apartment A2

Naslov sporočila: apartment A2 Pon Apr 29, 2013 10:36 am

my love alexa

njegovi glasni koraki so prekinjali tišino noči, ko se je sam opotekal po temni ulici. luna je bledo osvetljevala njegov obraz, na katerem se je bohotil neumen nasmešek. kazalec in sredinec sta se oklepala cigarete, levica pa je mahala po zraku in lovila ravnotežje, hkrati pa se oprijemala steklenice nekega dragega viskija. noge je poskušal postavljati eno za drugo, poskušal je hoditi v ravni liniji, pa mu to ni uspevalo najbolje. ustavil je svoj korak in dvignil pogled, ki je bil prej nepremično usmerjen v tla. prekleto, kje sploh je? okoli njega so se dvigale stare stavbe, katerim je fasada odpadla že dolgo časa nazaj, mogočne vile so zamenjali stanovanjski bloki in vonj po prestižu je zamenjal vonj po bedi. običajno bi nemudoma izvlekel svoj telefon in poklical taksi, ki bi ga popeljal nazaj v njegov varni svet, a tokrat je samo skomignil in nadaljeval s stopanjem v neznano. ali pa morda celo ne tako v neznano. po temnicah ulicah se je sprehajal dokler ni našel tistega naslova, ki se mu je pred nekaj dnevi zapisal v spomin. je bil pripravljen, da potepta svoj ponos in se ponižno prikaže pred rjavolasko? še preden bi lahko pretehtal situacijo v kateri se je znašel, je obrnil kljuko, ki je odpirala vrata v stanovanjski blok. tiho je zaklel, ko se je znašel v popolni temi, nato pa z rokami pretipal okolico dokler ni pod seboj začutil stopnic, na katere je skorajda poraženo sedel. naredil je nekaj požirkov viskija, katerega je počasi že zmanjkovalo, svoj obraz pa zakopal v prosto dlan. ah sranje, kaj se je dogajalo z njim? vse od tistega neumnega streljanja v banki si ni in ni mogel iz glave izbiti rjavolaske, ki je vztrajno burila njegovo domišljijo. njen izzivalen pogled mu je nenehno plaval pred očmi na vsakem koraku, v spanju so ga preganjale njene mehke ustnice. ali pa ga je preganjala samo krivda, ker jo je pustil samo, brez ene same besede je ob prvi priliki odšel. ali pa mu je bil morda samo všeč občutek mučenja, ko rjavolaska ni odgovarjala na njegova opravičila in šopke rož. počasi se je pobral s sivih stopnic in stopil do vsakih vrat, z mobilnikom osvetljeval tablice s priimki, dokler niso črke na vratih v tretjem nadstropju končno tvorile priimka, ki ga je toliko časa iskal – holden. »alexa!« je zarobantil in butnil v les, z jakostjo, ki bi brez težav zbudila cel blok. »alexa, odpri!« je ponovil ter tokrat svoj klic spodbudil še z močno brco. postal je za nekaj trenutkov, naredil požirek viskija, ki je stekel po njegovem grlu kot voda, nato pa naslonil svoj obraz na steno poleg vrat. hotel se je že obrniti in oditi, a mu noge niso dovolile,da bi naredil tisti odločilni korak. namesto tega je le segel proti vratom in z desnico nežno potrkal. umiril je svoj glas, še vseeno dovolj glasno, da ga je lahko rjavolaska slišala, tiho zavzdihnil: »jaz sem, shane. prosim, odpri. prosim.«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Pon Apr 29, 2013 11:04 am

her one and only shane

zadovoljno je sedla nazaj na stol in pogledala sliko pred sabo. prvič odkar je prišla iz zapora je prijela za čopič, prvič je dejansko imela dovolj denarja, da si je privoščila stojalo, barve, platno. ni hotela razmišljati o razlogu zakaj je imela dovolj denarja – njen mali povdig v banki, ker to bi pomenilo, da bi začela razmišjati o tisti noči, in to bi pomenilo, da bi začela razmišljati o njem. bežno je ošinila šopek rož, ki je še vedno počival na njeni ubogi stari mizi. vse ostale je v trenutku vrgla proč, a šopek rumenih tulipanov jo je v trenutku premagal. kako za vraga je vedel, da ji bodo rdeče vrtnice preveč klišejske, da ni bila te vrste dekle, in so zato na vrata njenega stanovanja romali pisani šopki, v katere je potem nemo strmela več ur. kako je sploh vedel kje je bila doma? jezno je puhnila in zmajala z glavo, seveda je vedel, shane young je to počel za svoje preživetje – lagal je ljudem, obrnil jih je okrog svojega prsta, da je dobil to kar je hotel. in natančno to je storil tudi njej. z roko je segla v lase ki so bili speti v tesno figo na vrhu glave in jih sprostila, da so se njeni temni kodri usuli po njenem golem hrbtu. ni vedela zakaj, a nikoli ni mogla slikati oblečena, zato je to ponavadi počela kar v spodnjem perilu. tako ali tako je bila navadno sama ko je to počela. sprehodila se je po tem ubogem izgovoru ki mu je rekla svoje stanovanje in nametala nekaj oblačil ki so ležale naokog na kup, potem pa se kritično ozrla nazaj na sliko. cezanne je bil res eden izmed njenih najljubših umetnikov, in vedno ga je rada kopirala. zadovoljna nad končnim izdelkom je naredila dolg požirek poceni vina, ki ga je kupila z ostankom denarja, ko si je danes privoščila barve – vedela je, da bo zdaj cel teden morala živeti na instant makaronih, a je bilo vredno. kot mačka, ki se zbudi iz popoldanskega spanca se je zadovoljno pretegnila potem pa skoraj skočila iz svoje kože ko je nekdo pobutal po njenih vratih. njene roke so v trenutku švignile proti kiju, ki je bil naslonjen ob mizu in ga počasi privzdignila, potem pa jezno zavzdihnila. seveda. ni vedela zakaj že v trenutku ni prepoznala njegovega glasu, verjetno ker je bilo preprosto trapasto, da bi bil shane young sredi noči na njenih vratih. počasi se je približala vratom in se z dlanjo dotaknila vrat, na drugi strani katerih se je naslanjal shane. že sama misel ji je pognala mravljince po celem telesu. odločno je odprla usta da bi mu zabrusila nekaj nesramnega, naj gre domov, a jo je njegov 'prosim' popolnoma zlomil. v eni roki je še vedno držala kij z drugo pa previdno odprla vrata in se namrščeno zastrmela vanj. »kaj za vraga počneš tu, sploh veš koliko je ura?« je vprašala malce zadirčneje kot je sprva nameravala, in skušala pogledati povsod drugot, samo nanj ne. na koncu so se njene oči le ustavile na njegovem obrazu in njeno srce je skoraj bedno poskočilo. sranje. »daj pridi naprej, da ne zbudiš celega bloka.« je rekla malce prijazneje in stopila nazaj da bi ga lahko spustila v notranjost. šele ko sta se skupaj znašla za zaprtimi vrati se je pravzaprav zavedla, da je skoraj popolnoma gola in se nekajkrat prestopila na nogi. »bi lahko mogoče...?« z roko je zavrtela po zraku, češ naj se obrne potem pa v jezi vrgla dlani v zrak. »moj bog, kako si nemogoč.« brez da bi se ozirala nanj je pobrskala po kupu oblačil na kavču in našla malce večjo majico, ki ji je za silo pokrila zgornji del telesa, večino zadnjice in nog pa pustila povsem gole. z dlanmi na bokih se je obrnila nazaj k njemu in privzdignila obri. »bi mi mogoče razložil kaj počneš tu sredi noči, popolnoma pijan? kot lahko vidiš,« z roko je dramatično zakrilila po zraku, »mojega moža ni tu da bi ga naredil ljubosumnega.«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Tor Apr 30, 2013 11:04 am

my love alexa

ko je pred seboj končno zagledal podobo po kateri je toliko časa hrepenel, se je na njegovem obrazu izrisal neumen nasmešek. »alexa,« je smeje zamrmral, strmeč v rjavolaso postavo, ki mu je pognala kri po telesu. saj sploh ni vedel zakaj je stal pred njenimi vrati, zakaj se je tako močno trudil, da jo spet vidi. še zdaleč ni bilo v njegovi navadi, da bi bil on tisti, ki se je trudil za pozornost dekleta, zato ni bilo čisto nič presenetljivo, da je ostal popolnoma brez besed, ko je strmel v njene čudovite oči. »prišel sem nazdravit,« je s steklenico zamahnil proti njej, še vedno oprt na steno, ki je bila edini razlog, da je sploh še stal pokonci. naredil je požirek, nato pa potisnil steklenico v njene roke in naredil korak naprej v njeno stanovanje. s pogledom je zaokrožil okoli, da se je razgledal po prostoru, ki je bil veliko manjši od njegovega, a še vseeno toliko boljši; tam je bila ona. »prosim ne ubij me,« je pomignil proti kiju, katerega je oprijemala njena dlan. naredil je previden korak nazaj, neprepričan v njene namene. to, da je takrat pozabil nanjo v tistem stranišču še ni bil upravičen razlog, da ga pretepe, kajne? ali pa je bilo to le še eno izmed njenih čudnih nagnjenj? to bi lahko pojasnilo, zakaj je stala pred njim v zapeljivem spodnjem perilu, pripravljena na akcijo. »mene ne moti, da si v spodnjem perilu,« je skomignil z rameni, ko je s pogledom krožil po njenem golem telesu z navihanim nasmeškom na obrazu; od njenih bosih stopal je pogled počasi dvigal prek njenih svilenih stegen, ploskega trebuha, zapeljivega oprsja do čudovitih oči, katere so ga lahko z enim samim pogledom začarale v sramežljivega osemnajstletnega fantiča. prekleto, kaj mu je delala. opit se je s težavo zadržal, da se ni nemudoma zagnal vanjo k njenih mehkim ustnicam. pripravljen je bil dokončati tisto, kar je pustil nezaključeno, a rjavolaska očitno še vedno ni pozabila njegovih neumnih besed. »alexa, nehaj,« je zmajal z glavo in ji stopil korak bliže. »kot prvo, niti nisem tako pijan.« pijan je bil ravno prav, da je lahko požrl svoj ponos in potrkal na njena vrata. pa tudi dovolj, da je lahko videl pred seboj tri rjavolaske in ne samo ene. »in zakaj moraš ponovno omenjati svojega neumnega moža. o njem sem slišal že dovolj včeraj, ko sem izvedel, da vsak večer natepava mojo sestro,« je tiho zavzdihnil, še vedno razočaran nad dejanji svoje mlajše sestrice. »in tu nisem zaradi njega. tukaj sem zato, ker rad zaključim začeto.« dotaknil se je njenih ustnic in ji poklonil nežen poljub, nato pa si dovolil narediti nekaj korakov naprej. zadovoljno se je nasmehnil, ko je opazil šopek rumenih tulipanov, katerega ji je poslal pred nekaj dnevi. očitno le ni bila tako hladna, kot se je sprva zdelo. »vidim, da so ti všeč rože, katere sem ti poslal.« s prsti je zaplesal po njenem dolgem vratu, po njeni mehki koži. »poslušaj, če bi se hotel zgolj maščevati tisti gori mišic, bi te že zdavnaj pozabil. ampak sedaj… reciva samo, da te je težko izbiti iz glave,« se je zadovoljno nasmehnil, presenečen, da mu je kljub opitosti uspelo izreči tako trezen stavek. sedaj je k njenemu vratu prislonil še svoje ustnice in ob njeno kožo nežno zamrmral: »pozabiva nanj in na vse skupaj in nadaljujva tam, kjer sva končala, prav?«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Tor Apr 30, 2013 12:00 pm

her one and only shane

bila je trapa – to je bil edini odgovor, ki ga je dobila na vprašanja, ki so se ji podila po glavi. le zakaj bi ga drugače spustila v svoje stanovanje, in se prelevila v hihitajočo se najstnico, ki prvič zre v svojega ljubčka. prav res jo je spremenil v neumnico, v nekoga ki je bila pripravljena oprostiti marsikaj, in to vsekakor ni bila alexa. z skoraj neumnim izrazom na obrazu je strmela vanj ko sta se znašla sama in skušala nekako doumeti kako točno se je znašla v tej situaciji. »ne misli, da mi ni padlo na pamet.« mu je požugala z kijem, ki se ga je še vedno oklepala, kot da je bil rešilni obroč in ona se je utapljala v morju. odložila je najprej steklenico, ki ji jo je potisnil v roke, kot da je kakšna natakarica, potem pa k steni nazaj prislonila še kij in se s prekrižanimi rokami zastrmela vanj. prekleto, zakaj je imel tak učinek na njo? res, da je bil neverjetno seksi, tako postaven da ji je včasih skoraj vzel dih, a saj ni prvič srečala postavnega fanta. ampak nekaj je bilo na njem, presneto. »mislim, da je za oba varneje, če se oblečem.« je zamrmrala, kar naenkrat sramežljivo – le še ena stvar, ki ni bila značilna zanjo in z obžalovanjem pogledala na svoje roke, ki so bile zapacane z barvo in svoj nenaličen obraz – velikokrat je sanjarila o tem kako bo videti ko se bosta spet soočila, in to vsekakor ni bilo kako si je predstavljala. »kaj res? mislim, da se moja vrata, ki si jih skoraj podrl nebi strinjala s tabo.« je sarkastično pripomnila. »sploh pa te lahko voham do sem.« namrdnila se je, čeprav je dišal tako omamno, da se je morala težko zadrževati da ga ni še v isti sekundi zvlekla na kavč in splezala nanj. mirne živce alexa, ti samo dihaj, si je zabičala in še enkrat globoko zavzdihnila. nad njegovimi besedami je samo privzdignila obrvi in zavila z očmi. »že samo da ti ga omenim, da se ti dvigne pokrov.« ni vedela zakaj je bil nanj tako ljubosumen. ne, to je bila laž – točno je vedela zakaj je nanj tako ljubosumen, in tako zelo si je želela, da bi bila razlog ona in ne simpatična svetlolaska. »awh, seb in jules? called it.« je v smehu dodala in se mu široko zarežala. »koliko greva stavit da sta prvič seksala v tistem jašku?« obraz se ji je v trenutku pomračil, ko je pomislila na tisti večer. ko sta bila onadva v tistem stranišču, in potem… zmajala je z glavo. in potem nič. in ravno to je bila celotna težava. ko jo je prvič poljubil je skoraj zastokala od zadovoljstva in popolnoma otrpnila v njegovih rokah, kot da je v trenutku pozabila kako jezna bi morala biti nanj. ampak potem, je seveda moral odpreti usta in uničiti vse skupaj. »ne.« je odločno, vsaj po njenem mnenju, zamomljala in se z rokami oprla na njegova prsa, da bi ga odrinila stran. »niso mi všeč, pravzaprav jih sovražim. zato jih imam tudi zunaj, da se lahko spomnim nate ko grem mimo, in kako zelo mi… greš na živce.« je zadnji del stavka samo izdihnila ko so se njegove ustnice dotaknile njenega vratu in se za nekaj čudovitih trenutkov prepustila občutkom, ovila roke okrog njegovega vratu in ga potegnila bližje, ga poljubila nazaj potem pa ga, ko so se njegove besede končno registrirale v njeni glavi, spet odrinila stran. »ne!« je rekla tokrat odločneje in stopila korak nazaj, in ga z iztegnjeno levico skušala nekako obdržati na varni razdalji. »nič ne bova dokončala kar sva začela, čas za to je že zdavnaj minil.« je jezno dodala in si z hrbtno dlanjo obrisala ostanke njegovega poljuba s svojih ustnic. »če misliš da lahko priplešeš v moje stanovanje kar tako, in me začneš poljubljati ker upaš da bom potem, kaj… kakšen točno je tvoj načrt? je to vse skupaj ena velika igra, ker poskušaš seba obdržati stran od svoje sestrice?« jezno je zakorakala proti njemu. »misliš da me boš lahko kar tako izkoristil, hm?« z rokami je močno butnila ob njega in kljub svojem pijanem stanju je ostal pri miru. prekleti moški, da je bila poleg njih vedno kot kakšna jezna majhna veverička. »točno vem kakšno mnenje imaš o meni, a te moram razočarati. tudi jaz imam čustva in oprosti če ne padem ravno na hrbet ob tvoji mamljivi ponudbi.« z roko je pokazala v njegovo smer. vse skupaj je bila seveda ogromna laž, tudi pijan je bil najlepša stvar kar jih je videla.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Sob Maj 04, 2013 9:48 am

my love alexa

»nisem pijan,« je skorajda užaljeno zavrnil njene besede, čeprav je napol prazna steklenica viskija pričala drugače. izpod čela je zapičil svoj pogled naravnost v rjavolaso postavo, ki je bila sedaj na žalost že oblečena. težko je priznal, da mu je nekdo tako krhek, že z enim samim pogledom, dotikom ali besedo poslal mravljince po celem telesu. nejevoljno je prestopil na mestu kot razvajen otrok, ki ne dobi svoje igrače, ko vedno znova v pogovor našel pot prekleti rjavolasec. »če je pa tak kreten,« je s pestjo zamahnil v steno, ki je trdo prestregla njegov udarec. »poročena si z največjim bedakom na svetu. resnično ti čestitam, da ti je med vsemi kreteni uspelo najti največjega,« je zamrmral, nezadovoljen s temo pogovora. »dovolj o tvojem možu in moji sestri, prav?« je pokimal, popolnoma navdušen nad svojo idejo. želel si je nje, njenih dotikov in ne pogovorov o njenem neumnem možu, ki je uničil njegovo sestro. samo ob njej je bil sposoben tako hitro pozabiti na sestro, za katero bi bil običajno pripravljen začeti marsikateri spor. ampak ne, pogled nanjo ga je umiril. bila je kot droga, katero je potreboval, katera ga je varovala pred norostjo. že samo s kratkim poljubim, katerega je prekinil njegov nasmeh, ga je uspela strezniti vsaj za malo. potreboval je njene poljube, potreboval je njo. »kaj res? na živce ti grem?« je skorajda posmehljivo zašepetal ob njeno kožo. ni nameraval oditi, pa če se ga je še tako trudila odgnati. morda je bil pijan kot čep in se je le s težavo držal po koncu, a celo on je lahko v njenem glasu zaznal neodločnost. hotela ga je, pa če se je tej misli še tako upirala; tega se je zavedal. z nasmeškom je obstal na mestu, ko je drobcena postava spolzela iz njegovih rok. zabavala ga je, ko se je igrala tako nedostopno in odločno. »moj načrt? zaključiti začeto, kot sem že omenil. in mislil sem, da sva zaključila z debato o jules in sebu. povedal sem ti že, da nimam nobenih skritih načrtov, tako da lepo prosim nehaj iskati probleme tam, kjer jih ni. samo prepusti se,« je nagnil svojo glavo v levo in prekrižal roke na prsih, ko je poskušal razumeti kaj se ji podi po glavi. »je tako težko verjeti, da enkrat nimam nekih skritih namenov ter da sem prišel sem popolnoma… popolnoma iskreno? ne bom te izkoristil,« je tiho dahnil, ko so njene pesti zadele njegova prsa. če ne bi bil pod vplivom alkohola, bi verjetno že zdavnaj predal igro in užaljeno odšel, a sedaj si je le nadel neumen nasmešek in čakal. spil je preveč tekočega poguma, da bi sedaj kar odšel. tudi sam je stopil korak nazaj, lahko je čutil kako se njegovo čelo guba. »čakaj… kakšno mnenje misliš, da imam o tebi? poleg tega, da si edina ženska, ki me sploh lahko pritegne, mi nažene strah v kosti, ampak me zraven tudi popolnoma obnori,« je pijano razkril resnico. ujel je njeno dlan, ki je krilila po zraku in jo potegnil v svoj objem. »nočeš, da odidem, kajne?« je šepnil ob njeno uho, ko je z rokami že iskal pot pod njeno preveliko majico. nežno je s prsti zaplesal po njenem svilnatem hrbtu, s poljubi pa zasipal njeno kožo od vratu do mehkih ustnic. »če hočeš bom nehal.« počasi je potegnil svojo desnico izza njene majice in jo zakopal v njene rjave lase, poljube so prekinjali kratki nasmeški zadovoljstva. dvignil je njeno lahko postavo in jo pritisnil ob belo steno, poljubi so začeli padati vse nižje. »povej, kaj bo bova storila, alexa? mi boš končno verjela, da nimam nobenih skritih namenov in se prepustila ali pa se boš vztrajno upirala, čeprav veš, da imam prav?«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Sob Maj 04, 2013 10:39 am

her one and only shane

Prekleto, zakaj je imel ta učinek na njo? zakaj mi je dovolila, da jo je tako zapeljal, kot je nihče drug ni mogel. vedno je bila ona tista, ki je držala niti situacije v svojih rokah, a v tem trenutku je shane vsekakor zmagoval. in povrh vsega je bil še pijan, ona pa trezna, kar je že veliko povedalo. čez ustnice ji je švignil skoraj zadovoljen nasmešek in prekrižala je roke. »z največjim bedakom kaj? hm, mogoče bi še kje našla večjega, če bi se že ravno trudila.« je pomenljivo dodala s pogledom nanj in zživcirano zavzdihnila. »bi prosim lahko nehal pretepati moje stene? ne vem kaj točno so ti storile, razen tega da so prikladno tam.« moj bog kako jo je spravljal ob živce, želela si ga je samo potegniti k sebi in splezati nanj. a je raje modro ostala na svojem mestu, kot da so bile njene noge narejene iz cementa. »prav, tako ali tako vidim da o njiju ne bova povedala nič pametnega.« bi mu mogoče morala povedati da sta bila pravzaprav v procesu ločitve? podpisani papirji so še vedno ležali nekje na mizi, in če se ne bi obnašal kot največji kreten in prihrumel v njeno stanovanje bi mu to mogoče še povedala. a je bilo tako veliko zabavneje, vsaj tako se je odločila. počutila se je, kot da bi prebudil vse živce v njenem telesu ko je poljubljal njeno kožo, in morala se je okleniti njegovih rok, da ni spolzela na tla. »mhm, ne vidiš kako te ne prenesem?« je zamomljala ko so se njegove ustnice spustile na njen vrat in zaprla oči ob užitku. bog ji pomagaj, ampak res se mu ni mogla upreti. nič na njem ni kričalo, da je bil njene vrste moški, še zdaj se je spomnila trenutka, ko ga je prvič zagledala v tistem stranišču. vsekakor takrat ni pomislila – sanjski moški. kakšna trapa je bila, če bi imela vsaj kaj slame v glavi bi že takrat ugotovila, kako neverjeten je. »ne iščem problemov kjer ji ni shane, ti pač to počneš za preživetje, ljudi obračaš okrog svojega prsta in oprosti če ne bom ena izmed tvojih zmag.« je odločno rekla, čeprav že sama sebi ni več verjela. »ja, to je pa precej težko verjeti.« ampak mu je – presenetljivo in popolnoma presenečena sama nad sabo, mu je verjela. pretekle izkušnje so jo naučile, naj moškim nikoli ne zaupa, nikoli ne verjame, ker je to pomenilo samo bolečino in težave, a iz nekega neverjetnega razloga, se je zdaj znašla tu, v položaju kjer je bila spet slepo pripravljena verjeti nekomu. nekaj trenutkov je presenečeno strmela vanj in skušala nekako razumeti njegovo priznanje, zraven pa upala da vse skupaj ni bila samo posledica alkohola. »bolje zate da se zjutraj spomniš kaj si rekel.« je zamomljala ko jo je povlekel k sebi. bolje zanj, da bo zjutraj še tu. ko se je njegova roka znašla pod njeno majico je samo zastokala od užitka – nekaj je bilo ko jo je shane poljubil, a ko se je njegova roka znašla na njegovi goli koži, to je bilo nekaj povsem drugega. hotela ga je sleči, čutiti kako je ko med njima ni nič več, ko sta koža ob koži. samo nekaj je nerazumljivo zamomljala na njegovo vprašanje o tem, ali naj neha in potem skoraj užaljeno zastokala ko je odstranil svojo roko. presneto, spravljal jo je ob pamet. svoje noge je avtomatsko ovila okrog njegovega vitkega pasu, ko se je znašla pritisnjena ob steno in z rokami zaobjela njegov obraz. nekaj časa je strmela vanj in se mu potem počasi približala, in ga z potrpežljivostjo za katero ni vedela, da jo ima v sebi poljubila. potem se je odmaknila stran in se mu sladko nasmehnila. »če bom kdaj jokala zaradi tebe shane young ti bo prekleto žal.« z roko je segla za njegovo majico in mu jo potegnila čez glavo in potem razprostrla roke čez njegov prsni koš. oh ja. oh ja. »prosim reci še enkrat… moje ime, všeč mi je kako rečeš moje ime.« je malce zadihano zamomljala ob njegove ustnice, potem pa se še sama odpravila raziskovat, navzdol po njegovem telesu.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Maj 05, 2013 10:32 am

my love alexa

»alexa,« je tiho dahnil, ko je poskušal zbrati svoje pijane misli v smiselno celoto. pojma ni imel, kako naj se brani, če je pa vendar imela prav. vso pravico je imela, da dvomi v njegove besede, če je pa njegovo delo, da zavaja ljudi. ampak nje ni zavajal, pred njo je bil tako gol in nebogljen kot pred nikomer drugim. »dobro veš, da si zadnja, ki me lahko obsojaš. prekleto, razumi že, da te ne zavajam. ali ne vidiš, da sem se moral napiti kot čep, da sem sploh lahko zbral dovolj poguma in se naslikal pred tvojimi vrati? ne vem kako ti to uspeva, gospodična holden, ampak ne morem si te izbiti iz glave. vsak preklet trenutek plava pred menoj tvoj pogled. potrebujem te,« je naposled le uspel spraviti iz sebe. ni vedel, kdaj je postal tako iskren človek, kdaj je začel svoja čustva tako javno razkazovati. vedno je bil bolj zaprta knjiga, rad je skrival svoj pravi obraz… a pred njo je bilo vse drugače. lahko je čutil, kako je že z enim samim pogledom zavrtala do njegovih misli in jih nato prebrala. bila je tako prekleto magična. nežno se je nasmehnil, ko je omenila jutro, ki je bilo še daleč. pred njima je bila še cela noč, katere zagotovo ne bosta prespala. njegovo telo je norelo ob njeni bližini, že en sam dotik, mu je poslal kri po celem telesu. z dlanmi je raziskal skorajda vsako ped njenega telesa, nežno je drsel ob njeni gladki koži. »ne boš jokala zaradi mene,« je zašepetal v njen vrat, že v naslednjem trenutku pa dovolil rjavolaski, da se znebi njegove majice. in če je njegov razum postajal z vsakim poljubom treznejši, se je njegovo telo vse bolj napijalo njenih dotikov, ki so s strastjo prijetno žgali njegovo kožo. dlani je spustil do roba njene prevelike majice, katero je nežno potegnil čez njeno glavo, tako da je sedaj ostala samo v zapeljivi črni čipki. nekaj kratkih trenutkov jo je samo opazoval, neprepričan v resničnost podobe, ki je tako strastno raziskovala njegovo telo. »alexa,« je izgovoril njeno ime z neizmerno previdnostjo in nežnostjo v glasu, preplašen, da bo z enim samim trdim tonom razblinil dogajanje. z dlanmi jo je nežno objel prek pasu, jo privil v svoj tesen objem, nato pa lahkotno dvignil v zrak. z desnico je zamahnil pred lesene omare, ki je stala v prostoru in zbil na tla nekaj slik, ki so trdo treščile ob tla. rjavolasko je posadil omarico in se z ustnicami nalepil na njene, dlani pa zakopal v njene goste lase. prekleto, kako je užival v vsakem poljubu, v sočnosti njenih ustnic. počasi je prekinil poljub z nagajivim nasmeškom in se, z ustnicami še vedno ob njeni koži, spustil prek njenega svilenega telesa. njene noge je prisilil, da se razširijo, ko je padel na kolena in s poljubi zasul njena stegna. počasi se je približeval zapeljivi črni čipki, ki je čakala na to, da bo odstranjena. »prekleto, kaj mi delaš.«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Maj 05, 2013 2:19 pm

her one and only shane

v tistem trenutku si je želela, da bi imela vsaj osem rok, da bi se z vsemi lahko istočasno dotikala njegovega telesa. sploh ni vedela kje se začne njeno in kdaj se konča njegovo telo, vse skupaj je bila ena zmešnjava okončin, poljubov in strasti. še tesneje se je ovila okrog njega in si skušala nekako v glavo vbiti njegove besede, skušala razumeti kaj ji je govoril. seveda je imel prav – alexa je bila zadnja ki bi ga lahko obsojala, kakšne vrste življenje je živel. in tudi shane ni bil sam kriv, da je imela tako velike težave z zaupanjem. vsega je bila kriva sama – ker se je na človeka navezala tako hitro, in potem pričakovala, da bo za vedno ostal v njenem življenju, zgodilo pa se je prav nasprotno. »vem…« je tiho dahnila in se z dlanjo dotaknila njegovega prsnega koša, kjer mu je divje razbijalo njeno srce. »samo… vsi moški v mojem življenju me pustijo na cedilu.« je zamrmrala in možgani so ji kar sami skočili na stranišče kjer sta se spoznala, in kako brez težav je iz njega odkorakal. a potem se je tudi vrnil, in zdaj je bil tu. res je bila trapa, da se je z njim sploh še prepirala. »oh shane, tudi jaz tebe. sploh ne vem kaj si mi naredil, a nenehno mislim nate in če me zdaj v tem trenutku ne vzameš se mi bo zmešalo.« je že skoraj v smehu rekla in se ovila okrog njega, potem pa poglobila poljub. bila je norica, to je vedela, a za nič več ji ni bilo mar. z rokami je drsela po njegovi goli koži, potem pa roke zamenjala s svojimi ustnicami in počasi, previdno odkrivala vsak skrit košček njegovega telesa. iz sebe je izpustila zadovoljen momljaj ko je izgovoril njeno ime in potem pridušeno vzkliknila ko se je znašla na leseni omari, okvirji in slike pa so leteli naokrog. ni ji bilo mar, za nič več. razen zanj. z dlanmi je zaobjela njegov obraz in ga poljubila, potem pa povlekla bližje sebi in se z rokami naslonila nazaj ko je počepnil med njenimi nogami. »o moj bog.« glava ji je omahnila nazaj v ekstazi ko se je končno približal njenemu najnežnejšemu predelu »oh shane, ja, ja, prosim.« je dahnila ko so se njegovi prsti končno oklenili črnih čipkastih spodnjic in jih z njegovo pomočjo spravila s sebe. s skoraj fasciniranim pogledom je opazovala njegovo svetlolaso glavo med svojimi stegni in se z prsti ene roke oklenila njegovih čudovitih las in še enkrat, tokrat precej glasneje zastokala potem pa ga povlekla navzgor k sebi in ga poljubila. bil je… neverjeten. preprosto neverjeten. z rokami se je oprla na njegov prsni koš in ga potisnila nazaj dokler nista zadela kavča in ga posedla, potem pa še sama, zdaj praktično gola splezala nanj in si odpela nedrček, ki je po hitrem postopku romal na tla. poljubljala ga je po celem prsnem košu in z rokami že segla za njegov pas in zadrgo – nič ni oboževala bolj, kot slačiti moškega. ko je bil tudi sam gol, in sta bila koža ob koži je dvignila pogled in se mu poredno nasmehnila. »upam, da ne pričakuješ da bom od kje privlekla bič in usnje, ampak vseeno poznam nekaj trikov…« je rekla v spominu na njegovo priznanje ko sta se prvič spoznala in se mu še enkrat nasmehnila, ko ga je objela z roko potem pa kot prej, roko zamenjala s svojimi ustnicami, in se spustila malce nižje. precej nižje.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Maj 19, 2013 1:34 pm

my love alexa

z vsakim vdihom je vpijal njeno božansko bližino, napijal se je njenega vonja, njene mehke kože, njenih mehkih ustnic. bila je tako prekleto popolna, ko se je ovijala okoli njegovega telesa. pojma ni imel kako bi opisal vsa čustva, ki so vrela v njem v tistem trenutku, ko jo je imel končno v svojem objemu. nikoli je ne bo spustil. morda je ravno v tistem trenutku prišel do sklepa, da bo v mestu pač moral ostati… oziroma, da bo moral ostati tam, kjer bo ona. imela ga je, fizično in psihično, bil je njen. samo njen. in pripravljen, da skoči z njo tudi čez rob sveta. »jaz te ne bom,« je zamrmral ob njeno svilnato kožo, tudi sam presenečen nad svojimi besedami. iz njega je kar vrela iskrenost, pripravljen je bil izreči stvari, katere bi običajno pokopal nekje globoko v sebi. »alexa,« je tiho dahnil njeno ime že milijontič tisti večer, s kazalcem je segel do njenih ustnic. dovolj je bilo besed, ki so ju vedno znova pripeljale do kakšnih prepirov. z dlanmi je prepotoval prav vsako ped njenega telesa, tudi ko je imel glavo med njenimi svilnatimi stegni, je z rokami nežno poplesaval prek njenega ravnega trebuha, čudovitih prsi. zakopal se je vanjo, tako kot si je želel že vse od prvega srečanja, poskrbel je, da je bila zadovoljna. sprva je njena stegna le nežno poljubljal, vse dokler niso vzdrhtela. nato je z ustnicami zaplaval do točke, kjer ga je tako vzburjena čakala. nekaj je nežno zamrmral v brado, ko ga je potegnila k svojim ustnicam, sledil je njeni pobudi, dokler nista zadela kavča. samo opazoval je, kako se je povzpela nanj, kako je v trenutku pred njim ostala gola. medtem ko se je sama zaposlila z njegovo zadrgo, je z ustnicami segel do njenega oprsja, katerega bi lahko poljubljal celo noč. z dlanmi je poplesaval vse od njenih las do zadnjice, hotel je raziskati in zadovoljiti prav vsak del njenega telesa. »škoda,« se je zarežal, ko je ponovno na plano privlekla njuno prvo srečanje. zadovoljno je zamrmral, ko se je tudi sama spustila nižje in pustil svojim glasilkam, da so spuščale vsakič bolj glasne zvoke. z lahkoto bi lahko v tistem trenutku zbudila kakšnega soseda. »mislim, da bom preživel brez bičev,« jo je potegnil spet v svoje naročje, kjer jo je spet zasul z milijon poljubi. z enim samim gibom jo je uspel premakniti in spraviti v ležeč položaj, tako da je sedaj ležala pod njim. svoje ustnice je od njenega popka počasi dvigal do njenih ustnic. z dlanmi sta bila priklenjena drug na drugega, vsak njun sinhron gib je bil kot eno. glasno stokanje in hitro dihanje je zapolnilo tišino stanovanja, vse dokler ni skozi prostor, nežno kakor piš vetra, zaplaval lahkoten šepet. »najboljša si, alexa. najboljša.«

- END -