underground poker club

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pet Avg 16, 2013 5:53 pm

[tag] teresa.

že zdavnaj so minili časi, ko se je potikal po klubih in lokalih, da bi si privoščil nekaj razvedrila. zabava je izginila iz njegovega vsakdanjika s tistim dnem, ko so ga domači vrgli na cesto in je odšel iz filadelfije. od takrat naprej se je vedno šlo zgolj za preživetje in ko se ukvarjaš s tem, kako ohraniti samega sebe v enem kosu, ti nekako ni pomembno, ali se v tvoji roki nahaja poln kozarec. vendar je bil poker klub del irske mafijske mreže in sem je pričel zahajti na saoirsino željo. da bi preveril, če posli potekajo kot dogovorjeno. tukaj se tako znašel vsakih nekaj večerov in ob šanku posedal kakšno urico s kozarcem coca cole. da, coca cole. ni več pomnil, kdaj je sploh nazadnje vase spravil eno samo kapljico alkohola. morda v časih, ko so v vojski dobili nekaj dopusta in se je čutil dolžnega izkoristiti minimalen čas svobode, da je vase zlil vse, kar je videl. morda takrat. toda ti večeri preživeti v poker klubu niso bili ravno izguba časa. večino časa se je pomenkoval s simpatično natakarico, ki iz nekega razloga ni ravno sodila v lokal, kjer so bili lastniki do vratu zakopani v nečedne posle. delovala je preveč nedolžno za kaj takšnega. tudi danes se je odpravil mimo vseh prostih kupejev in miz naravnost do šanka. svetlolaska je vhodu v klub obračala hrbet, medtem ko je sam prikimal v pozdrav enemu od varnostnikov, ki ga je bil že navajen. in ki je verjetno vedel, kaj počne tukaj večer za večerom. ustavil se je ob enem od prostih barskih stolčkov, točno za njenim hrbtom, in sedel. ''coca cola z ledom?'' je spregovoril, ko se je namestil, in tako pritegnil njeno pozornost s svojim stalnim naročilom. ki je bilo res nezahtevno in neizvirno v enem. in precej redko v klubu, kjer je večina srkala ali gin ali viski. ko se je zasukala proti njemu, so se njegove ustnice ukrivile v rahel nasmešek in naslonil se je nazaj na svojem stolčku, ko je opravičujoče dejal: ''spet jaz.''

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pet Avg 16, 2013 8:37 pm

tag; marco srcek

vedela je sicer, da s tem delom ne zasluži veliko, vendar kljub vsemu ji je vlagalo upanje, da bo nekoč privarčevala dosti in se vpisala na univerzo. sicer bilo je res, da bi lahko to preprosto rekla jonathanu za svojo majhno željico, vendar tega ni hotela. hotela je, da je to nekaj, kar je sama naredila. z lastnim trudom. da se je sama potrudila za to, da se bo potem zavedala, da je to preprosto naredila sama, da je uspelo njej. in ne, da je preprosto izkoristila moža. prekleto da ne, ni nameravala tega narediti, kot prvo, je imela dosti ponosa, da tega ne bi naredila in kot drugo, zares je hotela, da je to njen lasten trud in ne kot izkoriščanje koga drugega. tako je danes zopet služila denar na lastno pest – vedela je, da ne bo veliko, vendar kljub temu, z meseci se bo preprosto nabralo, že zdaj se je nekaj in s časoma bo preprosto le več. tako je danes preprosto pridno služila vsem strankam, ne glede na to, kako blazno nesramne so znale biti nekatere – vse je požrla, kolikor se je preprosto dalo, navsezadnje, nikomur ni imela srca kaj reči in je preprosto pogoltnila vase. potlačila je te misli vase ter pobrala kozarce iz neke mize, ko se je vrnila za pult ter vse skupaj spravila v pomivalno korito. ko pa je zaslišala precej znan glas, se je obrnila z nasmeškom na obrazu. »kakor ponavadi torej« je dejala ter stopila po steklenico coca cole in v kozarec nametala ledu in se vrnila zopet nazaj k njemu, ob njegovih besedah pa si je zarisala nasmešek na obraz. »lepo vas je zopet videti,« je segla po vsej vljudnosti kar jo je mogla – marsikdo je rekel, da ji jo je primanjkovalo, vendar tu jo je potrebovala. postavila je kozarec in coca colo pred njega, nato se pa lotila pomivanja posode, ob tem pa se čez ramo tu in tam zazrla proti njemu. »veste kaj? v bistvu ste najmanj zahtevna stranka tu. lepo naročite vsakič le preprosto coca colo in tu sedite. kakor da bi bila vaša nekakšna rutina. medtem ko drugi hodijo kaditi in se nacejati z alkoholom in posledično… pač znajo biti prekleto nesramni. zato sem raje tu in govorim z vami, za razliko od ostalih, ste vsaj prijazni in vse« je zamrmrala, se ob tem nasmehnila, nato pa odkimala z glavo. »o bog, preveč govorim kajne? vendar iskreno, povsem drugače je tu, ko se imaš s kom za pogovarjati, resnično. celo bolj domače.«

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sob Avg 17, 2013 7:40 pm

[tag] teresa.

''kot ponavadi, da,'' je prikimal z blagim nasmeškom, ko mu je obrnila hrbet in se lotila njegovega skrajno nezahtevnega naročila. današnji večer je bil bolj počasen. bar ni bil pretirano poln, večina se je nahajala okrog miz z biljardem ali v posebnih predelih s poker mizami, kjer so vsi imeli svoje 'leteče' natakarice. svetlolaska je bila tako zadolžena zgolj za točilni pult, ki je trenutno vključeval samo njega in dva oddaljena moška, ki sta bila globoko zatopljena v lastno debato. ''hvala,'' je zamrmral, ko je predenj odložila coca colo in kozarec. ''ne rabiš me vikati, res ne,'' je mimogrede pripomnil, ko je opazil tisto zanjo značilno vljudnost. resnično je bila večina natakaric v podobnih barih naravnost vulgarnih in svetlolaska je bila s svojim simpatičnim nasmeškom in bontonom prav osvežujoča sprememba. ''zdajle praviš, da si raje tu in govoriš z mano, sicer pa večino večerov tekaš naokrog in ustrežeš vsaki njihovi najmanjši muhi,'' se je namuznil, ko se je nagnil naprej na stolčku in v kozarec natočil polovico male stekleničke. ''ravno prav,'' ji je obenem še zatrdil in prikimal, ko je omenila preveč govorjenja. preveč? niti slučajno ne dovolj. ''torej, kako je italijanka pristala sredi amerike? in to v filadelfiji, ki res ni nič posebnega?'' je pričel pogovor in pogledal proti njej – opazil je njen naglas. tudi sam je celo mladost doma poslušal zgolj italijanščino, odraščal v tipični italijanski – mafijski – družini. dokler ga niso vrgli na cesto, ko ni hotel naslediti strica na prestolčku dona: ''in glede na to, da mi skoraj vsak dan dostavljaš coca colo in led, si zaslužim vedeti, kako ti je ime, se ti ne zdi?''

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sob Avg 17, 2013 11:00 pm

tag; marco srcek

rada je imela njegove obiske. pa ne zato, ker bi preprosto imela kakšno kemijo do njega ali kaj podobnega, vendar nekaj je bilo na njemu, kar jo je preprosto spravilo v dobro voljo. prav tako pa je bilo nekaj, zaradi česar je imela prav olajšane večere v tem klubu, saj navsezadnje, je včasih pa ne glede na vse, prav težko bila tam. nasmehnila se je njegovem odgovoru – tudi če ne bi izrekel naročila, bi vedela, kaj postaviti pred njega. za razliko od ostalih je bil preprosto… drugačen. ni se prišel sem nalivati z alkoholom ali igrati poker ali karkoli drugega. le na tisti tipičen kozarec coca cole. nikoli se ni spraševala zakaj je temu tako, saj je vedela, da nima pravice. vendar kakorkoli je že bilo, njegovih obiskov se ni branila, definitivno ji je znal ublažiti dolgčas in celo s pogovori popestriti večer. »prosim,« je dejala pravzaprav iz same vljudnosti na njegovo zahvalo ter se nasmehnila. preprosto stvar navade, prav tako kot je bilo tisto vikanje, katero pa je hitro odklonil. »oprostite. mislim, oprosti. se bom potrudila, da te ne vikam,« je dejala ter se nasmehnila, pa čeprav je vedela, da se bo še nič kolikokrat zmotila – navajena je bila vikati goste in temnolasec ni bil nobena izjema. »točno tako,« se je zasmejala, nato pa za hip zresnila. »eni znajo biti precej nesramni, celo zlobni in iskreno, ne maram tega preveč. morda si vse preprosto preveč jemljem k srcu, vendar vseeno. temu bi lahko rekla, da je celo ena osvežitev, da nekoga pravzaprav normalnega srečaš za razliko… od ostalih« je pojasnila, medtem ko je pomila posodo do konca, vzela v roko krpo ter se lotila brisanja slednje. zasmejala se je, ko ni rekel, da ne glede na vse, ne govori preveč. »če vi, mislim ti, tako praviš, potem ti verjamem« je še dodala na vse skupaj, pobrisala kozarec ter ga odložila na polico, nato se pa zazrla proti njemu ob njegovi ugotovitvi. »oh, je tako očitno, da sem italijanka? sem sem prišla z… željo po novi prihodnosti. ali nekaj takega. vem, da filadelfija ni ravno to, kjer bi jo lahko iskala, vendar vseeno. še vedno bolje kot italija. bolje kot evropa. vendar, kakor vidiš…« je dejala ter pomignila na samo sebe kakor natakarico. »mi zaenkrat še ni uspelo. vendar vseeno še vedno upam, da mi bo. in oh ja, najbrž bi odšla kam drugam, če ne bi navsezadnje še moža dobila tu,« je dejala ter se ob misli na jonathana za hip nasmehnila – že res, da je bil njun zakon daleč od popolnega, sploh zaradi njegovega odnosa do nje, vendar rada ga je imela vseeno. zasmejala se je njegovim naslednjim besedam, odložila kozarec, krpo vrgla čez ramo ter stopila do njega in mu čez pult ponudila roko. »teresa. in ti si…?«

Naslov sporočila: Re: underground poker club Ned Avg 18, 2013 7:42 am

[tag] teresa.

''brez zamere, ampak kako to da si pristala prav tukaj?'' ji je namenil vprašujoč pogled, ko se je njegova dlan ovila okrog hladnega kozarca s pijačo. ''saj veš, da se govori, da so lastniki kluba do vratu vpleteni v mafijske posle, kajne? mislim, vsaka stranka, ki jo imaš se najverjetneje ukvarja z nečem ilegalnim, 90% vseh strank vsekakor,'' je nadaljeval v istem rahlo zaskrbljenem tonu. ni bilo ravno, da je izdajal neko super tajno skrivnost. celo mesto je poznalo imena najbolj nevarnih lokacij v filadelfiji in ilegalni poker klub ni bil ravno varen kraj. poleg tega je delovala kot nekdo, ki bi moral delati v sončni odprti kavarni, polni otrok in mladih družin, zaljubljenih parčkov. ne pa tukaj med morilci in kockarji. ''ni ravno varen kraj za delo,'' je samo še pristavil, preden je napravil dolg požirek hladne pijače. ''prepoznam naglas. odraščal sem v italijanski družini – doma smo govorili italijansko,'' je pojasnil. sam ga ni imel. ne več. ko je odšel drugam, se je moral naučiti prilagajanja in tako je uspešno zakrival svoje korenine. ''vidiš, tu pa se ne strinjam s tabo. sam bi z veseljem pobegnil v evropo, stran od filadelfije. vendar imam tukaj določene vezi, zaradi katerih sem pripravljen potrpeti še nekaj let preden odidem,'' se je zdaj rahlo nasmehnil. čeprav jo je na nek način razumel. določeni predeli italije so bili naravnost pasji. zlasti njen jug, kjer je bilo mafije še več kakor tukaj. znatno več. ''in ti pusti, da delaš v takih nevarni beznici?'' je privzdignil obrvi ob omembi moža in njegov pogled je zdrsel navzdol na njeno levico s poročnim prstanom, ki ga je že prej opazil. morda se mu je ravno zato zdelo varno pogovarjati z njo – ker je izven tega kluba imela neko idilično lepo življenje. ''marco,'' je še sam iztegnil dlan in nežno stisnil njeno v pozdravu.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pon Avg 19, 2013 1:34 pm

tag; marco srcek

ob njegovih besedah se je za hip namrščila ter pogled obdržala na kozarcu, katerega je v tistem trenutku brisala. za začetek je le skomignila z rameni, nato pa nadaljevala. »veze. če bi sama izbirala, definitivno ne bi tukaj pristala,« je zamrmrala ter se še vedno ukvarjala s brisanjem posode. zares ne bi tu pristala, če ji jonathan preprosto ne bi te službe porinil pred nos in hotela ali ne, niti ni imela druge izbire. »in… plačilo je v redu. in redno,« je še dodala, da stvar ne bi bila tako črnogleda kakor je bila prej, pa čeprav je vedela, da je bil to le običajen izgovor. in prav tega ji je ponudil tudi temnolasec, da jo je dokončno prepričal, da je vse skupaj sprejela. ob njegovih besedah je dvignila pogled k njemu in prikimala. »vem. zato se raje ne zapletam z nikomur tu, le tisto kar se službe tiče. jaz… ne maram teh stvari,« je dejala ter se ob tem namrščila, nato pa dvignila pogled proti njemu. »saj ti… ne spadaš v tisto večino kajne?« je dejala ter morda se ji je v očeh za hip zaiskrila nekakšna iskrica upanja, da preprosto ni tak kot ostali, kajti… preprosto ni prenesla takšnih ljudi in on ji ni deloval tak. zares ne. vendar kaj pa je vedela, tako ali tako je bila preveč naivna kar se ljudi tiče in če so spregovorili kakšno lepo besedo z njo, jih je imela že za nekaj najboljšega na svetu. »oh oprosti, ne bi smela. ni ti potrebno odgovoriti,« se je nato vseeno zavedla svojih besed ter sklonila pogled. stvari, ki se je popolnoma ne tičejo. trapa, morala bi držati jezik za zobmi. »vem. vse prej je kot to,« je zamrmrala ter se zopet za hip namrdnila. ne glede na to, kako nevarno je bilo, pa vseeno njenega moža ni ustavilo pri tem, da ji ne bi ponudil službo tu. njene misli je na srečo odgnal temnolasec in ob njegovih besedah, so se njene ustnice ukrivile v širok nasmešek. »oh, kaj res?« je dejala ter navdušenja v njenem glasu se ni dalo prezreti. »vesela sem, da se najde še kakšen tu,« je dodala, še vedno z nasmeškom na obrazu. sedaj ji je bilo jasno, zakaj je bilo vse skupaj preprosto tako domače in iskreno, zares je bila srečna, da je srečala nekoga kot je bil on. skomignila je z rameni ter se nasmehnila. »morda bom pa tudi jaz čez leta začela pogrešati italijo« je dejala in čeprav se ji je to sedaj zdelo nemogoče, je vedela, da bo možno. skomignila je z rameni ter na njenem obrazu se je za hip zarisala otožnost. »v bistvu mi je sam uredil to zadevo. zaradi dobrega plačila. domnevno,« je zamrmrala, pa čeprav je vedela, da ima temnolasec prav – ni bil ravno najlepši kraj za delo. nasmehnila se je ob njegovem imenu – tipični italijanski pridih, katere je preprosto oboževala. »me veseli.«

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sre Avg 21, 2013 6:08 pm

[tag] teresa.

''zakaj potem ne greš kam drugam? zagotovo še kje iščejo? lahko pomagam,'' je predlagal in v njegovo čelo se je zajezilo nekaj gubic, ko se je namrščil. obračala mu je hrbet in se pretvarjala, da je brisanje posode najbolj zanimiv opravek na svetu. očitno tudi njej delo v tej beznici ni bilo pretirano všeč. ''teresa, tukajšnje plačilo je kup umazanega denarja,'' je pridušeno zamrmral v nežnejšem tonu in prvič uporabil njeno ime. morala je vedeti dovolj. da ni stregla zglednim meščanom. ''to je vsekakor... pametno,'' je počasi prikimal. vendar se ni rabila zapletati z njimi, da bi bila vpletena. čez njene roke se je odvijalo pranje denarja, pa naj je to počela zavestno ali ne. naenkrat se bo kdo od mafijašev odločil, da se mu tista čedna svetlolasa natakarica dopade in ne dojel besedice ne, ko ga bo zavrnila. ''ne ravno. ukvarjam se z drugačnimi posli kot oni. imam nekaj več občutka za moralo. takole bova rekla – nisem eden od brezsrčnih mafijcev, ki kršijo zakone, temveč vem, kaj je prav in kaj je narobe, dobro?'' je iskreno odvrnil in pogled ohranil na njej, da ne bi izgledalo, kakor da skriva nekaj velikega. če ne drugega tudi pri mafiji ne bo ostal prav dolgo. očitno mu je seljenje z ene strani zakona na drugo, vmes, in spet nazaj, bilo pisano na kožo. ''mnja. na tvojem mestu ne bi bil tako navdušen. italijanska mafija si je včasih lastila polovico mesta. še danes jih je polno naokrog,'' je skomignil z rameni. pred časi so bili njihovi glavni sovražniki prav irci. še njegov brat se je izdajal za enega na strani ircev, jih nato izdal in celo delo pod krinko se je sfrižilo. ''ne razumem,'' je zmajal z glavo ob omembi njenega moža: ''tvoj mož ti je uredil delo v zanikrni beznici sredi brloga kriminalcev?'' dobro, njegova načela o zvezah in razmerjih so bila nekoliko staromodna, a še vedno je veljalo, da mora moški poskrbeti za svojo žensko. varnost in vse drugo. ''ne, pozabi... ni moja stvar. vendar bi po splošni in samoumevni logiki on moral skrbeti zate, ne da te vrže med leve,'' je pogled preusmeril navzdol v rob kozarca. ni se smel vtikati v tuje stvari.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Ned Avg 25, 2013 4:09 pm

tag; marco srcek

ob njegovih besedah je dvignila pogled proti njemu ter na njenem obrazu se je videlo, da se bojuje sama s sabo. »jaz, ne vem…« je zamrmrala ter nato zopet sklonila pogled in se namrdnila, ko je premišljevala o tej možnosti. »saj bi šla, le… morda se bojim njegove reakcije« je nadaljevala ter se ob tem še vedno mrščila, saj iskreno je bil le to razlog, zakaj je delala v tej beznici. pa ne, da bi se bala, da bi ji jonathan kaj naredil, le… morda jo je bilo strah tega, da bi ji to zameril. da bi se zdrl nanjo, kakor ji je nič kolikokrat zabrusil že, da je on tisti, ki nosi denar domov in ne ona. da ji je našel službo, kjer dobi veliko denarja, ona pa za to ni hvaležna. da bi… pa saj niti sama ni vedela kaj. toliko scenarijev je bilo in prav vsakega posebej se je bala. in ravno iz tega razloga, preprosto ni imela srca, da bi naredila kaj takega. narahlo je pokimala z glavo ob njegovih besedah. »vem. in ravno tega ne maram, vendar…« je začela nato pa odkimala z glavo. »saj ni važno. tako ali tako najbrž niti nimam izbire in ja,« je zamrmrala. da, bil je vse prej kakor zakonito pridobljen denar, vendar kaj je mogla pri tem? jonathanu se ni upala upreti, morda se je bala celo tega, da bi jo zapustil. in zato je bilo definitivno bolje vse skupaj potlačiti vase, kakor se ukvarjati s tem. narahlo se je nasmehnila ob njegovih besedah. vsaj zapletati se ji ni bilo potrebno z vsemi ostalimi, kajti vedela je, da bi njen mož znorel v hipu, ko bi izvedel, da je kdo položil roko nanjo ali ji storil karkoli drugega žalega. pokimala je ob njegovih besed ter si ob tem zarisala nasmeh na obraz. morda je njegove besede v tistem hipu malce prenaivno vzela, v smislu da ne počne prav nič slabega, vendar saj je najbrž imela prav kajne? preprosto ji ni deloval kakor ostali in posledično, je bila prepričana, da je tisti, katerega bi uvrstila na svetlo stran, kakor je ona znala vse skupaj deliti – na črno in belo, da sivega preprosto ni. ob njegovih besedah je za hip obdržala pogled na njem, nato pa skomignila. »vseeno je včasih lepo srečati kaj domačega,« je dodala ter se nasmehnila, vendar ta nasmešek je zginil ob njegovih naslednjih besedah ter ob tem je sklonila glavo. »ja. ker… ne vem. naj bi dobro zaslužila tu,« je zamrmrala enega tipičnih izgovorov ter pustila glavo sklonjeno. smešno, vendar ja, jonathan osebno ji je priskrbel službo tu. »ne, ne, saj je v redu, mislim, saj imaš prav. le… ne vem, očitno mu je bilo res veliko do tega, da dobim nekaj denarja. ali nekaj.«

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pon Avg 26, 2013 7:38 am

[tag] teresa.

spremljal je vsak njen gib, vsako potezo. preučeval govorico telesa in njeno mimiko. morda se je tako podrobnega opazovanja res naučil v vojski in skozi vsa leta njegovih ne ravno čednih poslov. vendar mu je v takšnih situacijah prišlo hudo prav. ''ne razumem te. oziroma vaju, njega,'' je zamrmral, bolj sebi kakor njej. iz njenega tona si je drznil sklepati, da bi tudi njen mož zlahka bil eden od lokalnih mafijašev. morda nekdo, ki se je držal ob stranskih linijah tega nevarnega igrišča. nekdo z veliko denarja. ''ampak verjetno tvoj zakon res ni moja stvar. tako da... sama veš najbolje. če boš kadarkoli potrebovala pomoč z iskanjem primernejšega dela... bom naokrog. lahko ti pomagam,'' je najprej zavzdihnil v predaji in ji nato podal obljubo. navajen je bil pomagati ljudem. čeprav se je največkrat izkazalo, da so mu ta mala dobra dela kasneje povzročila ogromno preglavic. ''človek ima vedno izbiro. vedno,'' jo je prekinil nekje na sredi stavka in zmajal z glavo. nikoli nisi imel pred seboj samo ene možne poti. lahko si šel malce nazaj, nekaj korakov, našel drugo. vedno. ''tvoj nasmešek počasi izginja, morava zamenjati temo. nekaj drugega kot tvoja služba,'' je nato sklonil pogled, ga umaknil stran od nje in si nekaj dolgih trenutkov dal opravka s kozarcem. na nek način ga je malce spominjala na saoirse. kako se je trudila ohraniti pogumen izraz in biti močna, čeprav je njen pogled govoril čisto drugo zgodbo in je bila daleč od v redu. ''hm, koliko časa si že poročena? imata otroke?'' je izrekel prvo vprašanje, ki mu je padlo na pamet, čeprav tudi pogovor o njenem možu verjetno ni bil ravno na območju plitvih varnih voda. ''preveč osebno?'' ji je iz vljudnosti ponudil drugo opcijo – da mu ne odgovori in pustita to temo na miru. bila je mlada, vsekakor kar nekaj let mlajša od njega. v ozadju je morala biti neka zgodba, zakaj se je tako zgodaj poročila, zapustila italijo, delala v beznici. požrla vse.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pon Sep 09, 2013 4:42 pm

tag; marco srcek

ob njegovih besedah je narahlo skomignila z rameni. ni se hotela postavljati jonathanu po robu, vedno jo je bilo strah, da bi mu kdaj prekipelo, da bi jo zapustil. in brez njega… si ni predstavljala življenja. »iskreno se nisem nikoli poglabljala v njegove odločitve, glede moje službe, glede ničesar. nekako…« je začela ter se za hip namrdnila. mu je morda zaupala preveč? bilo ji je jasno, bila je naivna kakor majhna deklica in najbrž bi prav vsakemu posamezniku povedala svojo zgodbo in temnolasec ni bil izjema. sploh pa je imela do njega neko posebno naklonjenost in posledično se ji je preprosto zdelo prav, da mu pove, da mu preprosto lahko zaupa. »vedno me je bilo strah, da bo odšel, če se mu bom zoperstavila,« je po tiho priznala, ne povsem prepričana, če jo je slišal, vendar vseeno je imela občutek, da jo je. poslušal jo je, kakor je že dolgo nihče ni in ravno zato, mu je preprosto bila v tistem trenutku toliko bolj naklonjena z zaupanjem in vsem. »je že v redu, res. in… hvala. mislim, za vse. ne naletim velikokrat na nekoga, ki me je pripravljen poslušati, sploh pa ponuditi pomoč« se je ob tem zasmejala, pa čeprav jo je iskreno le malo stisnilo pri srcu. tu ni imela veliko prijateljev in ne glede na to, kako je skušala držati glavo pokonci, ji ni ravno vedno uspevalo. skomignila je z rameni ob njegovih besedah. saj je vedela, da jo je imela le… nekako je bila preveč strahopetna, za kakršen koli korak. preprosto se je preveč bala izgube. ob njegovih besedah se je zasmejala ter odkimala z glavo. »v redu je. vendar prav. imaš kaj posebnega na zalogi?« je dejala ponovno z nasmeškom na obrazu, ko se je ozrla nazaj proti njemu, medtem ko je zlagala kozarce na polico. ob njegovih besedah je v hipu odkimala. »ah kje, čisto v redu je. sicer pa, pred kratkim je bilo dve leti. in kar se tiče otrok… pravi, da to ni ravno področje zanj, vsaj ne še. glede na to, da jih ima sedemindvajset bi morda bil zadnji čas, vendar… on že ve« je dejala tokrat malce bolj hladno glede njenega moža. seveda si je želela otroke, še kako. svetlolaso deklico z njegovimi očmi. ali dečka, povsem vseeno. vendar jonathan preprosto… očitno ni bil dovolj družinski človek za vse skupaj in posledično, je kar malo že obupala nad vsem skupaj. »in ti? da ne bova govorila samo o meni. si ti našel kakšno srečnico?« je dejala ter se ob tem nasmehnila.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Tor Sep 10, 2013 7:21 am

samo pokimal je. seveda, kaj pa bi drugega lahko storil. morda je imel svoje mnenje o njenem možu že izdelano, vendar po resnici povedano ni poznal ne njega in ne nje. ustvaril si je določeno predstavo o svetlolaski pred njim, a njun odnos je bil daleč od prijateljstva. bila je zgolj oseba na drugi strani točilnega pulta. iz tega kratkega pogovora je znal razbrati, da bi si zaslužila mnoog več, kakor je delo v tej ušivi beznici, kjer lahko zlahka nasrka čisto nehote. ''če te ljubi, potem te ne sme skrbeti, da bo na lepem odšel?'' se je rahlo namrščil. zvenela je tako neprepričano v vsako svojo besedo. in počutil se je čudno, ker se je zdelo, kakor da je prav on sedaj sprožil tisoče dvomom v njej v zvezi z njenim možem. kdorkoli je že bil. ''ni problema. čeprav... če bi me spoznala kakšni dve leti nazaj, verjetno ne bi niti odprl ust. precej trmasto sem se izogibal ljudem,'' se je rahlo nasmehnil in skomignil z rameni, češ ni problema. morda je v zadnjem času res postala njegova mala misija, da se je trudil pomagati vsem okrog sebe. sicer ni znal zakrpati odnosa z lastno sestro in zveza s saoirse je bila vse prej kot preprosta in lahkotna, vendar se je trudil. ''no ja... jaz jih imam trideset in sem brez otrok?'' ji je namenil širok nasmešek, ker je spet delovala, kakor da je zdrsela nekam stran ob omembi moža. moral bo paziti in se izogibati tej temi, ko jo je tako očitno spravljala v nelagodje. ''vse ob svojem času. ni še prepozno. tudi zate ne. koliko si stara? 22, tam nekje? časa imaš še dovolj,'' je poskusil osvetliti problem z druge strani. ob njenem vprašanju je njegov nasmešek verjetno postal še malce širši, ko je pomislil na saoirse. naslonil se je nazaj na barskem stolčku in počasi prikimal. ''mislim, da sem jo res,'' je pritrdil in globoko zavzdihnil: ''pravočasno sem se spametoval in po dveh letih prišel nazaj v mesto. verjetno sem imel res srečo, da ni vmes našla koga drugega... najin odnos je bil vedno... zapleten, milo rečeno. ampak je čudovita.''

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sob Sep 21, 2013 5:14 pm

tag; marco srcek

čeprav si ni hotela priznati, so jo njegove besede v tistem trenutku malce zbodle pri srcu. pa ne zato, da bi ji kakorkoli žalega hotel, ravno nasprotno – vsakič ko jo je kdaj kdo tako pribil na trdna tla, kar se je tikalo njenega zakona z jonathanom, jo je preprosto zabolelo. »ne… ne vem. včasih imam tisti občutek, da bo preprosto našel boljšo od mene, to je vse« je skomignila ob njegovih besedah, ne da bi dvignila pogled. bilo ji je sicer jasno kot beli dan, da ni bila edina, katera je bila med njegovimi rjuhami, odkar sta sklenila zakon, vendar tega mu nikoli še zares ni očitala. ker se je preprosto preveč bala tistega scenarija, da bo odšel. »ker so se zdeli preprosto nevredni, da bi govoril z njimi?« je postregla z enim najbolj logičnih scenarijev zadnje čase ter se ob tem narahlo nasmehnila, ko se je obrnila k njem ter spravila brisati enega izmed kozarcev, ki jih je prej oprala. ob njegovih besedah se ni mogla upreti, da se ne bi zasmejala. »torej se nimam še kaj za obremenjevati praviš« je dejala z nasmeškom na obrazu ter za hip pomislila – mogoče pa je res delala nepotrebno paniko, navsezadnje sedemindvajset ne glede na vse, le ni bila tako velika številka, kajne? »štiriindvajset,« se je nasmehnila ter za hip skomignila z rameni. »ne glede na vse, vseeno bo trajalo skoraj do tridesetega leta, da se spravim in naredim faks, vendar bo že« je narahlo zavzdihnila ob tem, ko je pospravila kozarec ter skomignila z rameni. vendar ne glede na vse – imel je prav, vse ob svojem času. »ni našla drugega, tako da očitno, te ima več kot rada, da te je čakala,« je vse skupaj pogledala iz drugega vidika ter se nasmehnila. rada je videla, da se imajo ljudje radi, da so srečni. in to je edino važno, da je tebi čudovita. za vse težave se najde rešitev, če se imata dva rada, kajne?«

Naslov sporočila: Re: underground poker club Čet Sep 26, 2013 12:55 pm

tagged, cay smitten

ko se je zazrla v odsev v ogledalu, v resnici ni vedela koga gleda. vanjo je zrlo dekle temnih las, žarečih oči, a vseeno v njih ni bilo tistega leska, ki se je tam bohotil pred leti. pred trenutkom, ko je neznanec na stranišču iz nje izbil vso voljo do življenja in sreče. po tistem se ji je zdelo, da si sreče sploh ne zasluži več, da je ni vredna. in samo hvaležna je bila lahko nathanu, da je bil takrat poleg, ko se je zlomila in mu vse zaupala, sicer si ni znala predstavljati kaj bi se lahko zgodilo. verjetno, no mogoče niti ne bi bila več tu. ne v filadelfiji, verjetno bi povsem izgubila voljo do življenja in obležala kje v kakšnem jarku, predozirana, z porezanimi zapestji, polna tablet, kakorkoli - mrtva. ampak on je bil tam in čez nekaj časa tudi njegova žena - cay. hvaležna je bila za to, da sta bila na svetu, da sta ji stala ob strani. in četudi je bil zgolj nathan tisti, kateri je vedel celotno zgodbo, je bila tudi temnolasa lepotička del. vedela je, da je roxanne prestala nekaj groznega, strašnega in nedopustljivega. lahko se ji je sanjalo kaj, četudi z besedami nikoli niso omenjali. in rox je bila hvaležna za to. bila je kot sestra, katere nikoli ni imela. in tudi, ko sta se z natom ločila, je bila vesela, da je tudi njena nekrvna sestra del mafije, kateri se je pridružila tudi sama. tako je bila lahko z njo kadarkoli jo je potrebovala. druga drugi sta nudili oporo in ramo na kateri si se lahko razjokal. če le ne bi mendju na vsake toliko časa zaplaval nathan. roxanne ga je zagovarjala, kolikor ga je pač lahko, medtem, ko je cay na vsake toliko časa tako z veseljem pljuvala po njem, da je bilo že kar težko poslušati. in to je bil verjetno edini razlog, da sta si kdaj pa kdaj skočili v lase, vse ostalo je bilo popolno, tako kot bi moralo biti prijateljstvo. kislo se je nasmehnila svojemu odsevu in na noge nataknila škornje z visoko peto, ki so ležali ob omari. bil je spet eden tistih večerov, ko jo je cay skušala spraviti k sebi, nazaj v življenje kakrkšnega naj bi si mlado dekle po njenem zaslužilo. a ni bil ravno njen dan. že od zjutraj je bila natknjena in zagrenjena, nejevoljna in napadalna. na žulj ji je stopil že poštar, ki je zamenjal njen nabiralnik s sosedovim. a se je trudila, da se je sladko nasmehnila, ko je na enem od barskih stolčkov zagledala prijateljico. "oprosti ker zamujam," se je nasmehnila, ko jo je objela in ji na lice pritisnila poljub. sedla je poleg nje in se zdolgočaseno naslonila na pult, "če bi te sedaj videl moj trapasti polbrat, bi se končno zavedel kakšno napako je naredil, ko te je izpustil." resnično ji je bilo žal, da se je med tema dvema končalo. skoraj bi si upala trditi, da je bila cay popolna za nathana. čeprav ni mogla ob tem zanemariti dejstva, da ji je všeč, ker je imela polbrata na nek način spet popolnoma zase.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Čet Sep 26, 2013 5:40 pm

this is for axel! ;3

lilly jones je trdno verjela v rek, da ima vsaka stvar svojo ceno. pa ne samo tiste očitne zadeve, stvari iz trgovine: človek je lahko srečen le na račun nesreče nekoga drugega. že celo svoje življenje ji je usoda vztrajno dokazovala da ta pregovor drži kot pribit, pa čeprav je bila svetlolaska po navadi tista, ki je pri tem izvisela. pa vendar se je zdelo da so nekatere stari preprosto neprecenljive, kot na primer mehka postelja po nekaj neprespanih večerih, polnih mafijskih akcij. pa še tega malo časa ki ga ji je ostalo po tem so ji ukradli občasni ropi ter preprodaje, ki so sicer le še dodatno polnili njene žepe - a jo vendar močno izčrpavali. vsaka stvar ima sojo ceno.

ura je bila okoli desetih zvečer, ko je novinka v irski mafiji filadelfije v ključavnico porinila ključ svojega majhnega, a mirnega stanovanja ter ga počasi obrnila. in prav za lahkoto bi ignorirala nadležen zvonec svojega telefona, ki je zazvonil rano v tistem trenutku; lahko bi ga pustila da se pesem počasi odvije do konca, sama zase odšla v stanovanje in si privoščila dolgo, učinkovito spanje. pa vendar se je javila. "kaj za vraga pa sedaj hočeš od mene?" zadirčna kot vedno. eden njenih kolegov jo je očitno potreboval za backup pri ropu blagajne poker kluba v najbolj zakotnem delu tega mesta. glede na to da je bila njena vloga v tem prej kot ne nepomembna - še posebej zato ker je bila prepričana da bo šlo tako kot po navadi vse po načrtih - je odšla na kraj zločina v oblekah, ki jih je že imela na sebi: kratka večerna obleka, čevlji z zmerno visoko peto.

in le kako je bilo torej mogoče da je čez pol ure čepela za mizo ter s pištolo merila v hrbet policista, ki je imel svojo uperjeno v njenega sodelavca? sočnih kletvic ki so se porajale v njeni glavi ni bilo mogoče prešteti. svetlolasec je očitno še ni opazil, a bila je prepričana da je prišla vsaj nekaj minut prepozno. sedaj je bila tukaj očitno za to da reši rit svojega kolega. "če streljaš, streljam tudi jaz," je končno opozorila nase ter s tem preusmerila pozornost kifeljca, ki se ji je že od zadaj zdel prekleto znan. ko pa se je obrnil... "axel, kaj za vraga... nehaj se zajebavat z mano, odloži pištolo in oditi preden se ti kaj zgodi," je nejevoljno zaklicala proti moškemu, ki ga je bežno poznala; in za katerega je bila prepričana da nima nič opraviti s kriminalom ali zatiranjem le-tega.

note: here we go, hope it's okay!

Naslov sporočila: Re: underground poker club Čet Sep 26, 2013 8:43 pm

tako kot vsak večer se je počasi vozil po mestu in patruljiral, ker je bila to navsezadnje njegova služba. kot je ugotovil že pred časom, vse skupaj niti ni bilo tako slabo. dobil je uniformo, dobil je značko in dobil je pištolo. vse to skupaj v kompletu s policijskim avtomobilom. tega večera je bil sam in morda bi minil tako mirno kot že nekaj večerov pred tem, če ne bi pri vožnji mimo enega izmed klubov opazil nenavadno svetlobo v notranjosti. bilo je prepozno, da bi bil še odprt, zato se je odločil, da bo vse skupaj preveril.

in zdaj, kakšne pol ure po tem, je še vedno čemel za prevrnjeno mizo in s pištolo meril v tipa, ki se je skrival za dolgim pultom bara. postajal je nejevoljen, sploh zato, ker tip ni reagiral na njegove besede in ker je očitno nekoga poklical. krasno. zdaj je postajal jezen, potem pa je za seboj nenadoma zaslišal glas in se hipoma obrnil, čeprav se je njegovo čelo ob tem namrščilo. »lilly?« je bilo prvo, kar je rekel, potem pa se je zbral. za vraga, moral je opraviti svoje delo. »odvrzi orožje in položi roki na zadnjo stran svoje glave,« je nadaljeval z odločnim glasom. ni bilo važno, kaj sta s svetlolasko imela – tole je bilo preveč. »daj no, pametna punca si. menda ja ne boš pustila temu kretenu, da te potegne na dno s seboj?« je dejal, ne da bi umaknil orožja. zdaj sta s pištolami merila en v drugega, ampak axel ni nameraval biti tisti, ki bi odnehal prvi. bil je preveč trmast za kaj takšnega.

tagged: lilly. :3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pet Sep 27, 2013 2:54 pm

roxanne & cay

do konca je skadila cigaret preden je vstopila v notranjost poker cluba, kjer je bila že stara znanka in ji nihče ni utrujal z dokazovanjem kdo je in predvsem, kaj tu počne. tako si je tudi lahko neopaženo odkrito ogledovala ostale goste. ponašala se je z dobro lastnostjo zlitja z okolico. to kameleonstvo ji je odlično bilo pri roki še iz časov, ko je lovila kriminalce in nič drugače ni bilo sedaj. bilo je mnogo dela za mafijo, kjer je bilo ključno ostati neopažen ali skrit. sploh pa nocoj še ni nihče imel za mar mlade temnolaske v vrtoglavih petah, ozkih hlačah in svetlečemu topu čez katerega je imela oblečeno tanko jakno, ki jih je z zanimanjem v očeh opazovala. vsi so bili preveč zaverovani v svoje karte, da bi se menili za okolico. preveč pomembno je bilo zmagati in soseda obrati za lep kupček denarja z blefiranjem ali resnično dobrimi kartami. včasih se jim je za mizo pridružila tudi sama in kartala pozno v noč, se nalivala z viskijem in včasih celo pokadila kakšno cigaro. denarja se ji za vse te male pregrehe nikakor ni manjkalo in tudi izgube je niso pretirano prizadele. bila je dovolj pametna in njeni vložki niso šli previsoko, kot pri nekaterih. in kot pri starejšemu temnolascu, ki je očitno izgubil vse in druge glasno ozmerjal z goljufivci, da sta ga dva varnostnika morala pospremiti ven. eni pač športno niso znali priznati poraza ali pa so imeli s hazardiranjem velike težave, nikoli jim ni bilo dovolj. zgolj zmajala je z glavo in se premaknila v sosednji prostor, kjer je poleg igralnih miz bil postavljen tudi šank. zasedla je enega izmed prostih stolov, kjer znane temnolaske še ni bilo. nocoj je tu bila zmenjena z roxanne, eno redkih in tesnih prijateljic s katerimi je prijateljevala že pred nesrečo ter jih kasneje spustila nazaj k sebi, ko se ji je spomin začel vračati. obenem pa je bilo skoraj bizarno njuno druženje, ker rox je navsezadnje le bila polsestra njenega bivšega moža, s katerim pa ni bila v najboljših odnosih oziroma po ločitvi sploh v nobenih. za vsako najmanjšo malenkost sta si bila v laseh in če ju je kdaj rox skušala spraviti nazaj skupaj, sta jo oba združno že v kali zatrla njene morebitne poskuse. vseeno pa je bila hvaležna, da ni umrlo njuno prijateljstvo, čeprav je umrl zakon z njenim bratom. z rox se je vedno dobro razumela in jima čvekanje ob kavici nikdar ni predstavljalo posebne težave. dolgo se že nista videli, kljub mafiji, katere del sta bili obe in se je zato nocojšnjega večera še posebno veselila.

bila je prezgodnja, zato se je hitro zapletla v buren in kratek vesel klepet z barmanom, ki je kot ponavadi dal ji pijačo na račun hiše. dober barman zanjo in verjetno malo slabši za lastnika, ker mu je delal izgubo. kmalu zatem je za seboj že zaslišala znani glas, da so se ji ustnice samodejno ukrivile v nasmešek. "že vredu, nisem še dolgo tu," ji je vrnila topel objem in poljub na lice. "mike mi je že obljubil neke nove posebne koktajle, ki jih imajo čast dobiti samo posebne gostje," se je zarežala in pomignila na barmana, ki se je rox zapeljivo nasmehnil. "mislim, da si mu všeč," je polglasno izrekla, ko se je zarotniško nagnila k njej. nasmešek ji je rahlo zamrl na obrazu, ko je omenila njenega bivšega moža. nathan ji je s svojimi prevarami takrat res zlomil srce, čeprav je bilo že jasno, da jima ne gre in jima tudi verjetno ne bo šlo. "mislim, da že dolgo nisem več njegov tip, zato dvomim, da svojo odločitev za skok čez plot kaj posebno obžaluje," je dokaj brezbrižno rekla, a ne brez rahlo zagrenjene podnote. "ampak nocoj res raje ne bi razpravljala o njem. saj veš, da se ne marava," se je kislo zasmejala in si jo bolje ogledala. temnolaska ji je nekako delovala drugače kot nazadnje. "raje mi povej kako si ti? že dolgo se nisva videli," jo je z iskreno radovednostjo povprašala in nadaljevala: "na tebi je nekaj drugačnega? si morda spremenila pričesko? ali pa meni samo nagaja spet moj spomin in sem vse pomešala med sabo. "

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pet Sep 27, 2013 5:30 pm

this is for axel! ;3

lahko bi si mislila da axel ni samo eden od običajnih postavnih tipov, s katerimi se je po navadi zapletala; lahko bi vedela da je policist in bi se tako lahko pripravila na situacijo, v kateri se je znašla v tistem trenutku. pa vendar se nekako ni mogla popolnoma okriviti za to, da tega ni predvidela. le po čem naj bi sklepala da si stojita na različnih bregovih reke? svetlolasec je izgovoril njeno ime in lahko bi rekli da se je lilly šele takrat resnično zavedala, da stojita v praznem baru ter merita pištole drug v drugega.

"poznam postopek, ace. in če se ga do zdaj nisem držala se ga tudi tokrat ne bom... prosim, umakni se dokler imam še kaj živcev," je rekla le na pol strpno, predvsem pa je v njej gorela želja da bi se celotna situacija končala; s spanjem tako ali tako ne bo nič, ta dogodek jo je preveč razburil za kaj takega. "odnehaj in nikomur se ne bo zgodilo nič. samo jaz bom bogatejša za nekaj zelencev, a bolje to kot pa da te poškodujem, ne?" je siknila ter prst preteče postavila na petelina. očitno tudi v takšni situaciji ni mogla iz svoje kože.

s podplatov je otresla čevlje z visoko peto: pobeg je bil njeno edino izhodišče kajti niti najmanjšega namena ni imela poškodovati axla, ali pa tvegati da bi on poškodoval njo. žalosten nasmeh se je razlezel čez njen obraz ko je omenil njenega sodelavca kot slabo družbo zanjo - le kako bi lahko vedel da je bila v resnici ona tista, ki ga je potegnila v mafijske posle. "ne vidiš da sem že tako ali tako na dnu? nimam več kaj izgubiti, saj vidiš. odnehaj, le enkrat odrini na stran svoja neumna načela," je rekla skupaj z nekaj sočnimi kletvicami, medtem ko ga je premerjala od glave do peta. kako je lahko to spregledala, kako se je lahko tako brezskrbno družila s policistom? "zakaj za vraga nikoli nisi omenil svojega prekletega poklica..." njeno mrmranje se je zdelo kot namenjeno samo njej, čeprav se je tičalo tudi njega. premaknila se je za kakšen centimeter, a je še vedno slonela za mizo - ta je očitno postala njeno zaklonišče. "nisem tako neizkušena kot se zdi," je še dodala ter ga pomenljivo pogledala.

note: oh-oh. sorry, just can't keep this babys long.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pet Sep 27, 2013 5:42 pm

»ah, lilly, daj no,« je zavil z očmi ob njenih besedah, »kaj pa če bi samo tokrat naredila izjemo? saj veš, zame?« je njegov glas posmehljivo zadonel preko prostora. presneto, vsi so bili isti. pričakoval bi, da bi vsaj vsake toliko časa naletel na kaj novega, ampak čisto vsak človek na napačni strani zakona si je predstavljal, da je nekaj posebnega in da pravila zanj ne veljajo, zaradi česar so jih potem lahko tudi kršili. vedel je – včasih je bil sam tam. ampak ne več. »in kolikor se spomnim, imaš veliko živcev… in potrpljenja.« prav, spal je z njo. prav, vedel je veliko stvari o njej. ampak ne najpomembnejše.

kako nadležno. moral bi vedeti, da je bilo na njej nekaj… nekaj sumljivega. da. tako pa se je pustil zapeljati njenim velikim očem. saj res ni mogel reči, da ni bila privlačna, ampak bila je nevarno privlačna. točno to. »resno? zdaj se boš šla igrico 'tako ali tako nimam kaj izgubiti'? lilly, prekleto, ne bodi neumna.« niti za trenutek ni povesil svojega orožja. še vedno je opravljal svoje delo, ampak navsezadnje ni razumela. »moj poklic? resno? ja, gre se za moja načela. misliš, da ne vem, kaj počneš? najbrž si do vratu v nekem umazanem ilegalnem krdelu ljudi, a še vedno lahko to obrneš. vedno imaš še nekaj za izgubiti! ampak hej, to ni moja stvar. samo povesi prekleto orožje, lilly!« je bil njegov glas zdaj nestrpen, ko je s pogledom zavrtal vanjo.

tagged: lilly. :3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sob Sep 28, 2013 9:15 pm

[tag] teresa.

''potem je idiot,'' jo je prekinil, predno bi dokončala stavek. prav dobro se je zavedal, da ni na mestu drugim soliti pameti o njihovih zvezah – o njenem zakonu. vendar ni imel pretirano visoke tolerance za moške, ki so ženske ob sebi imeli zgolj za okraske. da se je bala, da jo bo zapustil, je o njunem odnosu povedalo ogromno. strah je bil do neke mere samoumevno čustvo. jasno. tudi sam je preziral misel, da bi se na lepem zbudil in saoirse ne bi bilo več. ''če bi te zapustil zaradi druge...'' je zavzdihnil in pustil, da je stavek obvisel med njima, ko je samo zmajal z glavo. do dna je izpraznil preostanek mehurčkaste pijače in kozarec na koncu potisnil proti njej. ''ne ravno.... prej gre za tipično zgodbico o človeški zagrenjenosti, ko nočeš nikogar spustiti k sebi. v mojem primeru je bil problem v tem, da sem samega sebe prepričal, da bodo vsi nasrkali, če bodo poleg mene. zapleten sem bil z napačnimi ljudmi in kolateralna škoda je bila takrat velika,'' je kolikor toliko pojasnil. trudil se je čim manj razmišljati o tem, kakšna senca samega sebe je bil. bil je osredotočen le na preteklost, na duhove in na spomine. preveč. ''dokler ne obupaš, ti bo šlo v redu. deluješ sposobna,'' ji je zatrdil z nasmeškom, vmes pa z dlanjo segel v žep jakne po denarnico. razprl jo je pred seboj in pred njo odložil bankovec, ki je več kot le pokril znesek enega kozarca. ''napitnina za tvojo dobro družbo – hvala ti,'' je tako že v naprej zavrnil vračilo razlike in pospravil denarnico nazaj, ko je sestopil z barskega stolčka. s pulta je vzel enega od servietnih robčkov in od nekje potegnil kemični svinčnik. ''imam srečo. ko se gre za njo, imam res srečo,'' je prikimal, medtem ko je prek serviete čečkal njegovo številko. ''če se tukaj služba ne izide ali če boš potrebovala karkoli... pokliči,'' je končno potisnil bel robček proti njej. ''karkoli, teresa,'' je ponovil in ji poslal pogled, ki je pomenil svojevrstno obljubo. ''se vidiva,'' je začasno napetost razblinil z nasmeškom, ko je naredil nekaj korakov nazaj, preden ji je dokončno obrnil hrbet in odšel. očitno je bilo njegovo novo poslanstvo, da ljudi postavlja na stabilna tla.

le fin.

Naslov sporočila: Re: underground poker club Ned Sep 29, 2013 4:27 pm

this is for axel! ;3

kljub temu da je še pred petimi sekundami mislila da ji niti približno ni bilo do smejanja je njen obraz ob njegovih besedah spreletel posmehljiv nasmešek ki se je do potankosti skladal s tonom, v katerem je axel govoril. "zate? lepo te prosim, ace, pa ja ne misliš da si bil zame kaj posebnega." njene besede so zadonele po velikem praznem prostoru in zdele so se skoraj zastrašujoče, čeprav je vedela da je svetlolasi policist do nje čutil enako. "torej ti je to ostalo v spominu, ha? najbrž se posledično zavedaš, da bova še kar nekaj časa stala tukaj," je zamrmrala ter ga pogledala v oči, medtem ko je preprijela pištolo v znak tega, da je nima niti najmanjšega namena. ozrla se je proti mestu kjer je prej stal njen tovariš - očitno jo je popihal že pred kar nekaj časa. v mislih ga je nekajkrat preklela, a pravzaprav si je morala priznati da bi sama storila enako, če bi bila na svojem mestu. vsak mož zase.

zdaj zdaj se bo zlomil; lilly je bila skoraj prepričana v to. najbrž je imel nje in njenega trmarjenja že čez glavo. pa bi rano to lahko izkoristila kot možnost za pobeg? zavedala se je da ga njeni čari lahko prisilijo v marsikaj, samo priti mu mora bliže. zavohati mora njen parfum, se dotakniti njene gladke kože... in ona ga mora presenetiti; da. njene oči so v trenutku postale podobne očem prosečega kužna, s svojimi svetlimi lasmi in nedolžnim izrazom na obrazu je v tistem trenutku izgledala kot angel. "mogoče imaš prav, axel," je rekla komaj slišno. "mogoče se resnično lahko spremenim." njeni prsti ki so se prej tako strahovito oklepali orožja so se sprostili in pištola je ostala na mizici, medtem ko se je lilly na videz obupano in nemočno sesedla ob steno za sabo. premagana?

note: aaand here goes our little plan ;3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Ned Sep 29, 2013 5:32 pm

sam pri sebi je zavil z očmi. sarkazem, lilly, je pomislil, ampak vsekakor tega ni nameraval izreči. blondinka je bila prikupna, toliko je moral priznati. na njej je bilo nekaj zelo privlačnega ampak navsezadnje je bil bolj profesionalen od tega… kajne? zakril je senco nasmeška, ko je nejevoljno s pištolo še vedno meril vanjo. »lilly, k vragu, nehaj se igrati,« je naznanil in s pogledom na hitro preveril klub. njen prijatelj je izginil. kako zelo tipično. zdaj je bila v težavah ona in čeprav se mu je to morda zdelo neumno, je dekle konec koncev vanj merilo s pištolo. ni bila prva, ki bi to storila, ampak je pa vsekakor bila ena izmed tistih, ki jim je to neverjetno pristajalo.

moral se je zbrati. »saj se zavedaš, da lahko preprosto odkorakava?« je dejal. »ne vem sicer zate, ampak jaz bi lahko na ta večer počel veliko bolj prijetnih stvari, ki ne bi vključevale orožja,« je nadaljeval, medtem ko so se njegove ustnice ukrivile v polovičen nasmešek. in potem je storila nekaj zelo čudnega, ko je tiho spregovorila in v naslednjem trenutku se je sesedla in namrščil se je. tako lahko, resno? morda ji ni povsem nasedel, zaradi česar je njegova pištola ostala uperjena vanjo, ko se ji je približal in iz mize pobral njeno ter jo zatlačil za pas. »sploh imaš dovoljenje za to zadevo?« se je pozanimal, medtem ko se je sklonil po njo in jo potegnil na noge. prebral ji je pravice, medtem ko je vklenil njene dlani in jo potegnil za seboj do avtomobila ter jo posadil na sovoznikov sedež. ko se je še sam spravil v notranjost, se je obrnil proti njej. »nisem povsem prepričan, kaj počneš, ampak prav. cenim to, da me ne skušaš več ustreliti,« se je moral nasmehniti, ko se je srečal z njenimi očmi.

tagged: lilly. :3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pon Sep 30, 2013 5:55 pm

this is for axel! ;3

konec je bilo, a njemu stvari očitno niso bile čisto jasne. prav tako kot lilly je opazil, da je njen sodelavec izginil kot kafra in na njegovem obrazu ob tem spoznanju ni opazila niti najmanjše sledu presenečenje - očitno bil tem poslu že kar nekaj časa in je vedel, da bodo mafijci izkoristili tudi najmanjšo priložnost da si rešijo rit, pa naj pri tem milosti ali nemilosti prepustijo nič koliko svojih tovarišev. "vključujejo pa alkohol in pomankljivo oblečena dekleta, ne? do sedaj sem nekako dobila občutek da sta to dve stvari ti te privlačita," je rekla medtem ko so njena zapestja zdrsela v lisice.

"filadejfiji smo, dragi moj. ne vem če me je sploh vredno spraševati za dovoljenje, važno je samo to da jo znam prav dobro uporabiti." njen glas je bil še vedno tih, a njene besede so počasi pridobivale dobro staro ostrino, ki je vedno spremljala lillyjine pogovore. ko se je kar se da udobno namestila v sovoznikovem sedežu so se njene ustnice ukrivile v nasmeh, skoraj identičnem njegovemu. "brez pomena bi bilo predvidevati moja dejanja, ace. mogoče sem samo čakala na to da se ti lahko bolj približam in te napadem s hladnim orožjem, mogoče imam samo dovolj teh prekletih igric." premerila ga je s pogledom ter se sklonila k njemu. razdaljo med njima je skrajšala na nekaj bronih centimetrov. "kakšna je torej moja kazen, gospod policist?"

note: aaand here goes our little plan ;3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Pon Sep 30, 2013 9:14 pm

ob njenih besedah se je moral nasmehniti. »morda,« je bil njegov odgovor kratek, čeprav je v zadnjih letih imel v svojem življenju veliko manj alkohola in razgaljenih deklet. od tistih časov je še vedno obdržal motor, kaj drugega pač ni imelo več prostora med njegovim delom in trudom, da bi postal boljši človek. ampak tudi tako zelo dober človek se je moral občasno zabavati, kajne? »nisem povsem prepričan, da me poznaš tako dobro, kot misliš,« je mimogrede navrgel, medtem ko se je sam pri sebi namuznil. ja, spet ga je spomnila, zakaj je pristal v postelji z njo. bila je zanimivo bitje, ampak vsekakor ni pričakoval, da je bila mafijka. bila je preveč graciozna za kaj takšnega.

»draga moja, ni važno, kje smo. še vedno moraš imeti dovoljenje za orožje. samo toliko, da veš. se bova o tem pogovorila pozneje; zdaj nekako nimam energije za malenkosti,« je zavzdihnil, medtem ko jo je povedel proti avtomobilu. iz žepa je izbrskal ključe, ampak avtomobila še ni zagnal. poslušal je njene besede in se potem obrnil proti njej ter s pogledom počasi preučil njene oči. »morda pa je vse skupaj ena velika igrica, kaj?« je dejal in ji dal vedeti, da ji ni povsem verjel. nekaj je bilo na njej - ampak tistega ni znal popolnoma določiti ali razvozlati. približala se mu je in ni se umaknil; samo zastrmel se je v njene oči in se potem čisto počasi nasmehnil. »tvoja kazen? mislim, da nisem jaz tisti, ki bo določil tvojo kazen… jaz sem samo tisti, ki ima trenutno ključe od tvojih lisic,« je zamrmral. presneto, kako je bila privlačna. v trenutku, ko je njegov pogled zdrsnil na njene ustnice, je bil izgubljen.

tagged: lilly. :3

Naslov sporočila: Re: underground poker club Sre Okt 02, 2013 3:45 pm

this is for axel! ;3

namuznila se je ter mu podarila enega tistih imela-sem-prav pogledov, za katere pravijo da jih ženske tako zelo obožujejo. a konec koncev je imel prav tudi on: ni ga poznala dobro, glede na to da je bilo v njenih srečanjih več stokanja in vzdihljajev kot pa dejanskega govora. pravzaprav ga sploh ni želela spoznati. nekemu delčku nje bi potem zagotovo postalo mar zanj in tega resnično ni potrebovala. "poznam te točno toliko, kot te moram - tvoje majhne umazane skrivnosti in globočine tvojega značaja me pač ne mikajo preveč," je odgovorila ter se narahlo ugriznila v ustnico. "in jaz na tej obleki nimam žepov, v katere bi tlačila prekleto dovoljenje za orožje. danes smo po nekam nepotrpežljivi, ha?" je siknila proti njemu ter se zazrla skozi vetrobransko steklo v vlomljena vrata poker kluba. zakaj je sploh silila v to situacijo?

in ravno ko je razmišljala o tem kako za vraga bi ji lahko uspelo pobegniti od njega se ji je rešitev ponudila sama. vrnila mu je njegov pozoren pogled ter mu namenila enega iz zbirke njenih najbolj zapeljivih nasmehov. "torej bi se rad igral igrice," je rekla, s svojimi očmi še vedno prikovanimi na njegove. "meni je prav. vrzi kovanec; če je cifra me zapelješ do mojega stanovanja, če je mož grem s tabo brez upiranja." resnično je upala da je v njem kaj avanturista, da bo želja po prostem večeru premagala službene dolžnosti. še vedno mu je bila blizu, celo preblizu glede na to da je bila ona ujeta prestopnica on pa policist. "in mogoče imaš tudi ključ do mojega srca," je dahnila vanj trenutek preden je svoje ustnice prislonila na njegove.

note: ohhh sorry you waited for me babe ;3