bellerose, lucía charlotte

Gost

LUCÍA CHARLOTTE BELLEROSE

17 / LONDON, UK / BLOODS SPOTTER / TAYLOR MOMSEN

Hladna, sarkastična, popolnoma brez nadzora a vseeno še pridna punčka. Tako bi jo opisali, če bi jo bežno poznali. Ko pa jo spoznaš bolje, vidiš da temu ni vedno tako. Pa poglejmo, kaj si o njej mislijo drugi:
mati Giselle: Ah, Lucía. Jaz sem iz Francije, tako kot moj mož ampak iz poslovnih razlogov sva se preselila v Anglijo, kjer se je rodila ona. Sem namreč igralka in model, za nameček pa še pojem. Nič posebnega. Ah, kaj? A govoriti bi morala o svoji hčeri? No ja, bom poskusila.
Torej, Lucía. Ne vem ,kaj bi povedala zanimivega o njej. Kot majhna punčka je bila vedno izjemno pridna, pa tudi izjemen spomin ima. Ja, ena izmed njenih redkih posebnosti. Spomni in zapomni si vse. Verjetno se spomni prvega rojstnega dne. Zapomnite si: Nikoli se stavite s to deklino! Stavi le, ko je prepričana v svojo zmago in verjemite, takrat bo imela prav. To sva se z možem naučila na slabši način. Avtomobil sva izgubila! Pa tako lep črn Lexus je bil.... Upam da ga ni razbila... Čeprav, ne vidim poante. Saj ga ne more voziti. Ali pač? No, nazaj k temi. Poleg tega je zelo preračunljiva. Zelo dobro bere ljudi. Vedno ve, katere vrvice mora potegniti, da dobi kar želi. Trenirala je balet, do 15 leta. In bila je, če iskreno povemo - obupna. Neskladne roke in noge, nerodna pa še kako.... Med tem je že poskrbela za manjšo revolucijo. Kateri osemletnik pa naredi svojo programsko opremo? Ampak predvidevam, da ni tako težko. Vedno sta jo zanimala fizika in medicina, zato se je to tudi odpravila študirat. Oxford, kam pa. Druge izbire sploh ni imela. Potem pa je začela ... izginjati. Nikoli ni imela prijateljev ali fanta, vedno je bila sama. Ne poznam je dobro, ne vem kakšna je pod svojo površino. Vem pa, da nima ne moje lepote ali karizme pa tudi talenta ne. V bistvu je izmeček družine. Tako kot možgani. Nekje daleč od drugih. Je pa tudi predvidljiva. Če jo le malce bolje poznaš, veš kdaj bo kaj naredila, kaj bo njena reakcija. Poleg tega pa ne sprejme poraza in nikoli ne prizna svoje napake. Ki jih sicer dela. Recimo, mislila je, da je Bayern znamka piva. Ah, da še to: pri 17 letih je izginila, nihče ne ve, kje je sedaj.
oče Francisco: Hčera? Ne vem, kaj vam naj povem. Sem politik, nikoli me ni bilo doma. Vem le, da je pametna, pa tudi stave vedno dobi. Ni priljubljena. Čeprav, ko se znajde v družbi odraslih (nekajkrat sem jo peljal na poslovno večerjo), s svojo karizmo in razgledanim umom, trdnimi stališči, prijaznostjo in uglajenostjo pritegne ter prepriča vsakogar. Tako da predvidevam, da se ne upa pogovarjati le z vrstniki, saj je bolj sproščena med odraslimi. Je pa vedno nedostopna, nikoli ji ne moreš priti do dna. Drugače pa ne vem, kaj naj povem, razen tega da je pri sedemnajstih izginila neznano kam. Bila je pridna, nikoli se ni ukvarjala z drogami ali alkoholom, zato sva ji vedno pustila vse. Imela je visoko žepnino, čeprav v kolikor sem prepričan ni skoraj ničesar porabila. Ko je izginila sva jo malce iskala, potem pa se vdala v usodo in nadaljevala s svojim življenjem.
sama o sebi: Torej, sem Lucía, moja starša sta Francoza. Sta precej polna sama sebe ter se nista nikoli zmenila zame in za moj uspeh. Tako ne gojim do njiju nobenih čustev. Sem precej sramežljiva, vendar odločna in neusmiljena. Mati me je silila plesati balet do 15. leta. Uživala je v poniževanju in mučenju svoje lastne hčere. Vedela je, da sem obupna in da ne maram plesa. A vseeno je želela, da bi jaz bila tako kot ona. Sem zelo pametna, zapomnim si čisto vse. To pa je tudi edina dobra stvar na meni. Samo sebe sovražim. Starši niso opazili, koliko sem shujšala zaradi nadlegovanja v šoli. In pa da so se na moji koži pojavile rdeče ter bele črte. Samo poškodovanje in anoreksija, moji najboljši prijateljici. Sem precej kritična. Sovražim neumne ljudi, s katerimi ne moreš razpravljati. Prav tako ne maram ljudi, ki so polni sami sebe. Preskočila sem veliko razredov. Sem hladna in se ogibam čustvom. To je po moje šibkost. Čustva. In pa še nekaj se je zgodilo. Padla sem. Globoko. Vrtinec me je potegnil s sabo in začela sem se zbujati ob različnih prizoriščih zabav, ne da bi vedela kaj se dogaja. Ali kaj se je zgodilo. Ne vem, če je kdo uporabil mojo 'odsotnost'. Ne znam ubogati same sebe. Lačna sem, pa ne bom jedla. Utrujena, pa bom še vedno ostala budna. Tako se počasi uničujem in skoraj nič ne more zaustaviti procesa. Ne privoščim zmage nikomur in gledam predvsem nase. Malce egoistična, kar me je oropalo prijateljev in srečnega otroštva. Pa vas verjetno zanima kaj se je zgodilo, ko sem izginila. Ugrabili so me. Od petnajstega leta so mi sledili, potem pa me strpali v avto in odpeljali. Zakaj? Politični razlogi. Zgodilo se je, da se je moj oče nekomu zameril. Pa še verjetno so videli dobro priložnost za trgovino z belim blagom. Blondinka, visoka, mlada, sicer koščena ampak še vedno zelo dober ulov. Lahko bi zahtevali odkupnino. Kam? V Filadelfijo. Tam se je stvar še dodatno zapletla. Prvotnega ugrabitelja so ubili konkurenti in mu odvzeli 'blago'. Strpali so me v kombi z drugimi dekleti in nas razvozili v ilegalne bordele ali nas imeli za telesne sužnje. Meni se je zgodila druga verzija,čeprav ne vem, katera je hujša. Ampak, po mesecih pretepanja in posiljevanja sem zabodla napadalca in ušla. No, s pomočjo 'sojetnice'. Sama ga ne bi nikoli podrla na tla. Melissa, vsaj mislim da je to njeno ime, ga je onesposobila, jaz pa ubila. Potem pa sva se razšli. Ukradla nekaj računalniške opreme, vdrla(računalniško) v nekaj bank, dosegla svoj bančni račun(ki je, če smo že pri tem, bogato založen, saj skoraj nič ne zapravljam), začela delati. Vseeno kaj. Potem pa sem našla tolpo. Nemudoma sem se povezala z njimi, saj uživam v 'igricah' pri katerih lahko pretentaš druge ljudi. Sem pa bolj 'the genius behind the operation' saj sem telesno zelo šibka. Nisem začela jesti, vztrajam pri skoraj ničemer na dan in pa tudi ta občutek …. Umazanosti in nevrednosti mi sledi. Le na en način, ga vsaj za minutko odpravim. Z rezanjem. Ne gabi se mi. Kri naravnost obožujem. Vir življenja, pa tudi smrti. Zelo lahko me je prizadeti. Včasih, moram odvreči svoj obraz močnega dekleta in zajokati. Ampak potem me postane sram. po drugi strani pa nisem nihče. To mi je mati govorila že od tedaj, ko sem prišla na svet. Nekateri bi morda rekli, da sem sebična. Nočem biti. Le od nikogar se nisem mogla naučiti. Še nekaj. Znam skrivati, ne znam pa lagati. Ko lažem, začnem zelo hitro govoriti in igram se s prsti ali lasmi. Zelo lahko me je torej dobiti na laži. Ne znam sočustvovati in pogosto se zdim zelo zlobna, čeprav temu ni tako. Včasih, če se mi zdi brezupno se vdam, čeprav se ne bi smela. Tudi odgovore iščem po bolj zapleteni in daljši poti, čeprav mi včasih ležijo pred nosom. Ne zmorem sprejeti, če ima nekdo prav jaz pa ne.

-A - 16 – 7 YEARS - NONE

Naslov sporočila: Re: bellerose, lucía charlotte Sob Jun 01, 2013 4:32 pm

YOU HAVE BEEN ACCEPTED

TO CHASING SHADOWS RPG

tvoj opis je sprejet! celotna forumska ekipa ti želi prijetno pisanje na našem forumu in čim več zanimivih povezav!
preden začneš s pisanjem, te prosimo, da svoj face claim vpišeš v to temo ter si tukaj zagotoviš svoj dom.
dodan si bil tudi v skupino tolpe the bloods, kar ti omogoča vpogled v dva dodatna podforuma, za vsa dodatna vprašanja pa se lahko obrneš na kellana von appersona.