hotel almyrida

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Ned Sep 22, 2013 5:12 pm

tag; jake

narahlo se je namrdnila, ko jo je zbudilo jutranje sonce ter se že hotela obrniti na bok, ko se je zavedala, nekaj objema. oziroma, nekdo objema. da se je zbudila, v objemu nekoga. sicer načeloma nič nenavadnega, vendar ponavadi je bila navajena, da se je zbujala na drugem koncu postelje, povsem sama. in ne… to. za hip se je zazrla proti njegovemu obrazu. ni se spomnila, kako mu je ime, vendar v tistem trenutku, ko se je za kratek hip zazrla vanj, ji je bilo malce žal zaradi tega. izgledal je tako… čudovito. morda celo malce preveč. v naslednjem hipu se je namrščila. ne, nič ni bilo dobrega na njem, nanj ni smela tako gledati. bil je le še eden izmed mnogih. ja, tako je bilo. popolna ničla je bil in ta noč se ni zgodila. kot ponavadi. narahlo se je dvignila ter odmaknila njegovo roko, ki je počivala na njenem trebuhu ter se izmaknila iz njegovega objema in poiskala svoje spodnje perilo, ki se je izgubilo očitno precej hitro, glede na to, da ga je odkrila že na hodniku. to, da je bila pestra noč za njo, ji je bilo povsem jasno v tistem trenutku. vendar hkrati se ni mogla povsem znebiti občutka, da je bil temnolasec nekaj posebnega ter avtomatsko je namrščila obrvi. kaj pa je bil lahko posebnega? seks? bil je enak kot vsi ostali. videz? tudi nič posebnega. vsaj tako se je prepričevala, pa čeprav ji je bilo jasno, da je ni pustil ravnodušne. vendar ni bil čas, da se ukvarja s tem. hitro se je oblekla ter vrnila nazaj v sobo, v iskanju njegove denarnice, katero pa je zagledala na nočni omarici ter z nasmeškom na obrazu stopila do nje. odprla jo je ter brez kančka obžalovanja, vzela ven bankovce.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 23, 2013 12:50 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

Še preden so se mu v stanju budnosti povsem izoblikovale misli, se je pred njegovimi očmi izrisala slika prejšnega večera. Morda bo kaj kmalu obžaloval odločitev petkovega večera, ko je po dolgem času spet pristal v nočnem klubu, ki ga je kot mladostnik obiskoval preveč pogosto. Četudi so bili spomini iz sinoči nekoliko izgubljeni in oviti v skrivnostno kopreno, predvsem zaradi levjega deleža popitega alkohola, je bilo znano eno. Seks je bil vrhunski, bil je prav tisto, kar je tako potreboval in smehljaj je spreletel njegov obraz, ko je nazadnje le odprl oči. Prav nič ni bil presenečen, ko so v njega strmele prazne stene tujega hotela in skoraj prisiljen se je bil spomniti, kako se je sploh znašel tu in kdo ga je sem pravzaprav sploh pospremil. Toda kljuvanje v čelu, ki je zdaj postalo tako neznosno, ko je enkrat dvignil glavo, ga je povsem odvrnilo od kakršnegakoli razmišljanja. K vragu z vsem – saj je bila tako ali tako samo ena noč, vse, kar se je zgodilo, bo najverjetneje pozabljeno v roku nekaj ur. Zakaj bi se obremenjeval z nečim nepotrebnim, kot je bilo videz in ime njegove sinočne žrtve?

Stresel je z glavo, roka mu je samodejno zašla k očem, ki so se mu v tej zgodnji jutranji uri tako držale skupaj, da je verjetno spominjal na kakšnega Kitajca. Ni imel niti pojma, kaj ga je zbudilo – neko šelestenje, ki je prihajalo s strani, kjer je bila njegova nočna omarica oziroma vsaj sam si je predstavljal, da je tam bila. Dvignil je se je na komolce in ko je zasukal glavo, je bil nenadoma priča zanimivemu prizoru. Pomankljivo oblečena temnolaska je v roki držala nekakšno denarnico, za katero je potreboval nekaj dolgih sekund, da je dojel, da je bila v bistvu njegova. »Kaj za vraga pa počneš?« Tišino je napolnil njegov zaspani glas, ki je bil počasen, skorajda lenoben, ko je z mežikanjem skušal dojeti, kaj se pravzaprav dogaja. Potem pa je nenadoma in povsem nepričakovano vrgel glavo nazaj in kratek, hripav smeh se je izvil iz njegovega grla. »Si pravkar.. si me pravkar hotela okrasti?« mu je uspelo izdaviti med smehom, ko je se mu je preprosto zdelo komično, kako je rjavolaska v roki držala nekaj bankovcev, ki jih je ostalo od prejšnega večera. Kako zelo neprofesionalno. Ko je takole strmel vanjo, napol zmedeno, napol v smehu, sploh ni še dojel, da bi bilo vse prej kot smešno, če bi se nenadoma zbudil in njegove denarnice ne bi bilo več. Gotovo je bila za to kriva zgodnja jutranja ura in maček kot posledica dolge, razburljive noči.

429 words | notes: here we go :3 |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 23, 2013 1:56 pm

tag; jake

pravzaprav je celo malce oboževala moške, kot je bil on, ko so se zbudili malce prej kot je pričakovala ter jo posledično zasačili pri delu. že res, da je ponavadi šlo za neumne starčke, ki so se naveličali svoje osivele žene ali pa neke kretene v prefinjenih oblekah, ki so tako ali tako mislili z vsem drugim, kakor z glavo – in posledično, nikoli ni bilo težko najti izgovora, ko so jo zalotili, da se je lotila njihove denarnice. tako se tudi posledično ni ustrašila njegovega glasu, ko je spregovoril, pač pa se je na njenem obrazu zarisal nasmešek, predno je glavno obrnila proti njemu, z ustnicami še vedno ukrivljenimi v nasmešek. »kaj misliš?« je zamrmrala, povsem lahkotno, predno je denarnico le odložila nazaj na omarico. s tem se bo ukvarjala pozneje. »ne spomniš se kaj preveč od včeraj, kajne?« je nadaljevala z žametnim glasom ter narahlo nagnila glavo v stran ter se poigravala z mislijo, kakšen izgovor naj najde tokrat. hotela je nekaj posebnega zanj, zdel se ji je drugačen od vseh tistih, ki so si več kot očitno želeli le njeno prisotnost v postelji – no saj ne, da je bil glede tega kaj poseben drugačen, vendar vseeno, nanjo je naredil nekakšen drugačen vtis, pa čeprav je vedela, da ga vidi prvič in zadnjič. ob njegovem smehu se je njen nasmeh le povečal ter ob tem je odkimala z glavo, po eni strani kakor odgovor na njegove besede, po drugi, pa kot odgovor na njegovo reakcijo. sedla je na posteljo, poleg njega ter se zazrla v njegove oči, ko je njena roka zdrsela po njegovi nadlahti navzgor. »načeloma bi morala biti užaljena, ker misliš kaj takega, vendar veš, zadnje čase sem navajena, takšnih kot si ti – da ob jutrih preprosto pozabijo plačati in si potem delajo napačne scenarije v glavi. seveda včeraj zvečer tako ali tako nisi imel časa za to,« je dejala ter se ob tem za hip namuznila. »čeprav lahko me imaš tudi za kradljivko. če ti je ta zadeva bolj všeč. in v tem primeru… bi si zaslužila kazen, ali pač?« je dejala ter zopet s pogledom zavrtala v njegove oči, medtem ko se je njena roka ustavila na njegovem trebuhu, sama pa se je nagnila naprej proti njem – kakor, da bi ga želela poljubiti, vendar tega ni storila.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Tor Sep 24, 2013 6:02 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

Ko je smeh enkrat poniknil, se je ukopil njegov razum in nezaupljivo je priprl oči. »Kaj si počela z mojo denarnico?« Odločno je iztegnil roko proti njej, da bi mu jo vrnila, a ta je od utrujenosti kar sama padla na svoje mesto. Zavzdihnil je in si šel s prsti skozi lase, kot bi za hip pozabil, kaj se pravzaprav dogaja. Prav nič mu ni bilo do reševanja zapletenih vprašanj, kaj je njegova denarnica počela v njenih rokah, a hkrati ni nasedel sladkemu nasmešku, ki mu ga je podarila, ko se je ponovno obrnila proti njemu. Ni bil naiven. »Ne preveč,« je priznal in zamižal, ko ga je kljuvanje v čelu ponovno opozorilo, da naj ne preveč opleta z glavo. Samo čakal je, kdaj ga bo dohitelo še obžalovanje, da si je sploh dovolil pijančevanja. Res bi se lahko že zresnil in prerasel vse te zabave, ki tako ali tako niso vodile nikamor. Seveda je bilo lažje reči kot storiti.

Rjuha, ki je prej pokrivala njegov prsni koš, je padla nižje, ko je iz ležečega položaja prešel v sedečega in s tem razkril svoj goli trup. Vnovič je pomencal oči in ko se je ozrl po prostoru, je po stopnji razmetanosti, ki je vladala v prostoru, preprosto moral verjeti njenim besedam. Očitno se jima je sinoči res mudilo. »Torej si dekle na poziv?« je bil tokrat neposreden, ko se je tokrat srečal z njenimi očmi nekoliko bolj resnobno, skorajda zamišljeno. Ni si mislil, da bo šel tako daleč in ponovno imel opravka z dekleti za eno noč, kakor včasih. Sam pri sebi je prhnil, kot da ne bi mogel verjeti, da se to zares dogaja. Začutil je njene roke na sebi in nenadoma ga je vse minilo. Situacija ga je preveč spominjala na preteklost, ki ji je vsa ta leta hotel ubežati. »Kako ti je sploh ime?« se ni zmenil za njen poskus zapeljevanja in svoje rjave oči uperil naravnost v njene, ki so mu bile tako blizu. Ni bil prepričan, ali mu je njena bližina sploh še všeč, a hkrati se ni premaknil niti za centimeter.

347 words | notes: here we go :3 |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Tor Sep 24, 2013 8:04 pm

tag; jake

narahlo je našobila ustnice ter nagnila glavo v stran, ko se je njegov smeh polegel ter ji je zopet postavil enako vprašanje kakor malce prej. »mislim, da si sam videl. ali šač, naj ti tudi to morda razložim…?« je dejala, kakor da bi se pogovarjala z nekaj letnim otrokom, ki mu ni bilo najbolj jasno, kaj mu je hotela dopovedati, hkrati pa jo je tako prekleto zabaval. zmedenost, ko je imel več kot očitnega mačka, predvsem dejstvo, da preprosto ni vedel, kaj naj naredil. bila je prepričana, da je bil seveda visoko inteligenten ter vso ostalo sranje z iq-jem, vsaj koliko je prejšnji večer uspela izvedeti – nekdo, ki ima pod nadzorom celoten fbi, že ne more biti tako nizko inteligenten, kajne? vendar na njegovo nesrečo je tokrat naletel na sebi pravzaprav enako – edina razlika je bila najbrž le še ta, da je bila ona malce bolj zvita in se ni ukvarjala z deljenjem na dobro in slabo stran. popolno sranje, če je kdo njo vprašal. preprosto je bilo preveč drugega dela, s katerim se je imela za ukvarjati in to definitivno ni bilo to. narahlo se je nasmehnila ob njegovem odgovoru, vendar spregovorila ni nič. očitno je res malce preveč alkohola vrgel vase. skomignila je z rameni ob njegovem vprašanju, oči pa trmasto upirala v njegove. »pa mi reci tako, če ti bo lažje pri srcu,« je zamrmrala. prav, je pa dekle na poziv. karkoli si je pač že zaželel ali začrtal v glavi. bila je to, kar so ljudje hoteli da je – in v tem trenutku, je bilo dekle na poziv očitno to, kar je morala biti. ob njegovem vprašanju je narahlo nagnila glavo v stran. »pravo ime ali…?« je že začela ter narahlo privzdignila obrvi, nato pa se nasmehnila. »danielle sem, še vedno« je nato zamrmrala ter se zopet še malce približala njemu. »bi rad, da te spomnim?« je dejala ter ob tem pogled iz njegovih oči premaknila na njegove ustnice ter zopet nazaj k temnim očem in se narahlo ugriznila v spodnjo ustnico. bilo je več kot logično, kaj je mislila s tem.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Tor Sep 24, 2013 9:19 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

Njegove oči so ostale priprte, tokrat se je v njih poznalo, da mu ni bilo prav nič všeč, ko se je vidno zabavala na njegov račun. Morda je s svojim vprašanjem izpadel neumno, toda bil je vse prej kot to. »Ni potrebno,« jo je zavrnil in jo zdaj z nekoliko hladnim pogledom, ki ji ga je namenil, obvestil, da se ni ravno pametno igrati z njim. Je sploh vedela, kdo je bil? Morda je, medtem ko se njemu niti sanjalo ni, s kom se pogovarja. Védenje, da je nekdo korak pred njim, ga je spravljalo ob živce – in vse samo zaradi prekletega alkohola. Sicer je trdila, da ne krade – toda kdo bi ji verjel? Vsi kradljivci so govorili enako, risanje nedolžnih nasmehov na obraz mu je bilo še kako poznano. Če je mislila, da jo bo kar tako zlahka odnesla z neprepričljivo lažjo, se je motila.

Vzdihnil je in se naslonil na ogrodnje postelje, pri tem pa razmišljal, kaj naj stori. Ponavadi je bilo prvo, kar je storil, ko se je znašel v takšni situaciji, to, da se je oprhal in iz sebe izpral vsakršno sled razburljive noči. Zdaj bi z veseljem skočil pod tuš, a ni ji zaupal. Gotovo bi v trenutku vzela njegovo denarnico in jo popihala, medtem ko bi bil v kopalnici. »Torej nisi,« so ga njene besede pripeljale do logičnega zaključka. Nekoliko se mu je oddahnilo, da ni imel opravka z dekletom za eno noč – da vsaj ni šel tako daleč, a to mu ni prav dosti pomagalo. Še vedno o njej ni vedel popolnoma ničesar. »Kaj pa si potem?« Morda vprašanje ni spadalo ravno v nabor vprašanj, ki si jih naslednje jutro postavil družici prejšnega večera. Toda bila je neznanka in ni si mogel pomagati, da ne bi poizvedoval o stavreh, ki so se mu zdele sumljive. Ponavadi so jo dekleta, s katerimi je preživel noč, popihale ob sami zori, preden bi se sploh uspel zbuditi. No, morda bi tudi ona zbežala, če se ne bi pravočasno zbudil in jo zalotil pri skorajšni kraji. »Pravo ime, seveda. Kakšno pa?« je privzdignil obrvi in poskušal ne razmišljati o tem, da jih je morda imela več na zalogi. Saj ne, da bi mu samo ime kaj koristilo, navsezadnje jo je tako ali tako zdaj videl prvič in zadnjič. Pa vendar.

»Oprosti, Danielle.. ali kdo že si. Zdaj res nisem na volji za igrice,« je vzdihnil, njegove dlani so zašle na njena ramena, ko jo je nalahno potisnil proč od sebe. Ni se počutil ravno preveč udobno, ko mu je bila tako blizu in zdaj res ni bil čas za nemoč, ki bi jo dekle, kakršna je bila tale, gotovo izkoristilo. Resda je ni poznal, a nekaj mu je vseeno pravilo, da je ni bilo za podcenjevati.

460 words |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Sre Sep 25, 2013 6:52 pm

tag; jake

»kakor praviš,« je skomignila z rameni ter na obrazu se ji je poigraval ravnodušen izraz ter tu in tam mu je namenila nasmešek, da bi preprosto pokazala, kako je ne gane dejstvo, da se je trudil govoriti s hladnim glasom ter očitno grožnjo, da se ni pametno igrati z njim, ni vzela resno. to je počela. z ljudem se je igrala. ljudi je varala ves čas in kolikor je bilo le mogoče. in dejstvo, da je bil na visokem položaju, je res ni prav nič ganilo. tudi takšni so se znašli v njeni pasti in on ni bil nobena izjema. dobro, po videzu je deloval prekleto bolj privlačen od devetindevetdeset ostalih moških, s katerimi je spala ter jih nato oplenila, vendar ni pustila, da bi jo videz zavedel. ne v njenem delu. »nisem rekla, da nisem. mislim, poglej me,« je dejala ter pokazala nase. »kot kaj drugega ti pa delujem?« je dejala ter narahlo privzdignila obrvi. iskreno, bila je tisto, kar so hoteli, da je. in kaj so videli v njej. nikoli ni bila nič specifičnega, nič kolikokrat je samo sebe obravnavala kot da je nihče in da se preživlja s tistim, kar pač dobi z prevaro. in iskreno, to je tudi bilo. vsak dan je bila nekdo drug, nekdo z novim imenom, vendar hkrati je bila nihče. skomignila je z rameni ob njegovem vprašanju. »karkoli boš želel,« se je nasmehnila v naslednjem trenutku tako, da je ob tem pokazala svoje snežno bele zobe, nato pa se je ugriznila v spodnjo ustnico. je bila dobesedno slišati kakor poceni kurba? tudi prav, toliko bolje. zahihitala se je ob njegovih besedah. »včeraj si me klical skoraj da vse drugo, kakor po imenu. in saj veš…« je začela ter za hip sklonila pogled in skomignila z rameni. »večina deklet na poziv ima potem ta in ona izmišljena imena za stranke,« je še dodala in ta so se definitivno razlikovala od normalnih imen za dekleta. zdolgočaseno je zavzdihnila, ko jo je zavrnil ter se sprehodila mimo njega in zopet ulegla na svojo stran postelje, tako da je imela roke stegnjene stran od sebe in se z zdolgočasenim izrazom zazrla vanj. »včeraj si bil vse prej, kakor dolgočasen veš? ker sedaj si ravno to. si zabaven samo ko si pijan ali…? mislim, glede na tvojo službo bi seveda pričakovala, da me boš zasliševal kakor da sem v tisti vaši ne-vem-kako-se-imenuje sobi in da boš hotel vedeti malce več o meni. je to krivo? je služba kriva, da si tako zdolgočasen, ko si trezen?«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Čet Sep 26, 2013 12:51 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

Zmajal je z glavo. Je ravnokar vztrajala, da bo njegovo mnenje preprosto ostalo pri tem, da je dekle na poziv? Ni hotel tega. Seks je bil morda zares vrhunski, a to ni spremenilo dejstva, da se je očitno zapletal v lastno preteklost. Bolje bi bilo, da bi se čim prej spravil iz te sobe in poskušal na ta pripetljaj čim hitreje pozabiti, preden ga prevzame skušnjava, da bi včerajšne užitke preprosto ponovila. Dvomil je, da ga bo karkoli sploh premamilo v to – zaradi določenih razlogov mu zdaj ni bilo več do njenega telesa. »Nočem te tukaj,« je izbruhnil v obupu, še preden se je lahko ustavil. Namrščil se je, kajti ni se slišalo ravno tako, kot bi hotel. Zares ni hotel biti grob. »Ne razumi me narobe. Včeraj si bila res… prekrasna. Čeprav se ne dosti spomnim, ampak ja,« je zdaj v skorajšni zadregi odvrnil pogled nekam v strop in nato v svoje dlani, skratka vsepovsod, le v njene oči ne. Zdaj mu je bilo skoraj mučno gledati v obraz, kajti ni si mogel pomagati, da ne bi o njej razmišljal kakor o ubogi žrtvi. Nič več se ni ubadal z dejstvom, da ga je pravkar hotela okrasti, ne po tem, ko se je zavedal lastnega dejanja. Če je bila res dekle na poziv, se mu je zdaj nekoliko smilila, čeprav naj bi bilo to njeno delo – prodajati svoje telo neznancem. Toda do deklet je gojil določeno spoštovanje in že dolgo nazaj si je prisegel, da se ne bo več zapletal z njimi. Da ne bo več izkoriščal dekleta za lastne užitke. Gotovo je sinoči spil precej alkohola, da se je lotil takšnih podvigov, ki jih zdaj, v treznem stanju, ni odobraval.

»Prosim, oprosti mi za vse, kar sem včeraj rekel ali kaj takega storil. Nisem bil ravno pri sebi,« je za hip zaprl oči v vzdihu, ki je potrdil, da mu trenutna situacija ni bila najbolj po godu. Končno se je opogumil in jo pogledal – in v trenutku mu je bilo žal. Težko je sprejel razočaranost, ki je bila v njenih očeh kristalno jasna in čeprav si je prigovarjal, da se nima za kaj gristi, mu preprosto ni bilo vseeno. »Žal mi je. A bojim se, da je to, kar zdaj vidiš.. to sem jaz,« je skomignil z rameni, kakor da se ni zares zmenil za njene besede. V resnici so mu v grlu naredile velik cmok, ki ga je bil zdaj prisiljen požreti. Ponavadi se ni dosti oziral na mnenja drugih, a tokrat je bilo nekaj v njenih besedah, da mu kar niso hotele iz glave. Morda je bilo ravno to krivo, da so ga dekleta prej ali ne zapustila – ker je bil dolgočasno bitje, poln dvomov in predvsem preveč previden, da bi kogarkoli zanimal. »Ti temu pravič zdolgočasenost. Jaz temu pravim previdnost,« je kljub temu, da ga je še vedno neznosno kljuvalo v čelu, vseeno je zbral toliko moči, da se je branil. A ni mu bilo kaj dosti do prepira - najraje bi legel in prespal preostanek dneva v tujem hotelu. Ni hotel preveč razmišljati o tem, kaj se je dogajalo zadnjih nekaj ur. »Kakorkoli. Koliko sem ti dolžan?«

524 words |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Čet Sep 26, 2013 3:53 pm

tag; jake

namrščila je obrvi ob njegovih besedah. dobro, morda je bila lažnivka, prevarantka ter prekleto slaba oseba, vendar ob teh besedah se je iskreno počutila bedno kakor ženska in ne zaradi tega, kar je bila po karakterju. ne glede na to, da je bila vse skupaj kakor igra, se je za hip zares počutila kakor odvržena krpa. kakor da bi ji z drugimi besedami hotel povedati, da je bila ta noč ena ogromna napaka, da je bila ona popolnoma zanič in da lahko preprosto odide. in čeprav si je prisegla, da ne bo notri vpletala nikakršna čustva, prav zares nikakršna, niti si dovolila, da jo kaj takega prizadane, vendar v tistem trenutku je preprosto… ne glede na to, kako se je trudila čutila, da jo nadležno stiska v prsih ter da ima v grlu nenavaden cmok in podzavestno je stiskala roke v pest. ko pa je nadaljeval se je stisk malce popustil, prav tako pa se je začela prižigati rdeča luč v njeni glavi, da je vse skupaj še vedno le delo in nič drugega. sklonila je pogled ter se za hip nasmehnila. ni vedela ali je bilo to zato, ker je bila zadovoljna zaradi pohvale okoli njenega dela ali pa preprosto… ker je dobila kompliment od njega. kakorkoli je že bilo, bilo ji je všeč. »je že v redu. če hočeš, da odidem, bom odšla,« je skomignila z rameni. in res je nameravala to narediti, tako ali tako se ponavadi s temi ljudmi ni nikoli posebej še obremenjevala. »včasih si moraš pustiti, da zadihaš, veš? in se ne opravičuješ za vse, kar narediš. že včeraj si imel tu in tam kakšen preblisk kar se tega tiče. nihče se mi ne opravičuje nasploh, tudi tebi se ni potrebno. in nič nisi storil narobe, ravno nasprotno« je dejala ter povsem podzavestno mu namenila iskren nasmešek. kaj za vraga se je ravno kar zgodilo z njo? deljenje iskrenih nasmeškov ljudem, ki jih je hotela ogoljufati definitivno ni delila. skomignila je z rameni. »tudi takšen si v redu. nekako,« se je čutila dolžno, da mu podari pohvalo, ne glede na to, da ji je bil včeraj veliko bolj všeč ter vsemu skupaj je dodala še preprost nasmešek, ki je bil ponavadi tako ali tako stalnica na njenem obrazu. »zaradi previdnosti, lahko zapraviš svoje življenje. mislim, en dobesedno. dobro, veliko večja možnost je, da bo mene prej doletelo kaj, kar me bo pahnilo bog ve kam, vendar vseeno… živim vsak dan posebej in to je tisto, za kar se splača živeti. ne pa zdolgočasenost, ko je vsak dan isti« je pojasnila ter se zopet nasmehnila in zopet je ta nasmeh preprosto malce preveč mejil na iskrenega. zares se ji ni sanjalo, kaj se je dogajalo z njo. prav tako pa so bile njene besede popolnoma iskrene – morda je celo zato počela to, kar je počela. ker je vedela, da je lahko vsak dan njen zadnji, če jo dobijo morilci njenih staršev, prav tako pa, morala je priznati – včasih ji je njena služba znala pošteno pognati adrenalin po žilah in to je oboževala. nasmehnila se je ob njegovem vprašanju. »koliko si pripravljen dati, po tvoji želji. vedno dam izbiro. in bi imel proti, če skočim pod tuš, predno odidem…?«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pet Sep 27, 2013 8:08 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

V redu, neposrednost se v tem primeru ni izkazala za najboljšo idejo. Opazil je nenadno spremembo na njenem obrazu in zavedal se je, da jo je s svojimi besedami užalil. Ni mislil nič osebnega – samo poskušal ji je pojasniti svojo težavo, a žal ni izbral pravilnih besed. Zavedal se je, da je bila zavrnitev za vsakogar boleča – sploh zanjo, če je bila res dekle na poziv. Bil je prepričan, da tega ni bila vajena. Ni bila vajena, da bi se kdorkoli hotel držati stran od nje. Preveč privlačna je bila, da bi se ji kdorkoli lahko uprl in morda je bila to njegova največja težava. »Verjemi, najbolje bo, če preprosto odideš,« je zamrmral, neprepričan, ali ga je zares slišala. To je bil preprosti sklep, navodilo, ki bi se ga moral držati – ne zapletaj se z nekom, ki prodaja telo za denar. Počutil se je slabo, z mislijo, da je nekoga po nepotrebnem izkoriščal. V preteklosti je storil to že prevečkrat in zaradi tega je imel določene travme. Pomisleki niso bili zaman.

»Nič nisem storil narobe?« se je njegov obraz zgrbančil, ko je zdaj moral ukvarjati s posledicami včerajšnih odločitev. »Kaj pa to, da sem te očitno najel za lastne užitke? To ni več tisto, kar počnem. Nekoč sem.. a ne zdaj. Počutim se grozno.« Ni pričakoval tega izbruha, v katerem ji je zdaj povedal čisto vse, kar mu je ležalo na duši. Morda ga je k temu spodubudil tisti nasmešek, ki mu ga je podarila in za katerega je bil skorajda prepričan, da ni bil izumetničen. Bil je iskren. Po vsej verjetnosti sploh ni bila kradljivka, temveč samo še ena dobra oseba, ki jo bo zdaj imel na vesti, da jo je izkoristil. Da, to so bile njegove težave – in težko je bilo bežati stran od njih. Tudi skorajda nemogoče. »Vsaj ne laži, prav?« je vzdihnil, ko njene besede niso delovale niti najmanj prepričljivo. Ni ji bil všeč takšen – a morda je to vsaj pomenilo, da se ga bo izogibala v velikem loku. Kar je bilo po svoje dobro. »Nočem govoriti o tem,« je zmajal z glavo, ko je zdaj od nje dobival raznovrstne nasvete, kako se živi. Pojma ni imela, kaj je že vse prestal in če bi poznala vsaj delček njegove zgodbe, bi morda celo razumela, od kod vsa ta previdnost. »Ne razumeš.« Ker tudi zares ni.

»Vzemi vse bankovce, ki si jih hotela, preden sem te ustavil. Tvoji so,« je pomignil proti svoji denarnici, v upanju, da bo to dovolj, da jo bo odneslo čim dlje stran od njega. Tako ali tako od sinoči najbrž ni ostalo kaj dosti in zares mu ni bilo pomembno, koliko je vzela, dokler je za to vedel. Kraja ni bila ravno stvar, ki bi jo odobraval. »Naslednjič vsaj vprašaj, prav?« Desnico je zaril daleč v svoje lase, ki so neukrotljivo strčali vsepovprek. Dvomil je, da bo do 'naslednjič' spoh prišlo, vsaj sam ni imel namena ponoviti česa takega. Pa ne, da ni užival – samo narobe je bilo. Tako zelo narobe. »Seveda ne. Kar izvoli,« se je prvič po dolgem času tudi sam nasmehnil, ne da bi zares vedel, zakaj je njega spraševala za dovoljenje. Saj sta bila vendar v hotelu – kopalnico je imel pravico uporabljati čisto vsak. »Tudi jaz bi potreboval tuš, ja,« si je zamrmral v brado in v glavi se mu je zarisala podoba njunih teles, združenih pod slapom tople vode. Odločno jo je izbrisal.

568 words |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Ned Sep 29, 2013 9:54 am

tag; jake

»saj druge možnosti najbrž niti nimam, kajne?« je še sama zamrmrala na njegove besede ter pustila, da se je njen nasmešek obdržal na obrazu. pa saj ne, da bi jo v tem trenutku vse skupaj v bistvu zabavalo, ko jo je dobesedno izgnal iz stanovanja, vendar imela je občutek, da če bi slednjega zbrisala iz obraza, da bi bil to preprosto izraz njene šibkosti, ona pa ni hotela niti najmanjši delček tega pokazati. narahlo je zavzdihnila ob njegovih besedah ter prekrižala roke na prsih. »glej jake,… saj si jake, kajne? no kakorkoli, to počnejo moški vsak dan, vsaj pri mojem delu in če mi boš v glavo hotel vcepiti, da je to oh-tako-zelo-narobe, ti ne bo uspelo, ker… ker preprosto s tem živim. in ne glede na vse, zgodi se, takšni smo ljudje, zares se ti ni potrebno sedaj počutiti grozno,« je zamrmrala ter odkimala z glavo. res ni razumela, kako ga je lahko to tako mučilo. nje ni mučilo nič. ne dejstvo, da je ljudem lagala v obraz in to tudi prekleto dobro, niti to, da jih je bila sposobna oropati do zadnjega centa. preprosto ji ni bilo mar. medtem ko on… hja, definitivno je bil nasprotje nje. popolno nasprotje. »in… preteklost je del nas, kateri očitno včasih ne moremo ubežati,« je še dodala od tem pa sklonila glavo ter se namrdnila, ob spominu na svojo preteklost. ne, ni ji bilo mogoče ubežati. in to je sovražila. »ampak, resno sem mislila… dobro, dobil si me, oprosti, ne bom več« je dejala ter ob tem sklonila glavo kakor majhen otrok, vendar kljub temu jo je malce izdal smeh, ko se je dobesedno počutila kakor otrok, ko jo je starš kregal zaradi nečesa, kar je narobe naredila. »oprosti. spet,« je zamrmrala, ko je dejal, da noče govoriti o tem ter narahlo vzdihnila. zakaj ji je bilo sploh mar, da jo je nekako odbijal od sebe? morala bi vzeti svoje stvari ter tisti denar in oditi. preprosto. »kakor rečeš,« je še zamrmrala ob njegovih besedah ter ob tem narahlo dvignila roke v znak obrambe. on je že vedel. pokimala je na njegove besede, tako na to, kakor da naj vzame vse kar je notri, prav tako pa tudi na dejstvo, da naj vpraša drugič, čeprav je bilo najbrž obema jasno, da tega ne bo. prav tako pa – če bi bila malce drugačna, preprosto ne bi vzela denarja iz njegove denarnice, vendar v tem delu o tem sploh ni bilo pomisleka. tako je brez kančka slabe vesti vzela denar ter obleko, ki jo je včeraj pozabila nekje na hodniku, nato pa se ustavila pred vrati kopalnice, ko se je spomnila njegovih zadnjih besed. »lahko se mi pridružiš. mislim, vsaj na vodi bova privarčevala« je dejala ter se zasmejala, vendar še vseeno obstala med vrati, čakajoč na njegovo reakcijo, za katero pa je predvidevala, da ne bo blazno pozitivna, vsaj glede na situacijo danes.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Ned Sep 29, 2013 9:02 pm

TAGGED: ARIEL! smitten3

Namenil ji je nasmešek, ki je bil hkrati kisel in razumevajoč. »Ne moreva ostati tu za vedno.« Kar je bilo tudi res, navsezadnje je bil samo ena noč v tej hotelski sobi, ki se ne bi smela nikoli zgoditi. In res je bilo najbolje, da bi oba na to čim prej pozabila. Oziroma vsaj on je imel namen, ona pa bo – če je bila res tisto, za kar je trdila, da je – gotovo tudi. Morda še prej, kakor on.

»Da. Jake sem. In.. prav. Saj ni važno. Se mi zdi,« je vzdihnil, zdaj že nekoliko utrujen od te debate, ki res ni bila najboljše zdravilo po prekrokani noči. Ni bil ravno na volji, da bi razmišljal o čem bolj zapletenem, kot o tem, da se mora čim prej spraviti v red in se posvetiti še tistim nekaj papirjem, ki so ga čakali doma. Jutri ga čaka novi delovni dan in ta je bil mnogo zahtevnejši od njenega, ki je tako ali tako samo zadovoljevala stranke s svojim telesom. Ali kaj je v resnici zares počela.

»Res je. Ne moremo ji ubežati,« je zamišljeno ponovil njene besede, medtem pa v dlaneh mečkal svoje prste. Kako vse drugače bi bilo, če se mu ne bi zgodilo tisto, kar se mu je – a po svoje ga je preteklost naučila nekaj pomembnih lekcij. Ena izmed teh je bila gotovo ta, da ni smel vsakemu zaupati in morda je ravno iz tega izhajala sumničavost, ki je rjavolaska ni tako zelo marala. Po svoje jo je razumel. Gotovo je bila sama navajena zabave, zabave.. in še enkrat zabave. Zdelo se je, da je on vse to že prerastel. Ni bil več tisti fantič, ki bi ob večerih brezskrbno posedal ob pijači in v družbi nešteto žensk – časi so se spreminjali in njegovo življenje je bilo takšno, kot je bilo. Bil je vodja FBI-ja in k temu se je pripelo kup sranja, toda še vedno je rad počel, tisto, kar je.

»Je že v redu,« se je preprosto moral nasmehniti njenim besedam in za trenutek se je počutil prav starševsko. Kot nekdo, ki je moral sprejeti lumparije svojih otrok in jih naučiti, da se te ne bodo ponovile. Le da je bila Danielle ali kako je že rekla, da ji je ime, odrasla oseba, ki je bila popolnoma sama odgovorna za svoja dejanja. Vseeno pa je upal, da kraja ni bila v njeni navadi. Bilo bi jo škoda; delovala je kar prijetna oseba, sicer pa je ni poznal dovolj časa, da bi to lahko trdil. Opazil je, kako je pohlepno vzela njegov denar in ko je izginila na hodnik, je samo zmajal z glavo. »Ne, kar vzemi si čas. Počakal bom,« je zaklical, čeprav bi si lagal, če bi rekel, da ga njena ponudba ni čisto malce zares zamikala. A poskušal je potlači to željo na dno, medtem ko je z vdihom ponovno legel in se zazrl v strop. Ni hotel niti pomisliti na to, kaj se bo zgodilo, ko se bo vrnila v sobo, sveže oprhana in odeta samo v brisačo.

505 words |

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 11:59 am

tag, mr aldridge

Ob deset do dvanajstih jo je taksist odložil pred hotelskim kompleksom skorajda tik na plaži. Za trenutek je postala, njen pogled je zdrsel po mehki gladini vode, v kateri se je lesketalo opoldansko sonce. Potem se je zasukala in se skozi visoka vrata, ki so se odpirala avtomatsko, odpravila v notranjost. Ustavila se je ob receptorju in v mehki sobni jakosti pojasnila, za kaj gre. Ta je k sebi poklical enega od nosačev, sicer zaposlenih za to, da gostom naokrog nosijo prtljago, in ta ji je s prijaznim nasmeškom na obrazu povedal, da jo bo pospremil. Po stopnišču sta se odpravila navzdol in nazadnje pristala v veliki, svetli dvorani, ki se je na eni strani odpirala proti bazenu. Postrešček je s prstom pomignil k mizi v skrajnem kotu, kjer je sedel moški, ki ga je nekoč spoznala na dobrodelni prireditvi. Članek ji je bil dodeljen in četudi ni bila ravno pristašica tega, da v očeh javnosti očrni ljudi, ki jih je spoznala za prijetne in razgledane, se je počutila, kakor da je to nekaj, o čemer bi bilo vredno spregovoriti. Tako ali drugače. V rumenem tisku so se že pojavljale največje svinjarije, njena naloga pa je bila, da jih potrdi ali ovrže. In tako je zajela sapo, na obraz nadela samozavesten nasmešek in se odpravila preko prostora, ob čemer so njene visoke pete ubrale takt, ki je enakomerno odmeval od sten. »Gospod Aldridge,« je dejala, da bi pritegnila njegovo pozornost, ko se je končno ustavila pri njuni mizi, ob njem. »Lepo vas je znova videti,« je nadaljevala z iztegnjeno roko v znak vljudnosti, ki jo je pridržala pred njim. »Dobro mesto ste nama izbrali.« Morski zrak in njegovo toplino je imela neznansko rada.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 6:40 pm

tag, ms winston! smitten

V zadnjem tednu je bil še posebej zaseden. Ponedeljki so bili rezervirani za prebiranje čez vikend nabranega papirovja, navadno se je vse skupaj zavleklo še daleč v njegov prosti čas, tako da od večerov doma ni imel prav veliko. Dopoldneve je največkrat preživel na sodišču ali na sestankih s strankami, tako da je vsakič, ko se je šlo za stvar, ki ni bila čisto neposredno povezana z delom, skušal odlašati čim več. Z gospo Winston temu - jasno - ni bilo tako, bila je vztrajna, resna in, če se dobro spomni, se jo je trudil impresionirati že na enem izmed eventov. Povabil jo je na obalo, v luksuzno kavarno na terasi hotela, in kot mu je bilo v navadi, je tam seveda čakal že dobre pol ure pred dogovorjenim sestankom.

"Gospa Winston," je vljudno vstal, ji ponudil roko v pozdrav, potem pa pridržal stol nasproti njegovega. "Res lepo." Ni vedel ali je opisoval to kar je videl, ali je bil preprosto vesel, da se nista srečevala zgolj na dobrodelnih prireditvah, čeprav mu tudi sestanki z novinarji niso bili ravno najbolj pri srcu. "Ah, seveda, krasna kavarna, res krasna. Dobre tortice imajo, če smem predlagati." Se je nasmejal, preden bi Billie utegnile preiti na formalnosti. Seveda, zato je bila tu, sam pa se zagovarjanja svojega stališča ni najbolj veselil.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 7:07 pm

tag, mr aldridge

Stisnila je njegovo roko in se mu nasmehnila, nato je sprejela njegovo tiho povabilo na sedež, ki ga je pridržal, in tako zasedla svoje mesto. Trak torbe, ki jo je nosila preko rame, je odstranila iz ramena in torbo pridržala v naročju; skorajda se je morala okarati, ker je bilo vse skupaj kot kakšna.. tožba na sodišču. Vedno je vedela točno, kaj bo govorila, kje bo pritiskala in težko se je zadrževala, da ni napadla, še preden so bile osnovne formalnosti mimo. »Oh,« je prikimala s tistim profesionalnim izrazom na obrazu, ki ga je uporabljala samo ob priložnostih, kot so takšne. »Nisem lačna. Morda kdaj drugič.« Iz torbe v naročju je izvlekla svojo beležnico in kuli, ni hotela predolgo zavlačevati, moški je namreč nanjo nazadnje naredil precejšen vtis in nikakor se ni želela pomehkužiti samo zato, ker je znal simpatično mežikati in se je prisrčno smehljal. To ni bila ona, iz tako preprostih razlogov se vsekakor ni imela namena umikati iz igre, ki jo je kar najbolje igrala. »Veliko belo kavo in vodo. V steklenici, ne plastenki, prosim,« se je prisrčno nasmehnila uglajenemu natakarju, ki je bil v trenutku ob njuni mizi, nato je njen pogled pobegnil k sogovorniku. Cel kup misli ji je švigalo po glavi, predvsem pa jo je nekje v prsih težilo dejstvo, da je deloval kot izjemno prijeten človek in da mu ni imela prav nobene želje škodovati pri njegovem ugledu. In, po drugi strani, je bila tukaj tudi tista javno potrjena čenča o njegovi aferi z mladoletnico. Nikakor ne nekaj, kar bi se ji lahko na kakršenkoli način zdelo privlačno. Deloval je dovolj zrel, dovolj pameten, da si česa takšnega ne bi smel dovoliti. Dovolj uglajen in spreten, da – četudi bi si kaj takšnega že dovolil – ta novica nikoli ne bi smela prikapljati do javnosti.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 7:41 pm

tag, ms winston! smitten

"Seveda, seveda nisi lačna. Tu si, da opraviš svoje in napišeš najbolj obremenilen članek, kar ga je videl ameriški narod," se je zarežal in naposled le dvignil pogled, prste pa ovil okrog skodelice črne kave, ki jo je prejel pred par minutami. Morda res ni natanko vedel o čem ga bo zasliševala, je pa dobro poznal novinarje in njihovo delo. Ničkolikokrat je že imel opravka z njimi in nešteto je bilo člankov napisanih na temo njegovega varanja in odnosa, ki ga je imel z Louise. Upal je, da je vse to že zdavnaj mimo in mu bo postavljala le vprašanja, ki so v tesni povezavi z njegovim delom, pa se je vendarle za vsak primer odkašljal in pripravil na najhujše.

"No, pa preidiva k bistvu, v telefonskem pogovoru mi nisi povedala za kakšen članek natanko se gre," je hitro zrecitiral, precej dobro navajen na tovrstne situacije. Le da so ga navadno zasliševa osiveli moški, ona pa … ona pa je bila zavidljivo lepa mladenka. Žal že oddana - vsaj tako mu je dejala takrat, ko sta se nazadnje srečala. "Malo se mi sicer dozdeva, ampak upam, da nimam prav, ker je bilo o tem napisanega že toliko, da se bojim, da ne bo neke hude ekskluzivnosti. Ampak se pustim presenetiti."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 8:13 pm

tag, mr aldridge

Na lica ji je sedel zadovoljen nasmešek, na takšno obtožbo ji je odgovor skorajda ležal na jeziku. »Prosim vas, gospod Aldridge, saj vendar nisem vaša bivša žena,« se je igrivo zahahljala, ko je odprla beležnico z zapiski, z idejami za vprašanja, predvsem s kupom klicajev in vprašajev pri stvareh, ki so bile obremenilne ne samo zanj, temveč tudi za novinarsko idejo o njem, ki jo je pridobil z novim primerom. »Precej vznemirljivo branje,« je nadaljevala s taistim nasmeškom na ustnicah. Seveda je zadevo prebrala, čeprav je imela do knjige začetni odpor. Njegova žena je imela krasen tok besed in njeno pisanje je bilo precej brezhibno, čeprav se Billie ideja osebne vendete na tak način ni zdela ravno delo sposobne ženske. Pogled je znova dvignila proti njemu, ko je preletela seznam na prvi počečkani strani, se nasmehnila, kakor da bi prejšnje besede spregovorila v nekoliko odsotnem, svojem svetu, in nadaljevala: »Na vašo srečo jaz nisem pisateljica, ampak novinarka. Razumem, kako lahko v mojo vrsto izgubljate vso vero, ampak verjemite mi, da smo tukaj tudi takšni, ki nas zanima resnica. In iskreno vam lahko povem, da si, če bi izbirala sama, vohljanja po vašem življenju prav gotovo ne bi izbrala.« Njena desnica je iz torbe privlekla diktafon; ugasnjenega ga je položila na mizo pred seboj in se nasmehnila natakarju, ki se je v rekordnem času že vrnil z njenim naročilom; zahvalila se mu je in prikimala, da bi pokazala, da bo to vse; nato se je znova posvetila objektu svojega pisanja. »Gre se o vašem novem primeru. Zagovarjate..« Njen kazalec je zdrsel po zapiskih v beležnici, dokler se ni ustavil pri dvojno podčrtanem imenu. »Masie Simone, njena družina toži..« Znova je poiskala ime, »gospoda Haberforta zaradi še nedokazanega posilstva najstnice.« Spet je dvignila pogled in za trenutek premolknila. »Vas moti, če najin pogovor posnamem?«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 8:48 pm

tag, ms winston! smitten

Ni ga bilo lahko presenetiti. Kot dolgoletni direktor lastne in prekleto uspešne firme in izredno dober tožilec, je vedno našel način, na katerega je prav on storil že prej omenjeno, zato seveda ni pričakoval, da bo kadarkoli doživel nasprotno. Pa vendar se mu je, ob njenem tako zelo sproščeno izgovorjenem stavku, dobesedno zaletelo. Počutil se je, kot da bi mu prisolila zelo potrebno klofuto, predvsem pa je zdaj vedel, da nikoli ni pametno podcenjevati luštnih novinark. "A, seveda, Emmina avtobiografija, skopala mi je precej globoko jamo, ja," je zamahnil z dlanjo, kot da bi govorila o stvari, ki ni imela večjega pomena. Zdaj več ne, si je predstavljal, ko je od izdaje knjige preteklo že kar nekaj vode, ampak očitno so novinarji kljub temu nadaljevali z vohljanjem.

"Ni mi všeč tvoj ton," je z dlanjo zaobjel čeljust in se skoncentrirano zazrl v njene oči. Ni mu bilo všeč podcenjevanje, ni maral poslušati o tem kako ima očitno 'boljše delo in je tu zgolj zato, ker mora biti'. "Se pa z veseljem dogovorim za kak drug termin, če bi me raje prepustili kakšni kolegici," je nato z nasmeškom na obrazu dokončal svoje. Seveda ji ni želel dati vedeti, da ga je s svojim govoričenjem malo, ampak zares čisto malo, zbodla, ampak včasih preprosto ni mogel biti tiho. "Ja, to je moj primer, ampak ne razumem zakaj natanko ga želite podrobneje raziskati. In zakaj ravno tega? Se vam ne zdi rahlo neprimerno, dekle bo nosilo posledice celo življenje, družina pa upa, da vse čim prej mine. Če vas ne moti, bi odgovarjal zgolj na vprašanja, ki so neposredno povezana z mojim delom, kliente pa pustiva na strani."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 9:13 pm

tag, mr aldridge

Njen nasmešek na obrazu mu je vsekakor dal vedeti, da si je mislila svoje, nato pa je pridala nekaj, česar vsekakor ne bi pritaknila, če v to ne bi verjela: »Vi ste se iz te jame izkopali s precejšnjo lahkoto.« Samo opazka, nič, kar bi nosilo kakršenkoli problematičen podton. Bil je spreten moški, pa saj navsezadnje v to nikakor ni dvomila. Vodil je svoje podjetje, presedlal na novo delo in obdržal večino svojega dobrega imena. Spreten, spreten moški. »Verjemite mi, da si tega ne bi želeli,« se je potrpežljivo nasmehnila. To, da je tu in tam koga užalila s svojim delom, je bilo stalnica in vsekakor se ni imela namena sekirati zaradi vsakršne grimase, ki jo je naredil kakšen izmed njenih intervjuvancev. »Jaz prav tako ne. Vajena sem svoje delo opraviti z natančnostjo, ki je moje kolegice ne premorejo. Verjemite mi, če bi bili dodeljeni komu drugemu, zdajle ne bi sedeli tukaj, temveč bi v časopisu brali izredno nesramen in nekorekten članek.« Malokdo je delal po njenem principu, zato je tudi imelo njeno ime svojevrsten prizvok v novinarskih vrstah. Ni bila naključna čenča, svoje zadeve je trojno, četvorno preverila in pisala je.. resnico. Prekleto klišejsko se je slišalo, toliko je vedela tudi sama, toda šele, ko si bil enkrat v biznisu, si lahko dobro razumel, kako zelo težko je resnico spraviti v tisk. »Seveda,« je razumno pokimala in roko spustila k diktafonu; odsotnost odgovora na to, če sme snemati, je smatrala kot privolitev. »Morda bi bilo vseeno dobro, da vas opozorim, da zaradi tega trenutnega primera pri novinarjih že brbota,« je nadaljevala, preden je vključila snemalno napravico. »Vaše zastopanje dotičnega primera je problematično prav zaradi vašega preteklega dela, gospod Aldridge, ali, bolje, odsotnosti le-tega.« Kratek premor. Njen pogled je zdrsnil po beležnici. »Sedem let nazaj ste imeli v firmi, kjer ste delali, afero s hčerko vašega šefa. Mladoletnico.« Dramatičen premolk, ob katerem je pogledala naravnost v njegove oči. »Louise Bishop.« Tisti čas nje ni bilo niti blizu tem krajem, a zadevo je raziskala dovolj podrobno, da je vedela, kako velika reč je bila. »Mediji vas bodo očrnili v očeh javnosti, ker, kot pravi posebno pikanten članek v..« Segla je v torbo v naročju, predenj odložila revijo, prepognjeno na strani, kjer se je v spodnjem levem robu proti njemu smehljala lastna fotografija, »tejle reviji, ki je izšla danes, niti slučajno niste primerni za zagovarjanje primera, če ste sami naredili taisto napako. V zadnjem odstavku vas z gospodom haberfortom celo primerjajo po fizičnih atributih.«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Sre Okt 02, 2013 5:06 am

tag, ms winston! smitten

V enem trenutku ga je bila sposobna popolnoma zbiti na tla, v drugem pa mu je že laskala. Je morda uvidela vpliv, ki ga ima nanj in je zdaj to izkoriščala v svoj prid? Seveda, vse novinarke so bila takšne in ona ni mogla biti izjema. Da, že res, da je vse skupaj držala na izredno formalnem nivoju, prav tako je z nenavadno lahkotnostjo in očitnim sarkazmom v glasu okarala njegovo ženo … tega ni znal niti on. "Aha, tako torej," je lahko le sprejel ponujeno roko, kajti v tem trenutku je to očitno potreboval. Nekaj resnice, ki je sicer že bila razložena, pa ne le enkrat. Že nekaj časa so ljudje vedeli za njegovo prešuštvo in tudi to ni bila skrivnost, s kom je takrat skočil (oziroma bolje rečeno skakal) čez plot.

Za trenutek je prisluhnil njenemu intru, tu in tam se je sicer ustavila in odkašljala, nazadnje pa celo utegnila prižgati diktafon. Začelo se je obetavno - tako kot vedno - ampak nazadnje je vse skupaj zavilo nazaj tja, kamor ni spadalo. Ampak ni je utegnil prekiniti, govorila je o Louise, o tem kako o njem ponovno krožijo razprave, o tem, da preprosto ni primeren za tožilca in zagovornika zlorabljene petnajstletnice. Krasno, res krasno. "No, te pa še nisem uspel preleteti," si je dal nekaj časa, ko je predse potegnil omenjeno revijo, ni pa se začel prebijati vrsticami. Na besedo ji je verjel, da je bil kratek članek izredno obremenilen, verjetno poln neresnic, morda celo takšnih, ki bi ga lahko stale službe. "Včasih se zdi, da te določene reči pač lovijo še celo življenje. Jaz tistega, kar sva imela z Louise, ne obžalujem, niti najinega odnosa ne bi primerjal s tistim, ki ga ima oziroma ga je imela moja klientka z Haberfortom. Gre za dva popolnoma različna primera, v mojem ni prišlo do nikakršnih tožb, pa morda veste s katerim razlogom? Uživala je. Uživala je takrat in uživala je, ko je devet let po dogodku prišla nazaj in prosila za še," se je nasmehnil skozi sicer tesno stisnjeni ustnici. Upal je, da tega ne bo tako zelo podrobno zapisala v članek, ampak določene zadeve je pač moral obdržati čiste in realne. "V nič je nisem silil in če vas že zanima, je sama pristopila k meni. Česar v primeru moje klientke žal ne morem trditi. Je res, da imam nekaj masla na glavi, ampak razsodnosti mi ne manjka. Zagovarjam jo z vsem srcem in dejansko sočustvujem z družino, da se v teh izredno težkih časih ukvarjajo še s komentarji novinarjev. Ampak, jasno, če jih bo slednje prepričalo v izbor drugega tožilca, z veseljem odstopim. Da bo le pravici zadoščeno."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Sre Okt 02, 2013 7:13 pm

tag, mr aldridge

S povzdignjenimi obrvmi in grenkim nasmeškom na ustnicah je prikimala. »Fascinantno branje, če človeka zanimajo predvsem zanimive umotvorbe ljudi, ki bi morali pometati pločnike,« je zamrmrala in mu dovolila, da si ogleda svinjarijo, ki mu je bila navržena. Imela je to srečo – ali pa to nesrečo – da ga je imela možnost spoznati. Da je videla pri njem dlje kot samo do točke, kjer je bil nekje v preteklosti, očitno popolnoma upravičeno, oklican za pedofila. Žal se je njej zdel tudi kot izredno sposoben človek, kot nekdo, ki bi ga lahko potencialno cenila. Vsekakor ni marala, da so na njeno pot padale takšne bombice, je pa vedela, da bo ona tista, ki bo sposobna zadevo kar najbolje obdelati. Njene roke so konico kulija pritisnile ob papir in si izpisale nekaj besed. Dovolj skrbno je držala svojo beležnico, da vsebine, ki jo je zapisovala, gospod Aldridge ni mogel videti. Ne bi hotela, da bi jo, iskreno ne. »Prav,« je prikimala, ko je zaključila zadnjo besedo v svojih zapiskih in sunkovito pogled dvignila k njemu; morala je pisati, do takrat, ko bo posnetek poslušala naslednjič, bo polovico svojih besed pozabila. »Torej ste potemtakem..« Obliznila je svojo spodnjo ustnico in segla po beli kavi, ki jo je natakar prej odložil na njeno desno. Naredila je požirek, kozarec odložila na svoje mesto. »Torej ste potemtakem prepričani, da lahko kot človek, ki je spal z mladoletnico, vodite dober primer proti človeku, ki je spal z mladoletnico?« Znova je privzdignila obrvi, čeprav je bilo vprašanje zastavljeno predvsem kot retorična figura. Lepo se je slišalo. Morda bo to uporabila. Imelo je smisel, navsezadnje, morda se je znal še predobro vživeti v mišljenje tega človeka. »Zanima me, gospod Aldridge,« je nadaljevala, še preden bi utegnil dodobra odgovoriti na prejšnji dražljaj, »ker ste navsezadnje predstavnik naše.. države.« Dramatičen zamah levice je bil tukaj skorajda na mestu. »In zdaj, ko se vse vaše umazano perilo, tako rekoč, znova pere v javnosti.. Zanima me, če ste morda pomislili na odstop od primera in iz svojega mesta javnega tožilca?« Slabo luč je metal nase in na sebi podobne in jasno je bilo, da bo ta škandal eksplodiral znova.