup njegovih zmečkanih oblek. v eni potezi se je sklonil po uniformi in jo zalučal proti spalnici, zaprl vrata in se obrnil proti svoji gostji. "po pravici povedano te nisem pričakoval tu, zato oprosti svinjaku, ki vlada," glasba šestdesetih je še vedno igrala v ozadju in vzdušje med njima se je nekoliko otoplilo. alessandra je bila nekaj posebnega. od vseh deklet, ki jih je pravzaprav poznal je bila edina, ki ga je resnično privlačila. bila je tako preprosta, klepetava in očarljiva. le kdo bi se ji lahko uprl? "bi mogoče kozarec vina?" ji je vljudno ponudil in ji pomignil proti kavču.

notes; oh kaj praviš na to, da bi bil to mogoče celo tisti prvi večer, ko bi v avtu. prvič. that would be so amazing, what do you think?

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Sob Maj 18, 2013 7:53 pm

tag; caiden
notes; 1. juj šment očitno si malce slabo prebrala, ampak sem sama spisala tako, da se je ona ponudila da pride k njemu, torej je nekako najavljena, ampak okej saj vseeno. 2. hm, torej to si predstavljaš tako da bi se spravila ven nekam in bi zamenjale temo in bi pristala v avtu or ?

ob njegovih besedah se je previdno namuznila in igrivo pogledala proti njemu. » žal nisem prišla na obisk policistu keeganu, ampak prijatelju caidenu, « je pojasnila na hitro svoj pogled na celotno situacijo s popivanjem in skomignila z rameni, saj je bila odločitev njegova. ona je v vsakem primeru imela namen pit, a ne sama. dovolj ji je bilo tudi že, če bi jo gledal, le da ni samevala v svojem na novo najetem stanovanju, ko se ni imela namena vrniti domov pod nobeno ceno. od staršev je odšla z razlogov in z razlogom se ni hotela prikazati po teh letih spet doma in iskati nazaj svojo sobo. nekaj ponosa je še imela in tradicijo je morala nadaljevati, ko so vsi otroci trmasto odhajali in se nikoli vračali. žal rena sicer ni dobila v živo, a že telefonski pogovor z njim ji je prijal, ko se je lahko prepričala kako je z njim in ga najprej prvih deset minut kregala, ker je moral oditi v trenutku njenega prihoda nazaj domov in nato prezrla tisti del o tem da se pobota z marcom in en izgubi še enega brata kar tako. mogoče je imel prav, a poznal je lahko njen ponos in njena situacija z marcom bo trajala še kar nekaj časa v stanju kot je. žal ji italijanski temperament in zgodovina njene družine pri temu ni pomagala. imela je nek svoj jaz in neke svoje vrednote in te so se na vsakem koraku lepo kazale. po njenem šepetu se je umaknila za korak stran in v rokah držala samo še svojo steklenico in z zanimanjem opazovala njegovo prijetno stanovanje. » nimaš se kaj za opravičevati, « se je odzvala s tistim nasmeškom na obrazu, ki ji je risal jamice v licih. » tudi pri meni ne bi našel boljšega stanja, « mu je še hitro dodala in pogled z notranjosti njegovega stanovanja usmerila proti njemu. roko na srce, res mu ni bilo potrebno izraziti nekega vtisa s čistim stanovanjem. sploh ne bi opazila, če ne bi pričel metati stvari stran in delati nek dostojen red.
pozornost je sedaj preusmerila na glasbo v ozadju in se rahlo zazibala v ritmu glasbe iz šestdesetih. bilo je prijetno in ustvarjalo je še toliko bolj sproščeno vzdušje. » imam svojo steklenico, hvala, « je dejala in mu pomahala pred nosom z njo in se v zahvalo na ponudbi še enkrat prijetno nasmehnila v njegovo smer. » šestdeseta, kaj ? všeč mi je. « s prsti je zaobjela gumb za glasnost in jo za čisto malo še povečala in odrezala tiste korake do kavča, da je lahko sedla poleg njega in noge prekrižala pred seboj. svoje odločitve o prihodu ni obžalovala in ni bila potrebna niti sekunda da je segla po tisti svoji steklenici in odvila stran zamašek, ter nagnila vsebino vase. » policisti praviloma ne bi smeli popivati ? « se je spet oglasila, ko je opazila kozarec na mizi in se nagajivo nasmehnila, ko je opazila njegovo že očitno prehodno popivanje. » lažnivec, « ga je dregnila rahlo v rebra in se zasmejala sedaj ne samo z ustnicami, ampak se je iz nje spravil tudi njen nežen ženski glas. nato je spet nagnila steklenico nazaj proti svojim ustnicam in se udobno namestila na njegov kavč s pogledom še vedno zazrtim vanj. » torej na čemu stojiva ? te lahko napijem ali moram biti pozorna in uvidevna do tvoje jutrišnje izmene ? « ga je nežno in mehko vprašala. ni mu hotela povzročati nevšečnosti, oziroma bilo ji je prav malo mar, a se je trudila da je bila toliko bolj uvidevna do vsega skupaj. če ona ni imela službe, še ni pomenilo da niso imeli drugi.

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Ned Maj 19, 2013 3:43 pm

tagged; alessandra, sweatheart! smitten3

moralo je biti nekaj na njej, da ga je tako privlačila. morda tista brezbrižnost in iskrivost v njenih očeh. morda je bil to celo njen smeh, ki ji je povzročal vdolbinice v njenih ličkih. takrat je resnično opazil kako ljubka je bila alessandra de luca. italijanske korenine so ji vsekakor pomagale, da je bilo njeno telo perfektno oblikovano in so se zato vsem moškim cedile sline. in ne samo, da je bila ljubka, caiden je bil tisti okoli katerega se je vrtela. bil ji je mogoče celo všeč ! to je bila tista radost ob kateri bi skakal do neba in še dlje. "no, potem pa dobrodošla," se je brezbrižno zahehljal in ji sledil v osrednji prostor stanovanja. če bi želel imeti povsem takšno stanovanje kakršen je bil njegov stil, bi moral še veliko postoriti. nekaj škatel je bilo še nedotaknjenih in so ležale po vseh kotih stanovanja in bila je velika verjetnost, da se je njegova sostanovalka že pričela počasi zgražati nad njegovo lenobo. na steni njegove spalnice so visele plošče znanih glasbenikov iz šestdesetih in tudi nekatere škatle so bile nabito polne s črnimi ploščami ob katerih mu je poigralo srce, ko jih je poslušal. ni bil romantik in ni bil kak pocukranec, ki bi se zjokal ob poslušanje beatlesov, a bil je nor na rock'n'roll in takšna glasba je bila njegovo življenje. ko je pogovor naletel na njegovo pospravljenje se je ob tem počutil nekoliko nerodno. upal je, da bo nanjo naredil vtis, hkrati pa je izpadel kot kak obsedenec na pospravljanje. "aaah, to pa težko verjamem," se je zarežal. "ženske ste ponavadi tiste, ki ste popolnoma obsedene s čistočo in se prve vržete v pospravljenje. tvoja soba je zagotovo popolnoma pospravljena in za razliko od moje na tleh ni čisto nič (razen preproge)" mogoče ga bo nekoč doletela čast in bo lahko videl njeno sobo, a do takrat ...
opazoval jo je ko je naredila nekaj dolgih požirkov alkohola nato pa tudi sam segel po že na pol prazni steklenici rdečega vina. ni bil pravi poznavalec vin, a imel je nek svoj okus. sladkost rdeče tekočine se mu je dobesedno stopil v ustih. ko je vrat steklenice prislonil k ustnicami je tekočina spolzela po grlu navzdol. videti sta bila kot kaka kronika. "mah ja. šestedesta. tisti časi so morali bili nori," čeprav je bil sam rojen v devetdesetih si je vedno želel, da bi lahko poslušal legendarne skupine kot so bile beatles, sam and dave, the temptations in tako dalje. ko je povečala jakost glasbe se je sam pri sebi nasmehnil. všeč ji je bila ista glasba in pri tem se je počutil kot kak najstnik, ki je opazil vsak korak, ki ga je naredila. le da za razliko od najstnika on ni bil zaljubljen. bil je samo nenormalno potreben, glede na to da je bil še vedno devičnik. "res je. vsaj ne takrat ko imamo izmene," se je skušal izmakniti. lahko bi obdolžil saro, a glede na to, da ga je alessandra precej dobro poznala je vedel, da to ne pride v poštev. "ampak ker me jutri čaka izmena šele popoldne me lahko rade volje napiješ. in v primeru, da bi nama zmanjkalo pijače je v omari še velika količina rezerve." in res v omari je imel še dve steklenici čiste ruske vodke, konjak in neko žgano pijačo, katerega imena niti ni poznal. "lahko bi se kam zapeljala. noč je še dolga in glede na to da noben od naju jutri nima službe naju nič ne zadržuje" je predlagal. ravno pred dvema tednoma je kupil rabljen avto s katerim se je prevažal naokoli, tako da jima ne bi bilo potrebno vso pot pešačiti. "lahko bi se zapeljala do obale, kaj praviš?" steklenico vina je postavil na manjšo leseno mizico potem pa vstal in naredil korak proti svoji sobi. tok misli mu je šinil skozi možgane in prva stvar na katero je lahko pomislil je bila to, da bosta sama. popolnoma sama sredi plaže, če ne celo v avtomobilu. prekleto zvenelo je tako pustolovsko če ne celo romantično. tokrat je imel edinstveno priložnost da poskrbi za to kar si je že dolgo želel, da naredi korak naprej. In za vse to je potreboval kondom, ki je ležal v spodnjem predalu nočne omarice.

notes; oh man, dojela ja. oprosti, that was my bad. -.- sicer pa sem jih počasi usmerila proti plažici. and that will be so awsome! :3

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Ned Maj 19, 2013 7:06 pm

tag; caiden
notes; juj, can`t wait. in huh zdaj lahko se že premakneva na obalo, ali pa ti še napišeš en post tukaj in sem potem jaz tista. as you wish. smitten

» ni res, « je ugovarjala ob njegovih besedah o povezanosti ženske in čistoče. sama ni bila ravno nek vzor lastnice urejenega stanovanja. živela je sama in ni imela za nikogar pospravljati, ter je tako stvari večinoma puščala na vsakem koraku, kar pa seveda na drugi strani ni pomenilo da je živela sredi smetišča in je vedela kdaj zavihati rokave in spraviti posodo v pralni stroj in prižgati sesalec in z njim poplesavati v spodnjih hlačkah po stanovanju ob vročih dneh. » moja soba bi te znala v tem trenutku neizmerno presenetiti. in prosim, obsedenost s čistočo mogoče velja za kakšno razočarano gospodinjo, ter ne za enaindvajsetletnico, ki živi svojo svobodno življenje, « ga je še opomnila in se v grobem le nasmehnila ob vsem skupaj. nikoli pa ji še ni bilo tako dolgčas, da bi se kdaj spravila na tisto temeljito čiščenje, ter je vedno našla kakšno drugo delo in se zatopila vanj. pred dnevi je poskusila s slikanjem, ter odkrila svoj anti talent, čeprav bi delo znala krstiti kakor avantgardno. že pred časom je pričela s pisanjem dnevnika in pisanjem poezije in največji doseg je bil, ko se je lotila pisanja bloga, a ji je kmalu vse skupaj požrlo živce. ni bila neka muha stalnica in je menjavala svoja različna krizna obdobja kakor po tekočem traku. bila je mlada, bila je polna želja in sanj, ter iskanja dogodivščin- ji je res lahko kdo močno zameril ? navsezadnje ni bila kakor brata, ki sta šla v svet in počela bog ve kaj in se potem vrnila v mesto kakor policista, a imela v priimku de luca že označeno mafijsko zgodovino. njej igranje junakinje očitno ni bilo zapisano v zvezdah, raje je posegala po lažjih in bolj dobičkonosnih poslih.
alkohol ji je prijal, ko je stekel po njenem grlu in jo znano požgečkal in ustvaril tisti prijeten sproščen občutek. zanjo je bil ta občutek tako zelo afrodizičen in nikoli ga ni imela dovolj. edino boljše od tega je bilo, ko se je zadela in je vse okoli nje dobilo nek nov smisel, ter je življenje postalo drugačno in je odjadrala kamorkoli si je želela. bog, kako je oboževala takšna druga stanja, kakor jim je sama pravila. » če bi vedela, da poslušaš šestdeseta, bi te že zdavnaj odpeljala na kraj, ki sem ga tukaj imela za svetega in sem bila toliko bolj vesela, ko sem odkrila da še vedno stoji v vsem svojem blišču. gre za lokal, ki se predvsem osredotoča na tista legendarna leta in stari sam zadene johna lennona v nulo, sicer ni čisto on, a boljši približek, « je dejala ne da bi zares gledala v njegovo smer in se je raje posvetila predvajalniku in pustila da je glasba za frekvenco višje oblila prostor njegovega stanovanja. in ob pravi jakosti se je končno odmaknila stran in se približala k njemu in kavču na katerem je posedal sam in se namuznila ob njegovem poskusu izmikanja, ko je opazila njegovo poprejšnje popivanje. saj mu ni bilo potrebno igrati nekega vzornega in pridnega policista, ki dejansko živi po predpisih, ki jih sicer ob kršenju čez čas izmene kaznuje. nekaj tveganja in življenja na robu si je lahko že privoščil tudi z kozarcem vina, če je že čez delovni čas tvegal nekaj veliko več vrednega- življenje. » zakon ! « je veselo vzkliknila in na mestu z rokami od navdušenja rahlo poplesala in se ne preveč ozirala na to kako bi lahko izpadla. » oh, torej bi šel na veliko. ti mogoče dve moji steklenici nista dovolj ? « ga je rahlo zbodla, a bilo ji je všeč. ni ravno hotela pretiravati v polnem pomenu besede in uničiti večer, a dokler predvsem njegove zavore ne bodo popustile, ne bo čas za prenehanje. » narobe : nekateri sploh nimamo službe, « se je počutila še dolžno ga popraviti, čeprav jo je ideja, ki jo je predlagal predvsem presenetila. kdo bi si mislil, da fant celo zna biti spontan in ne tako zadržan, kakor je sama dobila tisti prvi občutek. namuznila se je in vstala s kavča in v rokah še vedno držala svojo steklenico od katere se ni ločevala. » ne mislim ugovarjati, « je odgovorila in obžalovala tisto brcanje plastične vrečke pred trkanjem na njegova vrata, ko bi jo sedaj znala veliko bolje uporabiti. » grem jaz iskati vrečko, ki sem jo nemarno pustila na hodniku, ter te počakam tam, prav ? « je rekla in že ustvarjala svojo pot do vrat in jih odprla, nato pa se obrnila in spet srečala z njegovo postavo. » hm, daj naberi še kakšno zalogo in ali mi lahko posodiš kakšno svojo jopo ? nekako nisem ravno najbolj oblečena in noč se lahko hitro ohladi ne glede na mesec, « ga je še prosila in nato smuknila ven na hodnik, pobrala vrečko, steklenico položila v njo in se naslonila na hladno steno za njo.

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Pon Maj 20, 2013 5:16 pm

tagged; alessandra, sweatheart! smitten3

"na to bom znal odgovoriti šele ko vidim celotno škodo," se je nasmehnil in s tem zaključil pogovor o čistosti njunih stanovanj. naj si misli kar si hoče, a dal je nekaj na čistočo. ni mogel živeti v umazanem stanovanju, čeprav je to dogajalo vse prepogostokrat. zaradi natrpanega urnika v filadelfiji je imel za pospravljanje še manj časa kot takrat, ko je še živel v new yorku. delo se je mu je zdelo pomembno zato je raje zanemaril del pospravljanja in več časa preživel s kolegi vs lužbi. kolegi? ne vem če so bili ravno njegovi kolegi, a z mnogimi se je razumel precej dobro. tokrat za spremembo ni bil črna ovca na celem svetu. filadelfija je bila za razliko od new yorka veliko bolj prijetna in topla. "stari sam praviš?" je navdušeno vprašal in se s celim telesom nekoliko bolj obrnil k njej. prekleto čudovito je izpadla ko je soj dnevnih luči obsvetil njen obraz in s tem poudaril majhne nepravilnosti, ki so se vednarle izkazale kot redka dragocenost. "saj vem da ne bo zvenelo tako kot v moji glavi ampak alessandra," je tiho zašepetal. nekaj kozarcev vina je na njem očitno pustilo pečat in ko je že skoraj pozabil kar je želel reči je nadaljeval z besedami: "tvoj obraz je prečudovito fanastičen. morda celo lepši od mojega, veš?" ob svoji trapasti izjavi se je jalovo zarežal in pri tem razkazal svoje zobe, roke pa dvignil k višku in skomignil z rameni. resnično je izpadel trapasto, ne da bi se tega sploh zavedal. če bi kdaj imel kak prost večer brez kakršnih koli obveznosti bi morda celo lahko odšla do tistega kluba v slogu šestdesetih o katerem je alessandra govorila. kar predstavljal si je lahko alessandro kako se je vrtela v mini krilcu na tiste starem rock'n'roll pesmi. fantastično!
z enim požirkom je izpraznil kozarec in ga postavil na stran. vina je očitno zmanjkalo saj je bila steklenica kristalno čista in v njej ni bilo niti kaplje več. spomnil se je na stari konjak, ki ga je dobil kot dobrodošlico v službi in ga vzel iz omare v kateri so bile poleg alkoholne pijače postavljene tudi knjige. da ne bo prišlo do pomote caiden keegan ne bi za nič na svetu sam od sebe odprl ene od knjig, njegova ljubezen do branja se je končala že v osnovni šoli, ko so bili vsi prisiljeni brati tiste dolgočasne romane. od takrat naprej je šlo z njegovim branjem samo še po zlu. kakorkoli že, ob njenem ob njenem komentarju o službi je rahlo skomignil z rameni in se počutil kot kak tepec. "bo že dobro. saj veš, da se s časoma stvari postavijo na pravo pot. sploh pa bi take lepotice kot ti morale imeti privilegije," ji je laskal in pri tem pomežiknil. tudi sam je opazil, da se je ob njej veliko več smejal. moralo je biti nekaj na tem, da ga je naredila tako srečnega in hkrati tako pohotnega. v tistem trenutku si jo je želel bolj kot vse na svetu. počasi je vstal in konjak zabasal v žep svojih hlač tako, da je vrat steklenice visel ven. vrata spalnice je z enim zamahom malo da ne vrgel iz tečajev in odprl drugi predal na nočni omarici. kot ponavadi je tam stal majhen zavojček kondomov, skoraj neuborabljenih. manjkal je samo eden, a še tisti poizkus se je ponesrečil ko je poskušal eksperimantirati. kakorkoli že, pograbil je prvega,ki mu je prišel pod roke in iz omare vzel sivo jopico, ki je bila približne velikosti kot alessandra nase pa navlekel rdečo. ko se je vrnil k vhodnim vratom je rjavolaska že čakala nanj. "shall we?" v roke ji je potisnil sivo jopo, nato pa odprl vhodna vrata in ji pustil, da je vodila pot. "avto je parkiran pred stanovanjem. tisti oranžni z na pol razbitimi vzratnimi ogledalci, če še ne veš," je ponosno pokomentiral svoj avto in pri tem zaklepal vrata. avto je bil parkiran kar čez polovico pločnika in s tem zapiral pot pešcem. tebi nič meni nič je vso kramo, ki jo je držal v rokah vrgel na zadnji del sedeža nato pa sedel za volan in vžgal svojega jeklenega konjička. hrup motorja se je razpotegnil čez celotno salino street in v zraku je obstal zvok gum, ki so drzale asvaltno cesto.

notes; this is my last post here :3

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Tor Maj 28, 2013 5:31 pm

tag; caiden
notes; here we go again ;3

zamežikala je ob svetlobi, ki jo je prebudila v novo jutro in se ob tem rahlo namrščila, ker je sama vedno zastrla svoja okna in tako preprečila podobno prebujanje, ki je sicer bilo prijetno, saj so te žarki prijetno praskali po telesu, a niti malo prijetni za komaj odprte veke. pomela si je oči in se rahlo pretegnila. šele takrat je opazila da poleg nje ni postave, ki bi sicer morala biti tam, saj je bila skoraj prepričana da poprejšnje noči ni sanjala. rahlo se je dvignila in pogledala naokoli- to ni bila njena soba. dovolj dober dokaz, da se je prejšnja noč z caidenom res zgodila in ni bila le plod neke njen domišljije ali sanjarjenja. predvidevala je da je skočil na stranišče ali pa se je prebudil prej in ni hotel pri tem kratiti njenega spanca. sicer se ji ni dalo vstati in je za nekaj trenutkov vseeno obležala med vsemi rjuhami in obujala spomine na prejšnjo noč. vnovič jo je neverjetno zadovoljil, da je imela ob jutru vsa mehka kolena in ni bil več niti malo previden kakor prvič, ko je iz samega razumevanja prvo pobudo prevzela ona, a ob jutru se je v njemu že prebudil tisti moški, ki je ves čas bil tam in ji sredi plaže, sredi belega dne povzročil nenormalne orgazme. mogoče se je prav zato vračala k njemu. nekaj je bilo na tem obrazu in na tej postavi in v njemu samem, da jo je znova in znova privlačil kakor magnet in je vsak seks z njim bil naravnost fantastičen, čeprav je sama rada imela nekaj grobosti in izkušenosti, a za tisto osnovno silo je bilo, če ni celo osnovnega za kanček ali dva posegel in si jo je vzel vedno znova na nek svoj sladek način, ki je bil definitivno nekaj novega. kakor da bi cenil njeno telo in njeno sopihanje in vsak njen gib užitka, ter mu ni bil kar tako samoumeven in je z njo ravnal kakor z neko žensko in ne le objektom za natepavanje.
zavzdihnila je z nasmeškom na obrazu in se naposled le odločila spraviti iz postelje, ter s tal pobrala svoje spodnje perilo in skočila že na noge, da se je lahko preoblekla. sicer je nekje sredi sobe bilo še nekaj njenih kosov obleke prejšnjega večera, a je veliko raje pograbila njegovo majico, ki je ležala v bližini nje in si jo navlekla nase, da je pokrivala komaj kaj njene zadnjica,a za prvo silo je bilo. caiden jo je videl že veliko bolj razgaljeno, da bi ga to zares motilo. z roko si je šla čez lase, ki so bili popolnoma skuštrani od divje noči in niso imeli niti najmanjšega reda, toda tudi tukaj jo je prav malo brigalo. vrgla si jih je na eno stran in stopila iz spalnice. » caiden ? « je zamomljala v prostor in se napotila v prvega , ki jo je privabil in končno zagledala njegovo postavo, ki je bila s hrbtom obrnjena proti njej. bog, kako čudovit je bil. stopila je do njega, pripravljena da ga objame od zadaj, ko se je obrnil proti njej in jo prestregel z njenimi stvarmi v svojih rokah. pogled ji je švignil k eni roki,kjer je držal vrečko z dvema tabletkama, ter nato proti drugi, kjer je bil zajeten kup trave. prekleto. » tole, lahko pojasnim, « je zamomljala, niti ne toliko prestrašena, kolikor zaskrbljena zaradi njegove oseben reakcije, ter ne reakcije policista v njemu. navsezadnje je s takimi opravila po hitrem postopku, a ni z vsemi spala in ni z vsemi delila tega kar je delila z njim. » nekako, « je še dodala na vse skupaj in se poskušala zbrati in izmisliti nek beden izgovor za vse skupaj.

Naslov sporočila: Re: apartment E1 Ned Jun 16, 2013 1:57 pm

tagged; alessandra, sweatheart! smitten3

pred mesecem dni si niti predstavljati ne bi mogel, da bi z alessandro lahko imela več kot zgolj prijateljski odnos in to, da je sedaj večkrat prespala v njegovi postelji je bilo zanj popolnoma nebeško. komaj se je zadrževal, da je ni priklenil na posteljo in jo imel samo zase - česar mu niti ne bi bilo problem narediti. po svoje se je resnično navezal nanjo in vsak njen dotik je bil zanj blažena nagrada. njene ustnice so se ob njegove prilepile s takšno lahkoto, da je občutil sladkobo in nežnost njenega jezika. vedno je bila tako čudovita in najsi se je zbudila z zmršeno je bila videti nenormalno privlačna. da je bilo to že tretje jutro, ko se je zbudil v njenem objemu ni bilo nič čudnega. njena glava je lahkotno počivala na njegovih prsih in z vsakim dihom in izdihom se je nežno dvigovala in pri tem kot muca predla svoje sanje. njene roke so bile ovite okoli njegovega telesa in videti je bila tako nedolžna. kot otrok. le da je bil njen obraz odrasel in ustnice nekoliko našobljene kot bi bila venomer pripravljena na strastni poljub. ni bil povsem prepričan ali je bila ura že pozno zjutraj, a sonce je že obsijalo nebo in skozi okno, ki je bilo priprto se je lahko slišala sirena policijskega vozila in reševalca, ki sta se peljala mimo njegove ulice. počasi se je skobacal izpod telesa rjavolaske nato pa golo telo pokril z oddejo in se ob pogledu nanjo nasmehnil. v primerjavi z divjim seksom, ki mu ga je nudila je bila sedaj videti popolnoma mirjeno. sklonil se je k njenemu obrazu in svoje ustnice približal njenim nato pa je čisto potiho odšel iz spalnice in za seboj zaprl vrata.
šele sedaj je opazil da je bila ura nekaj čez osmo zjutraj in imel je še dovolj časa, da jima pripravi dober zajtrk po dolgi in burni noči. na tleh dnevne sobe je s kotičkom očesa opazil majico, ki jo je imel na sebi večer poprej. nadel jo je nase potem pa zgolj v njej in črnih spodnjicah zakorakal proti kuhinji in se lotil kuhe. ni bil preveč spreten v kuhinji a se je naučil osnov, ki so bile potrebne da se je normalno prehranjeval. znal je skuhati jajca, palačinke, makarone in lazanjo. ostale reči so mu bile že nekoliko manj v veselje, sploh riž, ki ga je ponavadi zažgal. kakorkoli že, tokrat je bil odločen, da bo svoji jutranji princeski postregel z palačinkami. ubil je dva jajca, dodal moko in iz hladilnika vzel mleko. dotočil je potrebno količino in mleko pospravil v hladilnik, kjer je imelo svoje mesto. z metlico je vse potrebno zmešal, dodal ščepec soli in sladkor potem pa z čisto roko segel po svojem mobitelu, ki je ležal na kuhinjskem pultu in poklical enega izmed sodelavcev, da bi se pozanimal o sirenah, ki so tulile zjutraj. z roko se je naslonil na kuhinjski pult in pri tem po tleh zbil črno torbico, ki je pripadala njegovi rjavolaski. ob misli na to se je široko nasmehnil potem pa prikimal sodelavcu, ki mu je razlagal o ropanju banke in o tem, da sta bili ustreljeni dve starejši osebi. situacija je bila resna, a edino o čemer je sploh lahko razmišljal je bila ally v sosednji sobi. lahko si je predstavljal kako je čudovito gola oseba še vedno ležala v njegovi postelji in čakala na zajtrk v postelji. sklonil se je k torbici in z roko segel po njenih rečeh, ki so popadale ven. šminka, mobitel, robčki, vrečka z belima tabletkama in ... in trava. ob pogledu na to mu je zastal dih in ko je njegov sogovorec pričakoval odgovor ga je na hitro odpravil s kratkim; "te pokličem kasneje," potem pa v roke prijel belo vrečko drog in travo, ki je bila zvita v joint. to je bilo zadnje kar je pričakoval v njeni torbici zato je presenečeno zrl vanjo, ko se je zaspano primajala iz njegove spalnice. "alessandra?" je sedaj nekoliko bolj resno vprašal in čakal na njen odziv. videti je bila rahlo zaskrbljena in pri tem je pogled še enkrat uprl v stvari, ki jih je sedaj držal v roki. potreboval je nekaj sekund, da je razčistil sam s sabo kar je sploh želel od nje. resno? jo je nameraval aretirati zaradi dveh tabletk in trave? bilo bi huje če ne bi tudi sam kdaj pa kdaj posegel po jointu zato so bile kakršnekoli reakcije popolnoma odveč. "lahko bi bila vsaj tako fer ..." je zamomljal in se ustavil predno bi sledil prepir. globoko je vdihnil nato pa se srečal z njenimi očmi. bila je tako čudovito ljubka v njegovi srajici, ki ji je bila prevelika. in pomislil je nato kako čudovito bo dišala njegova posteljnina. "in bi mi ponudila joint," je resno dejal. "si mislila, da boš lahko celega skadila sama?" ni imel moči, da bi se sploh jezil. ne na takšno lepotico kot je bila alessandra. in moral si je priznati, da mu je postajala vse bolj všeč.

notes; i am sorry for late :3