primadona cafe

Naslov sporočila: primadona cafe Pon Maj 27, 2013 8:21 pm

tagged; jamie

popoldanski zrak je bil tako noro božanski. sonce je bilo ob peti uri še vedno visoko na nebu in okoli njega sta se razkazovala dva mala oblačka, drugače pa je bilo vse razmeroma jasno. v zraku je bilo vonjati jesensko rastje in za razliko od celinskih deželic je bilo v filadelfiji vedno toplo in le malokrat je resnično deževalo. kakorkoli že, dan je bil nabit s sončno energijo in ljudje so to docela izkoristili in se odpravili na sprehod do plaže katere morje je bilo še vedno razmeroma toplo. na sobotni popoldan je bilo le nekaj izjem, ki so svoj čas izkoristile v službi in naokoli reševali težave, ki so se pojavljale. odličen primer je bil na primer poklic policista kar seveda ni bilo težavno delo, morda le včasih stresno. kljub temu, da je bil delavnik razpotegnjen čez polovico sobote se caiden nad tem ni kaj dosti pritoževal. čas ob svojem ne prav priljubljenem partnerju je za razliko od ostalih dni kar hitro minil in že se je poslavljal od svojih sodelavcev in se odpravljal proti priljubljenemu parku. ura na roki je kazala nekaj čez četrto uro, ko se je odpravil iz policijske postaje. slekel je policijsko uniformo in jo spravil v črn nahrbtnik. tako je imel oblečeno rdečo majico in kratke hlače, saj je termometer narasel do dvaindvajset stopinj. da se je prebil mimo gneče prometa in prišel do majhne kavarnice na obrobju parka je potreboval dobrih petnajst minut. prečekiral je notranjost kavarnice, ki je bila zaradi toplih temperatur skorajda prazna in opazil, da fanta s katerim je bil zmenjen še ni bilo. odločil se je za najbližjo mizico, ki je imela okrog in krog postavljena dva stola in nahrbtnik obesil na naslonjalo. izčrpano se je naslonil nazaj in glavo podprl tako, da je sklenil prste rok in glavo naslonil na dlani. od vsega dela, ki se mu je nabralo je počasi izgubljal živce. dogajalo se mu je toliko reči in izgubil je svojo deviškost kar ga je kar nekako spravilo iz tira. saj ne, da ni bil vesel, da je spal z alessandro in da se je po njuni noči popolnoma zatreskal vanjo, a šlo je za toliko novih spominov in toliko novih reči, da je njegova spominska kartica kar malo zablokirala in je potreboval dan ali dva, da je prišel k sebi in dojel kaj se mu je pravzaprav zgodilo. za to, da ni bil več devičnik ali pa morda tudi to, da je še do pred kratkim sploh bil, ni vedel skorajda nihče. zavil se je v debelo peno in se čutil dolžnega samemu sebi, da o teh rečeh ni govoril z nikomur. to se je ponavadi izkazalo za pametno odločitev saj so ljudje neznansko radi govorili in ko so govorice hodile od ust do ust so se potem neznansko hitro razširile in po enem dnevu je vedelo že celo mesto. počasi je odprl oči, ki jih je od utrujenosti malo poprej zaprl in pogled osredotočil na skupinico otrok, ki so se igrali nedaleč stran od njegove mize. ob kavarnici so bila postavljena igrala za otroke in nekaj jih je izkoristilo trenutek in so se podili gor in dol in s tem ovirali delo mladim natakaricam, ki so naokoli raznašale pladnje s pijačo. verjetno ni čakal niti dobrih pet minut, ko je za seboj zaslišal glas prišleka. "jamie," je veselo pozdravil mladega policista, ki ga je spoznal na enem izmed treningov. kaj ga je pravzaprav tako privlačilo na njem ni vedel niti sam, a zagotovo je bil zanimiv že na videz. "kako si?" se je kot ponavadi pozanimal, potem pa pomignil natakarici, da ju je sploh opazila. imel je neznansko veliko časa saj tako ali tako ni imel nobenih posebnih načrtov, zato je kavo z novim prijateljem vzel kot edino opravilo tistega popoldneva. "naporna izmena?" je vprašal z občutnim nasmeškom na obrazu potem pa se s komolci naslonil na mizo in se srečal z njegovimi očmi. nekaj na njem mu je pravilo, da je imel globoko v sebi skrivnosti. ni vedel za kaj točno gre in nenadoma ga to niti ni tako zanimalo saj je ponavadi pustil, da so mu ljudje govorili svojo zgodbo in se prej ni vtikal v njih. le kaj je imel za povedati jamie?