spruce street espresso

Naslov sporočila: spruce street espresso Pon Maj 20, 2013 8:06 pm

tagged; elaine, sunshine! smitten3

v kavarnici je moral sedeti že dobro uro in pol, ko ga je rjavolasa lepotica sploh lahko opazila. seveda je vedel da je bila espresso kavarnica ob popoldnevih nabito polna in da si za kavo z mlekom ponavadi čakal več kot dvajset minut. čas čakanja je bil prekleto vreden svojega denarja, saj je imela kava izrazito dober okus in kavna zrnca, ki so bila zdrobljena, so bila verjetno iz kolumbije. kavarnica je bila edina, ki je prodajala takšno kavo zato so imeli ponavadi do večera nabito polno strank, ki so zahtevala vsaka svojo kavo. kakorkoli že, bolj kot na kavo so rjavolaščeve misli uhajale k natakaricam, ki so bile nenormalno privlačne. večina od njih se je ponavadi pri mizah ustavila za minuto in dve, ter poklepetala s svojimi gosti. velika večina moških je to pristno izkoristila in na koncu natakarice spravljala v zadrego, kar seveda tokrat ni bil namen njegovega čakanja.
pravzaprav je čakal, da se kavarnica zapre, samo zato, da bi se lahko pogovoril z novinko v belem predpasniku in lasmi spetimi v strogi čop. videti je bila rahlo naveličana vsega skupaj in po njenem izrazu sodeč ni bila ravno pripravna za dolgočasni pogovor, zato se je odločil da do nje pristopi kar se da prijazno. mogoče povabilo na zmenek ni bila najboljša ideja, glede na to, da ni poznal niti njenega imena. vsekakor je to malenkost nameraval spremeniti. "nisem hotel težiti ker vidim, da že pospravljaš ampak bi se mogoče dalo dobiti še kaj kave?" prijazno se je nasmehnil in se nato s komolci naslonil na točilni pult tako, da sta si bila z nosoma oddaljena dobrih nekaj centimetrov. rahlo presenečena natakarica je zrla vanj z nekolikšno mero prezira - vsaj tak občutek je dobil, ko sta drug v drugega v tišini zrla kar nekaj sekund. "verjetno bi bilo pametno če počakam kar za svojo mizo, kajne?" z roko je zamahnil proti edini še nepospravljeni mizici daleč v kotu in se še enkrat trapasto zarežal nato pa se začel zadenjsko umikati proti prostoru, ki ga je okupiral pred dobrima dvema urama. kavarnica je bila ob dvanajsti uri popolnoma prazna in okoli njiju ni bilo žive duše, kar je bilo rahlo strašljivo. rjavolaskina naloga je bila najverjetneje iz kavarnice spravljati takšne kretene, kot je bil on in zaključiti z blagajno, a caiden je bil odločen da izve kaj več o privlačni rjavolaski, na katero je vrgel oči. tebi nič meni nič je glasno spregovoril, tako da ji je dal še vedno vedeti, da se nima namena spakirati proč. "kaj bi takšno ljubko dekle kot si ti počelo v takšnem delu mesta? po vašem imenu na znački sklepam da niste od tu," značke niti opazil ni in zavestno ji je želel dati vedeti, da namerava voditi pogovor. oh ja, sedaj je bil policist. imel je vso pravico izvedeti vse kar ga je zanimalo. in dokler se ni znašel v kakršnih koli težavah je bilo vse lepo in prav. "torej imam prav, da si nova tukaj," prekleto dobro je znal provocirati.

notes; oh my gosh this is really short one! i'm sorry, it will be better next time, :3

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Pon Maj 20, 2013 8:44 pm

tag, caiden smitten

note: i love keeping it short! can we, can we? :3 + these two, oh they are so fun!

morda je mislil, da ga ni opazila, a iskreno je bilo težko spregledati edinega gosta, ki se že več kot uro ni premaknil iz svojega sedeža. seveda je svoje delo opravljala, kot je bilo pač potrebno - in temu rjavolascu posvečala kar najmanj pozornosti, dokler se ni pričel prostor počasi izpraznjevati in popolnoma jasno ji je postalo, da bi bilo bolje, če bi ob tem trenutku opravljala katerokoli veliko bolj dolgočasno službo na planetu. tretji večer tukaj, pa se je tretjič po vrsti zgodilo, da se je nek sluzav tip zasedel za mizo in čakal, da mu posveti sekundo svojega časa. nalašč je obstala za pultom, pod prižgano vodo je v umivalniku držala že davno čist kozarec z logotipom kokakole; nato je začutila, da se ji silhueta neznanega moškega približuje. komaj opazno je zavzdihnila, ugasnila močan vodni curek in kozarec odložila na razgrnjeno krpo, kjer se je že sušilo približno deset identičnih.

počasi se je približala pultu, ki ju je ločeval, in se naslonila nanj; kot je to navsezadnje storil tudi on. njene obrvi so se počasi povzdignile, z izrazom na obrazu pa mu je dala jasno vedeti, da se nima namena ukvarjati z njim, če ji ne bo ponudil vsaj mastne napitnine. zavzdihnila je in obrnila glavo, toliko, da je - kot po peklenskem slučaju - v steklenem vrčku za kavo opazila še nekaj pripravljene rjave tekočine. "zakaj pa ne," je zamrmrala, več kot očitno nezadovoljna, ker mora streči, čeprav je njen delovnik že minil. "najbolje," mu je prikimala z očitno narejenim nasmeškom, ki ga je pospremil nazaj proti edini mizi, ki še ni bila pospravljena. kako vljudno od njega, da vsaj ni zasedel katere od pospravljenih miz, ji je šinilo skozi glavo, ko je s tenkimi prsti leve roke iz police pobrala eno izmed belih skodelic za kavo in z desnico natočila vanjo rjavo tekočino. čeprav je bila s hrbtom obrnjena stran, je bilo nemogoče preslišati njegov glas, ki ji je še naprej dajal vedeti, da nima namena odnehati. o bog, ali je bil na koledaju napovedan dan svetovnih cepcev? pizdarija, morala bi delati kot kakšna tajnica ali.. prevajalka. nekaj, kjer bi imela izredno malo stika z ljudmi. sploh s takimi usraneti, kot je bil tale, ki se je tako rad bohotil s svojo policijsko uniformo.

"ne, nisem," je odgovorila s precej razdraženim tonom, ko se je počasi odpravila proti mizi, ki jo je neznanec zasedel. ni imela namena razgovarjati o svojem privatnem življenju ali o razlogih, da je pristala tukaj; z nikomer ni govorila o tem in temu kretenu vsekakor ni imela namena dati zadovoljstva. "seveda. odličen policijski čut," kar ni mogla zadržati jezika za zobmi, ko se je končno približala mizi in nanjo previdno odložila skodelico. gotovo zadnjo ta večer. preden jo je utegnil zadržati, se je odpravila proti zaprtim vratom lokala; obrnila je znak, ki je naznanjal, da so odprti - zdaj je bila gotovo rešena novih idiotov, ki bi si po njenem delavniku lahko zaželeli njenih uslug. ne, nikakor. navsezadnje je zavrtela ključ v vratih in se vrnila k svojemu poslednjemu gostu. med potjo je iz las potegnila gumico, da so se gosti rdeči kodri usuli po njenih ramenih; ko je obstala ob njem, je med prsti vrtela enega izmed teh pramenov. "kaj bi torej rad?" se je naveličano pozanimala. "mojega delovnika je konec in ne bom se igrala igric. si tukaj samo zato, ker bi me rad položil, ali pa morda obstaja kak globji razlog?"

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Sre Maj 22, 2013 2:51 pm

tagged; elaine, hun! smitten3

takšnih psic je bil do sedaj že kar dobro vajen. vse so pretirano rade jezikale in pred ljudmi uporabljale ščit s katerim naj bi zaščitile svojo drekasto rit. saj jim ni zameril, ravno nasprotno! tudi sam že je že dostikrat znašel v težavah ko ni bilo drugega izhoda, kot da sika nazaj. edina stvar katere se rjavolaska ni zavedala je bila, da pravzaprav to pri njem sploh ni uspevalo. koliko časa je bil v filadelfiji? mesec, morda dva? postal je precej drugačen. ni se več tako zapiral vase in odkar mu je alessandra podarila prvo noč se je počutil kot pravi ženskar. seveda pri tem ni pretiraval, zgolj želel si je občutiti kako je bilo spati z različnimi ženskami. seveda to ni pomenilo, da je spal z vsako žensko, ki se mu je zdela privlačna, a ko je izgubil svojo nedolžnost je vse skupaj tako ali tako izgubilo določen pomen. lepotička pred njim ni bila nikakršna izjema. videti je bila tako nedolžna in hkrati takšna kakor on. čutil je potrebo po tem, da bi jo pritisnil ob zid in poskrbel, da bi bila to za njo ena najlepših noči - a to je bila popolnoma njena odločitev. takšno je bilo sedaj njegovo življenje kadar ni bil v policijski uniformi.
"hvala," pri tem je očitno zavil z očmi in se ji nasmehnil. "za to smo izurjeni ljubica," je posmehovalno dejal nato pa skodelico kave, ki jo je položila na mizo, spretno prijel v roke in tekočino počasi požirek za požirkom zlival v suho grlo. okus je bil grenak, kot se za močno kavo spodobi in očitno svojega denarja ni metal proč. najboljši učinek je imela kava zanj prav zvečer ko mu ni bilo treba prekmalu v posteljo in je potem večino noči preživel za starim prenosnikom in gledal filme. tokrat je kavo potreboval zgolj zato, da se spravi k sebi po dolgem delavniku, ki ga je preživel na terenu. "caiden," je zamomljal tako, da ni bil prepričan ali ga je sploh slišala ali ne. "in kdo si ti?" na njej je bilo nekaj posebnega, kot magnet, ki ga je vabilo k sebi. pri srkanju je opazoval suhljato postavo, ki se je odmaknila od njegove mize, potem pa se ji zopet približala. prekleto šele tedaj je prvič sploh opazil rdeče kodre, ki so se valili po ramenih vse do sredine hrbta. obraz je bil suhljat a koža bela kot sneg. z odprtimi usti je nekaj sekund nemo zrl vanjo, potem pa se odkrhal ob njeni pripombi in se nasmehnil. "je prekršek če bi te rad gledal kako pospravljaš?" je precej odrezavo zasikal nazaj. skodelico kave, ki je bila sedaj že popolnoma prazna, je odrinil na rob mize in spregovoril: "torej mi ponujaš seks? in to celo brezplačno?" se je pozanimal. prekleto saj ni bila kuzla! a moral je preizkusiti do kako daleč lahko gre. adrenalin v njegovih žilah je naraščal in najraje bi jo kar takoj pofukal sredi kavarnice na tisti kostanjevi mizi, vendar se je zadrževal in čakal na to, da bo sama prosila za to.

notes; yao this is crap. -.-'

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Sre Maj 22, 2013 5:58 pm

tag, caiden smitten

zaničevalno se je nasmehnila, ko ji je veselo vrgel pod nos, da je za to izurjen. o bog, ni mu bilo potrebno biti policaj, da je ugotovil, da ne spada sem, njen francoski naglas je bil najbrž dovolj očiten. in ime na znački, kakor je že sam poudaril, čeprav se ji je zdelo, da ga v resnici niti prebral ni. bil je poln samega sebe, bil je sluzast tip, ki ji je hotel zlesti pod hlačke in ji pokazati nekaj, česar domnevno še ni videla. navadno sranje, videla je prav vse, kar je bilo v življenju videti, marsikaj ne po svoji volji. če je mislil, da pozna kak prijem, ki ga sama še ni doživela, se je, to je trdila z vso gotovostjo, motil. "elaine," je polglasno odgovorila. ni je zanimalo, kako mu je ime, predvsem pa si je želela, da njega ne bi zanimalo, kako je ime njej. naj odide, naj pusti tisto jebeno napitnino, ki jo je menda zaslužila, in naj se s svojim policijskim egom meče ven pred kom drugim. nje to prav zares ni zanimalo.

pobrala je skodelico, ki jo je preko mize potisnil proti njej, nekoliko je nagnila glavo ob njegovem naslednjem komentarju. če je prekršek? "ne vem, to boš ti bolje vedel, kot jaz," je odgovorila s kratkim skomigom; kaj je spraševal njo, on je bil tisti, ki je veselo paradiral naokrog v svoji uniformi in se kot kak pav razkazoval svoji okolici. prezirala je takšne ljudi, dokler ji seveda niso imeli česa ponuditi v zameno. odkorakala je nazaj proti pultu, na poti pa jo je prestregel njegov stavek, da je bila primorana za trenutek upočasniti hojo. je morda izgledala kot prostitutka, jebenti? "nič v življenju ni brezplačno, caiden," je zamrmrala in na obraz se ji je zarisal nasmešek, ko se ji je nenadoma zelo natančno posvetilo, kaj bo naredila.

skodelico je odložila v pomivalno korito - jo bo že pomila jutri - in se na petah zasukala do blagajne, pritisnila na dva gumba in pred njo se je izrisal njegov račun. "in ko sva že pri tem.. kako boš poravnal svojo kavo, gotovina, kartica?" se je pozanimala v povsem brezbarvnem tonu, ob čemer so njene dlani segle k vozlu, ki je okrog njenih bokov držal predpasnik, in z lahkoto ga je odvezala in počakala, da je padel k tlom. kakor bodo kmalu padle njene kavbojke in njena majčka, gotovo. naslonila se je na pult, pričakujoč, da se ji bo pridružil ob šanku, plačal in - navsezadnje - izdal kodo svoje kreditne kartice ali kaj podobnega. vsekakor mu je imela namen opleniti denarnico, glede teh stvari je bila še kako spretna. in če je bilo res, kar se ji je zdelo - da jo je, namreč, požiral z očmi - je vedela, da bo njena naloga mačji kašelj.

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Čet Maj 23, 2013 1:05 pm

tagged; elaine, hun! smitten3

njen naglas je bil seveda več kot očiten. nekatere besede so bile popolnoma nerazumljive saj pri besedah z črko r pogrkovala. a ko se je tako trudila govoriti angleško je bila slišati ljubko. njena angleščina je bila presenetljivo dobra in tudi v komuniciranju se ji ni zatikalo. sploh pa mu je bila všeč že misel na to, da je prihajala iz drugega kontinenta. po tem ko bi opravila z vsem tem kaosom jo je nameraval malo povprašati o evropi. new york je bilo namreč edino mesto kjer je kdarkoli sploh bil. glede na to, da si česarkoli več ni mogel privoščiti bi bilo že čudno, če bi na veliko potoval, sploh pa mu je amerika popolnoma zadostovala. prilezel je do filadelfije kar je bilo tudi nekaj, mar ne? elaine. ime se mu je ugreznilo v uho in slišati je bilo kot melodija. "lepo ime imaš," je že nekoliko bolj mehko dejal nato pa zrl vanjo z polnimi upi, da se bo tudi njen odnos do njega spremenil. morda je do nje pristopil nekoliko pregrobo. dekleta niso marala če se je z njimi ravnalo kot s kakimi prostitutkami in mogoče se je elaine zato počutila ogroženo. ali pa je bil njen odnos do njega ravno zato tako sikajoč, ali pa je imela zgolj slabe izkušnje z moškimi.
kakorkoli že, v njenem odnosu do njega ni kazalo svetle smernice zato se je še toliko bolj potrudil in se nasmehnil. "ah daj no. saj ni treba biti tako zatežena. saj te ne mislim ubit," je zamomljal ko je pri vsakem njegovem komentarju zavijala z očmi. je res izgledal kot kak pocukran idiot? morda je to tudi bil, takrat ko se je dal prvič dol in to sredi plaže. tokrat je bil že bolj izkušen in želel si je nečesa novega, ne samo brezbarvnega seksa v postelji ali sredi plaže, kjer ti mivka ostane za nohti in povsod kjerkoli je sploh možno. seveda je v nič ni želel prisiliti, to je bila popolnoma njena odločitev. "v to nisem čisto prepričan," je tiho zašepetal potem pa ji sledil do pomivalnega korita kamor je odnesla njegovo skodelico. njene roke so bile videti nežne in ko je skodelico odložila je vse to počela z lahkotnimi gibi, kot bi bila v tem že docela izučena. kodri so ji radostno poplesavali po hrbtu ko se je premikala. in ko je na tla spustila še bel predpasnik je pred njo ostal z odprtimi usti. prekleto, bila je nenormalno privlačna! njen glas ga je prebudil s premišljevanja in segel je po žepu, kjer se je kot ponavadi nahajal črna denarnica. v njej ni bilo veliko denarja, zgolj kartica ki je ponavadi ni uporabljal in dva bankovca. "gotovina," je dejal in ji v roko zatlačil desetaka, kar je bilo zagotovo več kot je stala kava. "obdrži drobiž," so bile njegove zadnje besede, potem pa jo je zavrtel v svoj objem in svoj obraz zakopal med goste kodre. dišali so po sivki in morda še kakih drugih rastlinah, ki jih ni prepoznal. "všeč mi je, da dišiš," je spontano zašepetal v njeno uho in zagrizel v ušesno mečico, tako da je izpustila tih krik. to ga je samo še bolj spodbudilo k temu, da se je nekoliko bolj dregnil obnjo in vrat zasul s poljubi. spet je bil v nebesih!

notes; wiii, wiiii! :3

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Pet Maj 24, 2013 10:30 am

tag, virginia smitten

Ni bil vajen sklepati poslov izven zavetja svoje pisarne, prvič zato, ker se je tam počutil dominantnega, drugič pa zato, ker ga tam ni nadlegovala truma nadležnih novinarjev, ki mu je bila skoraj vedno za petami. Saj ne, da je bil prava senzacija na prvih straneh vseh možnih časopisov, toda v lasti je vendarle imel celo verigo trgovin, in ko so le lahko, so si o njem in njegovem življenju namislili kaj pestrega. Zadnjič je tako bral o svojih skokih čez plot, ki so bili sicer resnični, ampak tega nihče ne ve zagotovo. Zgolj on, Louise in njegova predraga bivša žena, ki o tem očitno zdaj piše tudi knjigo. »Ashley, si sigurna, da je bila tale kavarna dobra ideja?« je zamrmral v brado, za ušesom mu je namreč visela slušalka, ki je po vsem tem času postala skorajda konstanten podaljšek njegovega telesa. Bil je prepričan, da se bo sestanek končal klavrno ali pa s pikrim člankom v dodatni izdaji kakšne neumne revije, toda zdaj je bilo dosti bolj pomembno eno samo; da z odvetničino pomočjo nekako najde razumno količino cvenka, za katero bo njegova bivša pripravljena odložiti izdajo njenega prvenca. Saj ni verjel, da bi sploh bil uspešen, toda kdo ve kako bi se z resnico spopadla njegova najmlajša, že tako ali tako komajda miri njene najstniške hormone, zato dodatnega izziva prav gotovo ni potreboval. »No, kakorkoli že, zdaj je prepozno, ti javim kako bo šlo, ti pa prestavi sestanek z Carterjem na šesto uro. Hvala,« se je nato vendarle znebil tajnice, ki je z meseci postajala vse predrznejša. Pošiljala ga je v različne restavracije in najbolj zakotne kavarne, in če se ne bi vedno potolažil s kakšnim macchiatom ali crem brulejem, bi jo verjetno že zdavnaj vrgel na cesto.

Nemirno je pogledoval proti zapestni uri in prebiral včerajšnji časopis, potem pa mu je pogled vendarle obstal na paru tankih nog, ki so se ustavile ob njegovi mizi. Odlično opravljeno delo, je v tistem pomislil na Ashley, ki mu je dejansko za spremembo priskrbela postavno odvetnico, toda še preden bi lahko olajšano zadihal je v njenem obrazu prepoznal Virginio. Sinovo dekle. Kaj za vraga se je dogajalo? Vedel je, da prav veliko o njem ni mogla vedeti, vsaj zaenkrat ne, in kako za hudiča bi ga lahko izsledila, ko pa je za sestanek vedel zgolj on in … jah, tista mlada odvetnica, ki jo je poslala njegova asistentka. Ki očitno dela le ni opravila tako zelo brezhibno, o tem bosta zagotovo še govorila. »In ti si …,« je začel, ko je s pogledom dobesedno požiral centimeter njenega telesa za centimetrom in potem pravočasno zaključil stavek, »ah, nova odvetnica, saj res.« Na mizo je namreč odložila svojo aktovko in to je lahko pomenilo zgolj eno. Sinovo dekle bo reševalo družinske zdrahe. Fantastično. Kako prekrasno. »Jack Aldridge, me veseli,« ji je nato krepko stisnil dlan in natančno spremljal izraz na njenem obrazu, ki je vsaj zaenkrat ostajal nespremenjen. Kljub letom precej profesionalna. Odlično. »Torej, verjetno ti je Ashley že pojasnila določene zadeve. Gre se za to, da je potrebno stopiti v stik z ženinim odvetnikom, kakorkoli že, to je tvoja naloga in tvoja stvar, kako se boš s tem spopadla. Če imaš kakšno vprašanja, kar na dan z njim, drugače pa … bi kaj spila?«

Gost

tag here is jack. smitten3

and i wrote around 741 words. njah ne vem, nisem preveč zadovoljna s tem. -.-

imela je občutek, da ji je igranje samozavesti šlo še slabše, kot je pričakovala. sicer že res, da se je v teh nekaj mesecih, ko je dobila diplomo že nekaj naučila, predvsem to, da se je prisilila, da ni povsem očitno izdala po izrazu na obrazu, kar je v začetku ves čas počela. zavidala je tistim, ki niso nikoli imeli težav s tem, zares njim je. zavedala se je, kako prekleto lažje bi preprosto bilo, če bi imela vsaj kanček več samozavesti, da bi vedela kaj reči nazaj na določene besede ter podobne zadeve. vendar tega ni bila sposobna, pravzaprav jo je bilo celo prekleto lahko zlomiti, če je človek to hotel. nič kolikokrat se ji je že zgodilo, da je povsem zablokirala, da ni vedela kaj bi rekla in zadeve so šle po zlu, tudi na sodišču. včasih je imela preprosto občutek, da ni sposobna za to, da bi morala vreči puško v koruzo ter se sprijazniti, da nikoli ne bo dobra v tem, povsem preprosto. vendar nekako jo je vedno premagal tisti kanček upanja, ki je še vedno vladal v njej, da ji bo uspelo ter ji vlival upanje, da ne bo vse življenje kakor plašna mačka, ki se boji prav vsakega premika, ki ga vidi. tako je hodila po ulici navzdol ter prisilila samo sebe, da se je vzravnala in držala glavo po konci. edina stvar, ki bi utegnila trenutno izdati nemirnost, ki je vladala v njej je bilo to, kako trdno se je oklepala svoje aktovke ter jo tiščala ob telesu. sicer niti ni dvomila, da se bi ji tudi glas zatresel, če bi govorila, vendar kljub temu. na zunaj je lahko dajala malce samozavestnejši vtis, kajne? če bo začela tako, bo tudi čez čas prišla do tega, da bo bila vseeno malce bolj pogumna, kar se tiče javnega nastopanja – in iskreno, je bilo predvsem to tisto, kar je blazno potrebovala, sploh v delu, ki ga je opravljala. tako je po nekaj minutah le prišla do kavarne ter vstopila in po trenutku, ko se je zazrla po kavarni, z očmi poiskala tistega, ki ga je iskala – temnolasca, okoli štirideset let, ki je bil njena nova stranka. stopila je do njegove mize ter že hotela izreči pozdrav, ko jo je prehitel. narahlo se je namrščila ob njegovem začetku ter se hkrati prisilila, da ni takoj bleknila kaj neumnega in izpadlo je kot dobra poteza, ko je ugotovil, kdo pravzaprav je. odložila je aktovko ter mu ponudila roko. »virginia dominiguez, mene tudi« je dejala ter se narahlo nasmehnila, nato pa sedla nasproti njega. upala je, da ne bo eden izmed tistih, ki jo bo zopet povezal z očetom ter namesto o delu ves čas brbljal o ameriški politiki ter ostali zadevi, kamor je bil pač vpletel njen oče, katerega so poznali skorajda vsi – in ona res ni imela nobene posebne želje, da jo kakorkoli povezujejo z njim, kajti to je pomenilo spremembo teme, sama pa je hotela rešiti le tisto, kar se službe tiče in ne česar drugega. za trenutek so se ji misli še ustavile ob njegovem priimku. aldridge? prekleto, saj tako se je pisal jamie… za trenutek se je sama pri sebi namrščila. je bila med njima kakšna povezava, za katero ni vedela? je bil njegov…? odrinila je tudi te misli. če jih bo preusmerila kam drugam kakor k delu, se bo zopet povsem zmedla in izpadla skrajno neumno, tega pa ni hotela in si tudi ni smela dovoliti. »ne bom, hvala« je kar se da hvaležno zavrnila povabilo za pijačo. pa saj ne, da je ne bi mikalo, vendar v teh situacijah nikoli ni sprejemala teh ponudb. odprla je aktovko ter pobrskala za nekaj dokumenti. »torej, gospod aldridge, kljub vsemu je tu ena stvar, katero bi vseeno morala razčistiti – razlog za ločitev. če me občutek ne vara…« je dejala ter zopet usmerila pogled k dokumentom, nato pa zopet k njemu. »vaša žena to navaja kot varanje in če je res, se zavedate, da boste marsikaj izgubili, kajne? tako da kljub vsemu – potrebno se je dogovoriti kaj bomo rekli, da dobimo največ« je spregovorila ter se potrudila biti čim bolj uradna. še vedno jo je nekaj na njem spominjalo na jamieja, vendar ni vedela kaj. še nekaj poleg priimka. vendar kakorkoli je bilo, ta zadeva se je ni tikala – z njim je morala biti strogo uradna in zato je morala vsa vprašanja, kar se tiče njenega najboljšega prijatelja in v bistvu trenutnega fanta, preprosto odmakniti na stran.

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Sob Maj 25, 2013 9:22 am

tag, virginia smitten

Potreboval je kavo. Po možnosti začinjeno s čim močnejšim, čim je dejansko uvidel s kom ima opravka. Zdelo se je nenavadno, da je Ash priskrbela odvetnico, čeprav bi ji raje rekel kar praktikantka, ki bi prej kot njegova plačanka, lahko bila njegova hčer. Kazala jih je nekaj čez dvajset. Maksimalno petindvajset, ampak bolj ne kot karkoli drugega. In čeprav je dvomil, da mu bo znala kakorkoli pomagati, se je odločil, da ji da priložnost. Pretežno zato, ker se zna zgoditi, da se kdaj znajde v njegovem domu in dejstvo, da jo je odpikal vedoč kdo je, bi znalo vplivati na Jamiejev odnos z njo. Kakorkoli že, morda je tisto srce v njegovem prstnem košu vendarle še bilo in je bil sposoben kančka usmiljenja do … jah, otrok. »Virginia, zanimivo,« je nežno stisnil njeno dlan v pozdrav, potem pa že nadaljeval z zaslišanjem. Če ji je imel pravkar namen povedati določene stvari o sebi, naj bo poznavanje obojestransko. Mimogrede pa lahko oceni še, če je to tisto, čemur se bo Jamie končno uklonil. »Predvidevam, da si ravnokar končala univerzo? Z odliko? Hitro napreduješ … mislim, ne dobi vsak začetnik priložnosti za delo za eno izmed večjih trgovin v Filadelfiji.« Začel je z nekoliko strožjim glasom. Toliko, da ji je dan dolgo vedeli kaj se dogaja in kdo ima tu glavno besedo. Toliko, da ji – če ji slučajno že ni bilo – postane jasno, da dela zgolj tisto, kar ukaže on, da se ne posluša drugih, da zanj laže, prikriva, diha.

»Razlog za ločitev je zadnje, kar naju mora skrbeti. Ločen sem že pet let in dobila je svoje. Dobila je dovolj, da sploh ne potrebuje redne zaposlitve, pa bo preživela dokler se ne scvre v peklu,« je poudaril zadnje besede, jezen predvsem zaradi dejstva, da očitno njegova bivša hrepeni še po več. Zakaj bi sicer zblebetala tistih nekaj neumnosti časopisu, ko pa sta bila dogovorjena, da vse pomedeta pod predpražnik. Ko pa sta se fiksno dogovorila, da bo vse, kar se je dogajalo med njima, ostalo del preteklosti. »Po predporočni pogodbi je dobila delež mojega premoženja, hišo na kennedyjevi, to, da je odpeljala moj avto sem ji zavoljo otrok spregledal, čeprav bi ji najraje izkopal oči.« Zdaj je o svoji ženi govoril kot o ženski, ki je ne prepozna več. Pa tako zelo zaljubljena sta bila. Ja, mogoče v srednji šoli, z leti pa je vse skupaj šlo zgolj navzdol. Ko ji je na ušesa prišlo to, da morda le ni tako zelo zvest, kot je sprva mislila, pa tudi dejstvo, da v službi preživi veliko več časa kot doma, je življenje z njo postalo težko. Bolj kot to. Bilo je neznosno. »Problem je knjiga. Pofukana satira, ki jo piše. Ne vem koliko ve, ne vem koliko je izbrskala, ampak to kar piše, je lahko moj konec. Ne gre se več za delitev premoženja, za otroka, gre se za njeno predrznost. In čeprav bi ji najraje poslal metek v glavo, sem pripravljen plačati marsikaj, samo da vse ostane v njenih rokah,« je zaključil in zaripel obraz vendarle uprl nazaj proti njej. Tako, pa je vedela vsaj delež družinske zgodbe. Morda bi bilo kolesa zdaj pametno obrniti v drugo smer, tja, kjer se bo počutil nekoliko varnejšega. »Kakšna ideja kako bova to storila?

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Ned Maj 26, 2013 9:02 pm

tag, caiden smitten

preprosto skomignila je z rameni, ko ji je podelil kompliment glede njenega imeta. ni ji bilo kaj dosti mar, za svoje ime ni bila odgovorna in ni se nosila z njim; če že kaj, ko je spominjalo samo na družino in mizerijo, v kateri je odrasla, in prav zgotovo se ni veselila spominov, ki so občasno pretresli celoten njen organizem.. a ne zdaj. zdaj.. zdaj ji je bilo za vse skupaj prav toliko vseenoi, kot ji je bilo vseeno za lanski sneg, njena ravnodušnost pa očitno ni bila po godu temu.. gospodu policistu, katerega ime je, iskreno, pozabila v trenutku, ko je bilo izgovorjeno. "sploh ne dvomim v to," je počasi prikimala; dvomila je, da bi ji bil sposoben narediti karkoli žalega, ne tako, ne tukaj - ne on, pravični gospod policist. kar je bilo morda še slabše; raje bi imela, da bi jo pribil ob steno, zgrabil za vrat in si jo vzel na grobo, kakor je bilo jasno, da je imela rada. raje to, kot pa neko pocukrano dvorjenje, ki vsaj njenemu karakterju preprosto ni pristajalo.

na njen obraz je legla sled nasmeška, ko je zaslišala izgovorjen dvom v njene besede. morda je zdaj še verjel v to, vsekakor pa mu je imela namen dokazati nasprotno, ko mu bo enkrat tekom večera iz žepa preprosto smuknila tisto njegovo usnjeno denarnico in si postregla s tem, kar ji je - po njeni nenavadni logiki - povsem jasno pripadalo. morda.. bo potem razumel, da ga je pravzaprav na nek način celo posvarila. spremila je njegov gib, ki je iz denarnice potegnil desetaka in ji ga podaril, z drobižem vred. znova se je nasmehnila, nekoliko bolj toplo, kot je to počela poprej, in denar pospravila v blagajno. "najlepša hvala," je končno pokazala tisto potrebno vljudnostno gesto, med tem, ko je v njenih očeh poskočila zelo jasna iskra. saj ni bil slab, bil je.. privlačen in morda - če ga ne bi prezirala predvsem zato, ker se je naokrog praviloma šopiril s svojim poklicem - bi se karakterno znala celo ujeti. ne tako; morda v drugi realnosti.

in potem je neznanec stvar vzel v svoje roke, zasukal jo je v svoj objem in svoje ustnice prislonil ob njeno uho; nekoliko je zastokala, ko je ugriznil vanj, med tem pa je celotno svoje telo popolnoma prepustila njegovemu objemu. glavo je naslonila nazaj, nanj, med tem pa so njegove ustnice zdrsele po njenem vratu in ga posule s tisočmi poljubi. bili so nežni, a strastni, bil je.. ni se zadrževal, četudi bi sama pričakovala, da se bo. bil je.. bil je precej dober, kljub svoji nenaklonjenosti je morala priznati. nato se je obrnila proti njemu, njene oči so ujele njegove, bil je razgret - tudi ona je bila. "nisem prepričana, če si tole zares želiš, gospod policist," je zašepetala, glavo je iztegnila k njemu, njene ustnice so se ob vsaki besedi skorajda dotaknile njegovih - majhen razmak med njima je bil skorajda neopazen. nato se je stegnila še bliže, zagrizla je v njegove ustnice in ko se je odmaknila, je njen obraz oplazil pristen nasmeh, kakršnega danes še ni pokazala. "nisem nekdo, ki bi si ga želel v življenju." tudi samo enkrat ne.

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Pon Maj 27, 2013 2:16 pm

tagged; elaine, hun! smitten3

"ne zanima me," je zamomljal. vseeno mu je bilo kaj si bo mislila o njem, najsi je bil dober v porivanju ali ne. bil je potreben tega in z besedami ga nikakor ni mogla ustaviti. z roko je odmaknil pramena las, ki so zakrivali prečudovito bel obraz in se z jezikom dotaknil toplega lica potem pa z njim spolzel vse do vlažnih ustnic in jezik porinil direktno vanje. ko je začutil tudi njen jezik je že nekoliko bolj mirno zadihal ko je opazil, da je tudi ona sodelovala. bil je tisto kar si je nekdo želel v življenju kot tudi v tistem trenutku in z upiranjem ne bo prišla daleč. potem ko se je zgolj za trenutek zadovoljil z njenimi usti je spet potoval po njenem vratu pri tem pa svoje prste prekrižal z njenimi in ji roko vodil do njegovega vratu tako, da sta bila oklenjena drug drugega. ob poljubljanju ji je z roko masiral prsa, a mu je bila v napoto majica. ko se je nenadoma obrnila k njemu je bil rahlo presenečen, a je izkoristil priložnosti in ustnice združil z njenimi tako, da je utihnila in se prepustila njegovi nežnosti. čeprav si je želel, da bi lahko poizkusil več kot samo nežne dotike ni bil prepričan ali bi bilo to všeč tudi njej. "sleci se!" ji je ukazal potem pa tudi sam začel z odpenjanjem policijske uniforme, ki mu je bila v tistem trenutku v veliko napoto. želja po ponovnem orgazmu je bilo tako velika, da je ob pogledu nanjo pričel sopsti in se prijetno potiti. "ti je všeč bolj grobo?" je previdno vprašal in počakal sekundo, da je lahko odgovorila potem pa z rokami zaobjel njen pas in jo vzdignil, zgolj toliko da je lahko sedla na pult za njima. na srečo je bil prazen, saj bi kozarci v nasprotnem primeru zagotovo zleteli na tla. ko mu je končno uspelo odpeti vse gumbe na sveže beli majici, je le-to zabrisal na tla in se približal rdečelaski, ki je vneto čakala nanj. njen obraz je bil veliko bolj sproščen kot ob njenem začetnem snidenju, ki je bil podoben ravsanju mačke in psa. njena postava je bila popolna. bila je suhljata, prsa niso bila preobilna in hkrati je bila videti ljubka zgolj v nedrčku. ko je bil prepričan, da si ga je dovolj želela, je jezik potisnil v njena usta in se z rokami oprijel njenih bokov, da se je z njimi lahko oklenila njegovega pasu. želja po njenem dotiku je bil velika in všeč mu je bilo, ko ni bila tako nežna pač pa je nohte zarila v njegovo kožo, da se je od samega šoka in hkrati užitka lahkotno stresel in zdrznil. čop rdečih kodrov je stisnil v pest, da ji je glavo potegnilo nazaj, potem pa zagrizel v njen vrat in sesal čudovito porcelanasto kožo. ko se je za trenutek umaknil je opazil nasmešek na obrazu in s tem se je zavedal, da je na pravi poti. z rokami je zašel za njen hrbet in si dal opraviti z odpenjanjem nedrčka kar mu je šlo pošteno na živce. enako je bilo pri ally ko je potreboval kar nekaj časa, da je odpel prekleto čipko. tokrat je imel nekoliko več sreče in mu je uspelo že v drugem poizkusu na kar je bil ponosen. naramnice je potegnil preko ramen in jo posadil nazaj na pult. tako je ostala zgoraj popolnoma gola in razprostrl se mu je pogled na čudovito oprsje elaine. fantastično!

Naslov sporočila: Re: spruce street espresso Pon Maj 27, 2013 8:10 pm

tag, caiden smitten

note: well these two are friggin hot! <3

nasmehnila se je, ko je tako zlahka zavrnil njeno opozorilo; ah, pojma ni imel, da se je pravkar spečal s hudičem.. in vendar je vedela, da je bil to najboljši občutek, ki ga je človek utegnil občutiti in prav zato je razumela njegovo potrebo. po tem bo preprosto sunila denarnico, kodo kreditne kartice si je utegnila zapomniti; večkrat je takole opazovala številke, ki so jih tipkali neznanci; nikdar niso pomislili, da bi jim utegnila škodovati, ona pa, prav enako, ni nikdar pomislila, da bi jo utegnili opaziti. vzdrhtela je v njegovih rokah, ki so drsele po njenem tenkem telesu in si dajale opravka s strastnimi dotiki, med tem ko je njegov jezik v njenih ustih masiral njenega. njene dlani so se oprijele njegovega telesa, kot bi mu hotela pokazati, da se mu dokončno predaja; z desnico je zdrsela po njegovem vratu, med tem ko ji je levica počivala okrog njegovega vratu in ga tu in tam tesneje povlekla k sebi.

zapeljivo se mu je nasmehnila, ko ji je naročil, naj odstrani oblačila, in dvignila je svojo majico, s preprostim potegom jo je spravila iz svojega telesca, da se je zdaj pred njim prikazala v čipkastem modrcu. oh, to je bilo tako prekleto enostavno; s pogledom je sledila njegovemu odpenjanju uniforme, samo toliko, da je lahko že v naprej videla, kje se nahaja njegovo življenjsko premoženje, ki ga kajkmalu ne bo več. njene dlani so mu pomagale iz njegovega torza spraviti tisto povsem nepotrebno policijsko srajco, ki sta jo odvrgla na tla in v trenutku pustila za seboj. nagnila se je nazaj, ko jo je položil na pult za njenim hrbtom, ugriznila je v svojo spodnjo ustnico in nagajivo pokimala. najraje bi imela, da bi jo popolnoma uničil s fukom, a le malo jih je poznala, ki so bili sposobni iti dovolj daleč in za seboj puščati tiste slastne modrice bolečine, pomešane z užitkom. njega ne bi vrstila med tiste moške. nič ne de - njegovi poljubi so bili slastni, njegovi dotiki strastni, dišal je po deodorantu in kavi, bil je dovolj prijeten, da bi ga morda položila tudi v prostem času. če ne bi bil tako prevzeten, domišljav - in če ne bi nosil uniforme.

zastokala je, a njen stok so udušile njegove ustnice, njegov jezik, ki je s posebno strastjo masiral njenega; njegove roke so skorajda samodejno zašle za njen hrbet, vzel si je nekaj časa z odpenjanjem njenega modrca in končno ji ga je odstranil, pogled ji je za nekaj trenutkov obstal na njenih prsih. "pridi," mu je pomignila s prstom, eno od njegovih rok je ponesla k svojim prsim, da bi jih še dalje masiral s svojimi prijetnimi dotiki, med tem ga je z drugo znova ujela okrog vratu in povlekla k sebi; ko ga je imela v prijemu, ko je takole stal med njenima nogama in ljubkoval njene ustnice, so njene roke zdrsele k zadrgi njegovih hlač, odprla jo je in jih potegnila navzdol; zdaj je obstal pred njo v spodnjicah, med tem ko je imela sama svoje hlače še vedno na sebi. "pofukaj me," je zahtevala od njega, ob čemer je samo za trenutek seskočila iz lesene podlage, kamor jo je postavil, da je lahko iz svojih nog potegnila hlače in ob njem obstala v čipkastih spodnjicah. njene zgornji del njenega trupa se je naslonil na njen torzo, njene dlani so ji služile v oporo, njene ustnice so se ustavile centimeter pred njegovim ušesom, v katerega je mehko ponovila: "pofukaj me.." nato je zagrizla v njegovo ušesno mečico, njene dlani so se spustile do roba njegovih spodnjic in še te potisnile navzdol.