hashuku club

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pon Sep 30, 2013 9:38 pm

;tag kellan

"Okay, I'll pretend I understand, but I'd much rather see you didn't do that every time you see me having fun. You tend to spoil everything." She was actually speaking the truth. She came here a little woozy, with a couple glasses of whiskey already down her throat, dancing away and for the first time in ages she didn't think of him. And then he goes and fucks it all. "Okay, so what should I say to give you that? We're done, finito, over, I learned to live without you, it was a fucking hard lesson, but I made it, without someone watching my every step." She was being mean now, quite frustrated by the fact that he still made her insides all tingly, but there was nothing she could do about that. Maybe kill it with fire.

She noticed his face go from rosy to white in a split second, his eyes darkened and his lips parted. She's seen him like that before; he was angry. "Never said you made me do it, you just taught me it and since it's what I know best, I do it. And I never really liked lap dancing, so that was out of question." If she was still his, she'd surely be put across his knee, but since she wasn't, she just smiled slyly, before touching the hot and fairly new topic. At least she guessed it was, since he hardly even realised what she was talking about, until she pointed to his left hand. Married. Kellan was married and if her heart has - by any chance - made a partial recovery, it was now in pieces again. "So what's it like then? What's she like?" She'd wipe her watery eyes, but she wanted nothing but to show him how strong and grown up she could be about the matter. How little she cared, although this wasn't even close to the truth. But hey, sometimes the person you want and love the most, is the person you're best without.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 01, 2013 5:43 pm

she really blamed him that much? thought so little of him? ''you're right. it seems that I tend to fuck absolutely everything up, doesn’t it? I fucked the gang up, I fucked us up, i just can’t seem to get one fucking thing right,’’ he tried his hardest to keep his voice level, but failed miserably. she was getting to him. her words were the sharpest razor and he could already feel himself bleeding somewhere inside. they’ve been through this before. her accusations, his pointless defense. she decide she doesn’t want him and then she ditched him aside. and he let her, of course he did. ‘’good – I’m glad you’re happy. that’s all I ever wanted for you,’’ he said and the words were crystal truth. he would chop off his right hand if it would insure her happiness. she was the fucking sun of his universe and the last two years he’s been lost in a black hole.

‘’why are you doing this?’’ he inquired with a quizzical look in his eyes. it was as if she wanted to hurt him more than anything. to get a rise out of him, but he couldn’t figure out why. ‘’why are you trying to piss me off?’’ he insisted making a step towards her. but he stopped immediately when he realized what he’s been doing. he couldn’t go anywhere near her. she was already far too close. ‘’do you really feel that way? that I made you cheap and that I paved this path you’re walking on? you’re giving me awfully a lot of credit,’’ he focused only on her. how her chest rose and fell in rapid breaths, how she wasn’t all that unaffected as she seemed to be. ‘’it doesn’t matter what she’s like. you said it yourself, you couldn’t care less about me,’’ he only repeated her words from a few minutes ago. but she deserved an answer: ‘’I don’t love her…’’ he married beatriz to give her a way out of poverty, to give her a chance to have a better life. he did that with sara too. only she didn’t want it. ‘’but I want to,’’ he added. he wanted to love beatriz because that meant he won’t go mental over this goddamn heartbreak she was causing him.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 01, 2013 6:45 pm

;tag kellan

"Kellan … it's been too long. You moved on, even I moved on," she formed the worst lie, while her heart screamed I love yous. It seriously killed her being forced into standing there in front of him, her head telling her to stop staring at him, checking if he's changed any, counting tiny imperfections on his skin over and over again, because there were so little of them, but her heart … he heart insisted. It was just as if there was a magnet on him, dragging her closer and closer, while she tried so hard to pull away. "Mmmhm," she muttered. Yes, she had good days and she could smile and dance, but as soon as she got back into her own safe place, sadness spooked in, all the memories overflew her, forced her into rethinking her choices, made her regret some, cry over too many. It was just hard … it has been hard for the last year and a half of pretending, of constant struggle to forget him, his smile, his eyes, his touch.

"I'm not … I didn't mean to," she said nervously, her fingers interwinding as he struggled closer, but stopped before he could cross the invisible line between them. Love like theirs … it was impossible to forget it just like that, it was impossible to get over it quickly; they weren't meant to stay friends, they couldn't possibly, no. She wanted to hurt him, she wanted him to stay away, she couldn't stand him near her, because he … he made her weak, he made her want to forget it. "You say you don't love her and yet you married her. Makes me wonder if I ever meant anything to you or was I just something you did to pass the time?" her voice failed her at last, her fingers hurriedly trying to hide the tear-fall.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Sob Okt 05, 2013 1:44 pm

‘’I never said I moved on. don’t speak for me,’’ he interrupted her harshly. she had no right to speak about their relationship for him. she obviously moved on even before she ended things, it didn’t mean he did to. ‘’no, you meant it. you really did. I just wonder why?’’ he shook his head, his eyes searching through her face. he could still picture her perfectly every time he closed his eyes. her full lips, her olive skin, her big brown eyes, her long hair, the line of her naked body. everything. it was all still there, scorched into his brain. ‘’why would you want to hurt me? wasn’t it enough that you stepped on my heart two years ago? you have to pick at the leftovers even now?’’ he didn’t stop with the inquisition as he stopped a few feet away from her, not daring to move any closer. ‘’why are you asking me all these questions if you don’t care?’’ he asked one more thing, without giving her an answer. his marriage wasn’t her business.
he scoffed at her words. seriously? ‘’did it feel like you were just a hobby?’’ his eyes now completely darkened. ‘’I don’t understand you , I really don’t. you broke up with me and now you’re twisting the whole story and changing the plot into making me the villain. I’m not the one who wanted out of this. it was your choice – you left me,’’ he pointed at her and even though he knew she was already shaking and was probably thinking only about escape, he couldn’t stop. this was probably the last opportunity to lay everything out on the table and he wasn’t prepared to pass it like that. ‘’if it were my choice, we’d be married by now. fuck, maybe we’d even have a family. I would gladly quit the gang when all that would’ve happened. sent everything to hell, just to be with you and to make sure that you have a life you deserve,’’ he stated. he used to be so sure that he was the one for him, that one shot at happiness and family. how stupid he was. ‘’just… don’t. stop crying, sara. I was in it for the long shot. you brought this to yourself on your own, so just… stop,’’ he turned away at the sight of her tears, even if every one of his cells was begging him to wipe them away, to gather her in his arms. but taking care of her wasn’t his job anymore, it was probably someone else’s.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Sob Okt 05, 2013 1:58 pm

TAGGED: CAY! smitten3

Ustnice so se mu ukrivile v komaj zaznavni nasmešek, ki je bil otožen in pomirjujoč hkrati, potem ko je počasi skomignil z rameni. »Ne skrbi. Nisi ti kriva, da ti ni ostala v spominu.« In ni bila ona kriva, da je umrla, kar ji je tudi sporočil z očmi, preden je ponovno odmaknil pogled in se poskušal z nečim zamotiti, da ne bi razmišljal o preminuli zaročenki. Bilo je težko – rane se mu niso še povsem zacelile, čeprav je od nesreče minilo že nekaj dolgih mesecev, skozi katere se je komaj sprijaznil, da je preprosto ni več. Odšla je – kot je odšlo že toliko ljudi iz njegovega življenja, toda ona je odšla za vedno. K sreči je imel vsaj njo, Catherine, čeprav je bil do nedavnega prepričan, da ga sploh ne pozna več. Pravzaprav je bil prepričan, da se ji nikoli ne bo uspelo spomniti, kdo je in zato je bilo zdaj, ko je sedela za pultom in bila pripravljena na pogovor z njim, njegovo veselje še toliko večje.

»On me je našel. Še vedno ne vem, kako,« je pojasnil, morda nekoliko preveč navdušeno, a nisi si mogel pomagati, ko se mu je pred očmi ponovno odvil prizor tistega večera, ko je bil prepričan, da ga bo tista družina, pri kateri bi mogel živeti, preprosto pogubila. In potem se je pojavil on, ga povabil v svojo družino, ko je izvedel, čigav otrok je. Nekako je še vedno sumil, da je moral njen oče takrat gojiti neka močna čustva do njegove mame, sicer se gotovo ne bi odločil za takšen podvig. Kakorkoli že, bil je srečen, da se je odvilo, tako kot se je in je zdaj imel nekoga, ki jo je lahko oklical za sestro, četudi to Catherine ni zares bila. »Ne razumem,« se je namrščil, ko se je zdelo, da je bila precej občutljiva na to, da jo je poklical tako kot ponavadi. Res ni bilo nalašč, a preveč je bil vajen njenega starega imena, da bi se tako hitro lahko navadil na novega. Sploh pa ni bil najbolj prepričan, ali ji novo ime sploh pristaja, kot tudi to, kaj je pravzaprav mislila s svojimi besedami, ko je trdila, da ni več ista oseba. Zakaj bi hotela biti nekaj, kar nikoli ni bila? Že res, da je izgubila spomin, toda to še ni moralo povsem spremeniti njene osebnosti. Ali pač?

Samo zmajal je z glavo, odločen, da zdaj ni čas, da bi poizvedoval o tem, sploh pa je njegovo pozornost tako ali tako povsem speljala drugam, ko mu je zdaj naročila nekaj, s čimer se ni mogel najbolje strinjati. Denar za nič na svetu ne bi mogel kar tako porabiti, ne po tem, ko se je čutil dolžnega, da ji povrne vso izkazano dobrodušnost njenih staršev. Mogoče so mu res zapustili denar iz določenih razlogov, a kljub temu, da zdaj niso mogli videti, za kaj bo porabil ves izkupiček, ki ga je dobil v oporoko, je vedel, da bi od njega hoteli prav to - da naj poskrbi in pazi na njuno hčerko. In to bo tudi storil. »Prav,« je zavzdihnil in se za trenutek posvetil neki stranki, ki ji je postregel s tekilo, potem pa je znova poiskal njene oči, ki so se z njenimi srečale veliko bolj odločno. Ni bil pripravljen sprejeti tega dogovora in čeprav je denar zares potreboval, ga vsekakor ne bo kar tako vzel. Čeprav so mu ga zapustili, ni bilo zares njegovo; ni si ga zaslužil. »Potrebuješ kakšno pomoč kako drugače? Cath.. oh, oprosti, Cay. Vseeno je dobro, da veš, da tistega denarja ne bom porabil, čeprav je praviloma moje.« Ugriznil se je v ustnico, ko je ponovno povesil pogled in nekoliko tišje pristavil: »Ne morem.«

613 words | notes: sorry for late & lame. |

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 15, 2013 6:49 am

tag: mason smitten2

Glasna glasba jo je zaobjela kakor voda ob vstopu v bazen. Pridušeno svetlobo so sekali snopi ostre svetlobe, ko so luči najrazličnejših barv krožile po prostoru in samo poudarjale splošen vtis, ki ga je Eva v svojem povsem treznem stanju dojemala kot navaden kaos. Opita telesa, ki so se premikala v ritmu glasbe, medtem ko je ta hrumela v vsakem najmanjšem kotičku nočnega kluba – ne, to vsekakor nikoli ni bila njena ideja zabave. Toda dejstvo je bilo, da je od tistega jutra, ko je Mason prekinil njuno zaroko, minilo že več tednov, ona pa je ob večerih samo posedala po stanovanju, gledala televizijo ter se tolažila s sladoledom. Obžalovanja vredno, vsekakor, toda udobno in tolažeče. Nocoj pa je namesto udobne pižame nase potegnila oprijeto črno oblekico z odprtim hrbtom in živo rdeče salonarje, ki so se ujemali z barvo njenih ustnic, nato pa se je pol ure kasneje pojavila na vhodu v enega najbolj znanih klubov v mestu. Kar na žalost ni bila posledica njene odločenosti, da je končno čas za spremembo, temveč dejstva, da je tisti večer v Hashukuju potekal dogovor o predaji orožja Rusom. Maxine po polomiji, ki jo je naredila nazadnje, hvalabogu ni bilo treba sedeti ob Wesleyu; namesto tega je bila njena naloga nadzorovanje oziroma posredovanje, če bi se zgodilo kaj nepričakovanega. Oziroma, v drugih besedah: ves večer bo morala sedeti pri šanku, edine točke, od koder je imela res dober razgled na vip mizo in večino kluba. Resnično navdihujoče, ni kaj.
Zavzdihnila je in se končno začela prebijati skozi množico do šanka sredi kluba, pri čemer jo je množica skoraj takoj pogoltnila vase. Bolj kot se je bližala šanku, bolj se je gneča redčila, najverjetneje zato, ker je bilo plesišče na drugi strani, za kar je bila v tistem trenutku pošteno hvaležna. Nekoliko se je sklonila, da bi tesno prilegajoče se blago oblekice, ki je med prerivanjem zlezla nekoliko previsoko po njenih nogah, potegnila niže, ko je nenadoma začutila sunek pod rebra. Udarec ni bil dovolj močan, da bi bil boleč, toda v visokih petkah jo je skoraj stal ravnotežja in povsem nagonsko se je oprijela osebe, krive za njen skorajšnji padec. Prva stvar, ki jo je prepoznala, je bil vonj. Bil je tako domač in v njej je zbudil hrepenenje, kar jo je povsem zmedlo, vse dokler ni dvignila pogleda do neznančevih oči. Mason. Srce ji je začelo razbijati v prsih, ko se za nekaj trenutkov sploh ni bila zmožna premakniti, takoj nato pa ga je odrinila in stopila korak stran. Pri čemer je z ramenom zadela osebo ob sebi, ki se je, ko se je nekaj sekund kasneje postavila ob Masona, izkazala za njegovo spremljevalko. Čudovito. Naravnost prekrasno. Kakor hitro se je dekle, ki jo je v trenutku označila za cipo, dotaknilo Masona, je v njej zavrela jeza in še preden bi se lahko zadržala je iz njenih ust odjeknilo: »Saj bi ti rekla, da bi lahko v bodoče gledal kje hodiš, vendar zdaj vidim, da si bil zaposlen.« Ob tem je premerila koščeno svetlolaso deklino, ki se je hihitala v njegovo uho in imelo jo je, da bi ji zlomila roko ali kaj podobnega. »Čeprav, moram priznati, zdi se mi, da so se tvoji standardi nekoliko znižali.« Oh ja, prav morala je, kaj ne? Očitno je bil mir veliko precenjena zadeva.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 15, 2013 3:59 pm

tagged is maxine smitten2

bil je še eden izmed vikendov, za katere je še nekaj let nazaj mislil, da jih je že zdavnaj prerasel. in dejansko jih je. visenje po nočnih klubih, kjer je tekel alkohol v litrih, vsekakor ni bil njegov najljubši način preživljanja prostega časa, a po drugi strani mu je to povsem ustrezalo. zadnje tedne se je namreč še bolj zakopal v delo in da ob vikendih ni razmišljal o svojem trenutno zavoženem življenju, se je raje pretvarjal da uživa kot še nikoli in da dejansko nima nič proti bedenju do petih ponoči, in da se to popolnoma nič ne pozna na njegovem poraznem stanju v službi naslednji teden. in tako je bilo tudi tistega dne. v klub je prišel nekaj minut čez polnoč, pod roko pa je držal dekle, ki je bila od njega mlajša skoraj celo desetletje. medtem ko je njegov pogled zavzeto iskal prosto mesto ob točilnem pultu, je poskušal ignorirati nenavadno visok in cvileč glas svoje spremljevalke. sophie je spoznal dobra dva tedna nazaj v enem od podobnih klubov in čeprav nikakor ni predstavljala tistega tipa ženska, ki so mu bile ponavadi všeč, je ne da bi vedel kdaj pristal v nekakšni zvezi z njo. in ne, svojim kolegom jo ni nikoli predstavljal kot svoje dekle, saj je bila daleč od tega, a nekako je bilo to vseeno bolje kot pa da bi še vedno moral skrivati dejstvo, da ima zaročenko. predstavljala mu je preprosto zabavo in nekakšno tolažbo v tistih dolgih nočeh. bila je zabavna, to pa je bilo tudi vse, saj z njo v vsem tem času ni uspel izpeljati niti enega konkretno inteligentnega pogovora. tako ji je večino časa pustil, da mu je razlagala o vsem mogočem, medtem ko je sam vmes včasih spustil kakšen nasmeh ali ji prikimal, le toliko, da ji je nakazal da jo posluša.

prebijala sta se skozi gnečo do pulta in vmes prijela marsikateri udarec pod rebra, marsikaterega pa sta zadala tudi sama. bilo je vroče, prevroče, in mason si je potihoma želel, da bi bil tisti trenutek kje drugje. sploh ko se je ena od oseb, ki je med prebijanjem prejela njegov nenamerni udarec komolca, izkazala za njegovo bivšo zaročenko. v trenutku, ko sta se njuna pogleda po tolikih tednih spet srečala, je mason ostal brez pravih besed. pozabil je celo na sophie, dokler se ni svetlolaska privila ob njega. »maxine,« je po trenutku tišine svojo bivšo zaročenko pozdravil z njeno zadnjo identiteto in se kislo nasmehnil. za trenutek se je sramoval dejstva, da ga je zalotila z dekletom, ki se ga ponavadi ne bi dotaknil niti s palico, a ob evinem nastopu se je odločil, da ji bo dokazal, da se ima tudi brez nje prav tako v redu. »podobno bi lahko rekel zate. s tem seveda mislim na tvoj celoten način življenja,« se je rahlo namrščil, ko se je spomnil da je dejansko izbrala svojo službo namesto njega. njegova roka se je ovila okoli sophiinega telesa in njegova dlan je pristala nevarno blizu njene zadnjice. »srček, nama greš po pijačo? takoj bom za tabo,« je svojo novo spremljevalko nagovoril na način, ki mu je bil sicer popolnoma tuj, a nekako je želel evi dokazati, da jo je že davno prebolel. ko se je svetlolaska z dolgim poljubom poslovila od njega, se je mason ponovno obrnil k evi in radovedno dvignil obrv. »čeprav, če sem povsem pošten, mislim da nikoli nisem imel visokih standardov. vsaj tako si mi dokazala ti,« je skomignil z rameni in proste roke potisnil globoko v žepe svojih hlač.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 15, 2013 5:28 pm

tag: mason smitten2

Ob pogledu nanj bi skoraj pozabila na vse, kar se je v zadnjih nekaj mesecev dogajalo med njima. Na vse nevšečnosti, ki ji jih je povzročala služba, na tisti prekleti poljub z Jakeom in navsezadnje na njun zadnji prepir v hišici sredi gozda, kjer sta si pred tem delila toliko lepih trenutkov. Zanjo je bil v trenutku, ko se je po več tednih prvič znova zazrla v njegove oči, še vedno ista oseba: Mason O'Reilly, njen bodoči mož, moški, ki ga je ljubila. Zadnji del je bil še vedno resničen, kar je bil verjetno tudi razlog, da je roke, oklenjene okoli njegovega komolca, le s težavo odtrgala od njega, ko je zagledala koščeno svetlolasko pa se je v njej zbudila jeza, ki je pri najboljši volji ni mogla imenovati drugače kot ljubosumje. Čustvo, ki ga je krivila za nerazsoden trenutek, v katerem je načela pogovor, za katerega je bilo od prvih besed naprej jasno, da je vodil samo v prepir. »S to razliko, da imam jaz zase upravičljiv razlog, kar je več, kot imaš ti.« Besede je nameravala pospremiti s pretirano sladkim nasmeškom, vendar ustnic v njegovih prisotnosti preprosto ni mogla prisiliti v zanjo tako nenaravno dejanje. Premik njegove roke ni ostal neopažen in čeprav si je to stežka priznala jo je kretnja prizadela bolj, kot si je mislila, da jo lahko. Očitno mu pet let z njo le ni pomenilo veliko, če je samo nekaj tednov po njunem razhodu že našel zamenjavo. In to pobarvano blondinko z dekoltejem, za katerega je lahko vsaka pripadnica ženskega spola dojela, da ni bil darilo narave ampak delo spretnega kirurga. Nezavedno se je vzravnala in prestopila iz noge na nogo, olajšana, ko je Mason dekle v naslednjem trenutku poslal proč. Ni vedela, kako dolgo bi še lahko prenesla pogled nanjo ali njeno bližino. Še preden bi ji njena odsotnost utegnila prinesti želeno olajšanje pa so se njene misli osredotočile na način, na katerega jo je poklical. In jo nato, kot, da ji vse skupaj ne bi prinašalo dovolj bolečine, še strastno poljubil. Pogled je usmerila stran, nekam proti množici, da je lahko z mežikanjem pregnala pekoč občutek, ki je naznanjal solze. »Srček, kaj?« so bile njene besede opazno grenke, saj sta se oba zavedala, da nje nikoli v vseh njunih skupnih letih ni poklical tako. »Vau, nisem vedela, da sta si tako zelo blizu.«Usločila je obrv, s čemer mu je dala vedeti, da ji dejstvo, da je bila deklina pošteno mlajša od njega, ni ušlo. Če je tako krpal svoj ego je bila to od nekaj tednov nazaj povsem njegova stvar.
»Očitno sva se oba spustila veliko nižje, kot bi se sicer. Hvala bogu, da sva vsaj uvidela svojo zmoto.« Oziroma, da jo je on, kajti ona je tudi v tistem trenutku še vedno hrepenela po njegovem dotiku in nasmehu. Znova se je ozrla po klubu in ob tem v eni od vip lož zagledala Wesleya, kar jo je spomnilo, da je nocoj tu pravzaprav z namenom. »Kaj pravzaprav sploh počneš tukaj?« se je pozanimala, šele na to pa ugotovila, kako bedasto je pravzaprav vprašanje. Z roko si je šla skozi lase, kar je bil zelo očiten znak njene živčnosti, nato pa dodala: »Mislim, poleg tega, da razkazuješ svojega novega hišnega ljubljenčka.« Ob tem je pomignila na svetlolasko, ki se je trudila prebiti skozi gnečo ob šanku. »Koliko je sploh stara? Devetnajst, dvajset?« Nizala je en udarec za drugim in s tem skušala doseči olajšanje lastne bolečine. Plan, ki očitno ni deloval najbolje, saj se je z vsako besedo pekoč občutek v njenih prsih samo še večal. Misli na to, da je tesno privita obenj namesto nje sedaj spala ona, pač ni prenašala tako dobro, kot bi si želela.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Okt 15, 2013 6:49 pm

tagged is maxine smitten2

sovražil je dejstvo, da je po vsem tem času še vedno ni prebolel in to se je le še potrdilo ob njunem nepričakovanem srečanju. a nikakor ji ni želel dati zadovoljstva in ji priznati, da jo pogreša, navsezadnje je bila prav ona tista, ki je ob njunem razhodu izjavila tiste najbolj boleče besede. in sophie je bila ob tem trenutku pravzaprav povsem idealna rešitev, s katero ji je dokazal da je ona zanj že zdavnaj pozabljena. mogoče je s tistimi sladkimi besedami res pretiraval, a njegova jeza se še vedno ni povsem ohladila in v tem trenutku bi verjetno resnično užival v tem, da imajo njegove besede in dejanja še vedno vpliv nanjo. »mislim da bi se dalo debatirati okoli tega, kdo ima zares opravičljiv razlog. ampak po pravici povedano mi je vseeno. živi svoje življenje kakor želiš, sedaj se ti vsaj ni treba več pretvarjati, da ne uživaš v tem, kar počneš. kaj si že rekla zadnjič? da si spoznala da je to tvoje novo življenje tisto, kar hočeš? no, vsekakor upam da resnično uživaš v njem,« je navrgel in se zastrmel vanjo. seveda je dvomil, da dejansko uživa v življenju z mafijo, a nikakor ni mogel spregledati dejstva, da ji njena služba pomeni več kot on. in ne glede na razloge, zaradi katerih je izrekla vse tiste težke besede, je bilo dejstvo še vedno to, da on njej nikoli ne bo pa prvem mestu, tako kot je bila ona njemu. ob njenih naslednjih besedah je zavil z očmi. »mislim da si ti zadnja, ki lahko sodi. ne po tem, ko si mi iztrgala srce in ga dobesedno poteptala. saj ti je vseeno zame, kajne? torej bi ti moralo biti tudi vseeno glede tega s kom se stavim dol,« je precej grafično opisal vse skupaj in skomignil z rameni. ampak dejstvo, da je to morala komentirati je verjetno pomenilo, da ji ni tako zelo vseeno, tako da so njene prejšnje besede pri njem vseeno zvabile rahel nasmeh na njegov obraz. »prav imaš. še dobro da se je izteklo tako kot se je. tako sva se vsaj izognila nepotrebni ločitvi, ko bi jaz šele po nekaj letih izvedel, da mi sploh ne zaupaš in da verjetno nimaš nobene želje po menjavi takšne službe. in tako se lahko ti sedaj poljubljaš s komerkoli želiš. ne da bi te pekla nepotrebna vest,« je mason moral cinično obregniti še na tisti prvi razlog, zaradi katera je njuna zveza sploh razpadla. še vedno ni vedel, kdo je bil moški, s katerim ga je skorajda prevarala in če je sedaj pomislil, je bilo to še najbolje. manj kot je vedel, bolje je bilo. »kaj pa ponavadi delajo ljudje v klubih? pijejo, plešejo, se zabavajo. po tem, ko sem se moral s tabo nazadnje skrivati v prekletih hišicah na drevesih, je pravo olajšanje da se lahko sedaj z nekom dejansko pojavim v javnosti. brez nepotrebne paranoje,« je dodal in prekrižal roke na prsih. »kaj pa ti? na preži za kakšnim novim žrebcem ali je to spet kakšna ogabna službena naloga, na kateri si? ne, veš kaj, ne potrebujem odgovora. trenutno nisem na dolžnosti in ne bi si rad pokvaril načrtov za nocoj,« je potem zamahnil z roko. za ta teden je imel dovolj preganjanja kriminalcev. »kdo? sophie?« je z nasmeškom vprašal, medtem ko je precej vidno užival v tem, da jo svetlolaska resnično nervira. »je sploh važno? stara je dovolj, da ne delam ničesar nezakonitega,« je z namuznjeno skomignil z rameni in se zazrl vanjo. »zakaj sprašuješ? si ljubosumna?« je radovedno dvignil obrv ter se zasmejal in zmajal z glavo. »ampak ne skrbi, nobenega namena nimam se zaročiti z njo. dvomim da bom z njo dobil tisto življenje, katerega sem želel imeti s tabo…«

Naslov sporočila: Re: hashuku club Ned Okt 20, 2013 12:27 am

;tag kellan

"You obviously have, hence that thing on your finger," she snatched right back at him, so sure of herself, she's never been so before. She was simply trying to convince herself into it for her own, because she knew he … this thing was no good for her. She's never been so attached to someone before and that killed her, a bad thing happened to him and it felt just as if she was inflicted as well, when she was with him it was them, she wasn't an individual anymore, she'd just do everything for him, everything to make him happy and it just wasn't working anymore. "I stepped on your heart?" he repeated after him, not thinking much of it. Back then hurting him was the last thing she'd wanted.

"I left for a reason and looking at you now … I realise it was a good one. Not necessarily for me, but who cares about that." She had to admit she's felt much safer when she used to work for him, there was always someone she could turn to, she always got help if she needed it, but with Saoirse … well, everything was different there. She messed up, she was fucked, no one would help her, no one would save her ass. "Your dream's come true, well, half of it. You're married, just not to me. She'll give you children, let's hope they take after her, not you," she hissed, he guards failing her at last. God, she was so weak. So weak whenever she was around him. "Not. Crying," she murmured embarrassed by the fact he's seen the tears she was trying to hide, "I just want to go. I got nothing else to say to you." She made a quick step back, and then a couple more when he failed to look back at her until she reached the door knob. "Wish you all the best in your married life."