abandoned beach house

Naslov sporočila: abandoned beach house Tor Maj 21, 2013 8:55 pm

tag; loulou - mission

Revolver za pasom, neprebojni jopič, noža na obeh mečih in nov Weston v potni dlani; obe sta bili do zob oboroženi in predvsem prikrito nervozni, ko sta hiteli proti obali, kjer bi ju prav lahko čakal masaker v že dolgo zapuščeni počitniški hišici. Ob trenutkih, kot so bili ti, se je lahko zgolj potrudila razumeti družino ugrabljene deklice in na to gledati s svojega posebnega vidika. Kako bi se počutila ona, če bi kdo s smrtjo grozil Valentinu? Njeni mlajši sestrici? Ob tem je lahko le trdneje poprijela za pištolo in se nelagodno presedla na zadnjem sedežu kombija, ki ga je delila z Louise, novo partnerko, ki je precej uspešno nadomeščala Jacoba. Še vedno ga je pogrešala, predvsem tiste trenutke izven službe, kjer se z novo kolegico nista tako zelo dobro ujeli, toda to je bila povsem drugorazredna tema. V splošnem je bilo pomembno zgolj eno samo; kako sta dekleti lahko sodelovali v akciji. »Misliš, da jo še vedno ohranjajo pri življenju?« je stisnila pesti in se že tretjič zaporedoma okarala, ko je uvidela, da na sam problem gleda s posebnimi očmi. Da ni mogoče rešiti prav vsakogar, ji je bilo jasno vse odkar je izgubila Jacoba, toda tu ni šlo zgolj za nedolžno življenje, pač pa za hud pritisk javnosti, ki je do sedaj že izvohljala marsikatero podrobnost o ugrabitvi hčere mestnega uradnika.

Po slabih desetih minutah precej divje vožnje, jima je ekipa ustavila nedaleč proč od samega objekta in čeprav bi z največjim veseljem stekla tja in postrelila vse kar je bilo živega, si tega preprosto ni smela privoščiti. Dekle je bilo v hudi nevarnosti, po več dneh nenehnega ustrahovanja verjetno tudi precej pretreseno, ugrabitelji pa živčni, ker denar še vedno ni bil prenakazan na njihov račun. Brez dvoma najslabša možna kombinacija. »Greva, Louise?« je pomignila kolegici, na kateri je nekaj specialcev že paslo svoje lačne oči in prav z zadovoljstvom jim je odškrnila tisto, za kar sedaj niti slučajno niso imela časa. »Greš do zadnjega vhoda? Prepričana sem, da bodo presenečeno obstali, ko ugotovijo, da so poslali dve ženskici. Glede na vse tiste lačne psičke, ki so se slinili nad tabo, bi mogoče bilo pametno, če bi vsaka od naju odpela kak dodaten gumb,« je nato brez kakršnegakoli dodatnega in predvsem nepotrebnega govoričenja stekla do lesene kolibe z napol zastrtimi zavesami. Obstala je s hrbtom naslonjena na razgret les in tu in tam stopila na prste, da je s pogledom vendarle dosegla lino, skozi katero je lahko vsaj deloma spremljala dogajanje v notranjosti. Morda pa le ni bila edina, ki ji je srce utripajo hitreje kot kolibriju, je ugotovila, ko je edini, ki ga je pravzaprav lahko videla, presneto nervozno korakal sem in tja, tu in tam obrisal mokro čelo, predvsem pa si nenehno mrmral v brado. »Lou, jih vidiš? Mogoče jih lahko kako zamotim, ti pa jih ta čas presenetiš iz ozadja?« je tisto, kar se je v trenutku zdelo najbolj smiselno, zamrmrala v mikrofon, »Kaj pa punca? Jo kje vidiš? Iz te smeri sem ujela samo nekoliko starejšega možakarja, dvomim, da je sploh oborožen.«

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Pet Maj 24, 2013 6:15 pm

tag; holy holly!

prekleto dobro se je zavedala, kako pomembno je, da z nalogo pred njo opravi več kot samo fenomenalno. zaenkrat je delo na postaji potekalo umirjeno in ni zdrselo z ustaljenih tirnic. a zakaj se ji je potem zdelo, da je vse zgolj zatišje pred nevihto? da bo nova šefica prej kot slej izvedla za njeno predrznost na delu in kako dobrodušno je prisolila zaušnico freemanu. njena služba je bila tako povsem odvisna od svinjsko privlačnega naduteža, ki je s svojim drobnim komentarjem povsem porušil njeno samokontrolo, da je njena dlan sama, magnetsko, poletela do njegovega obraza. ampak freeman je bil zdaj zadnja njena skrb. dekle v hiši pa vsekakor prva. morala je biti. zato je bila v tem poklicu. ker se je počutila bolje, ko je s takšnimi malimi 'dobrimi' deli odpravljala vse napake iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. res je hotela verjeti, da se bo s tem oddolžila za morebitna zlomljena srca, za poteptana jajca in vse ostre besede, s katerimi je imela navado sikati naokrog. njene dlani so počivale na njenih kolenih in gledala je predse v tla, ko je takole sedela poleg rjavolaske na sosednjem sedežu. njena prva večja misija – tega si je želela, to je potrebovala ves čas. nekaj, s čimer lahko dokaže, da je dovolj sposobna. da ni samo par hodečih jošk z dobro ritjo, ki podira vse sodelavce po spisku. napravila je globok vdih in dvignila pogled, ko je kombi ustavil v nesporedni bližini zloglasne zapuščene počitniške hiše. tam naj bi bilo dekle. če je niso že ubili. če niso že odšli. ''ne vem. za najino, njihovo in njeno dobro upam, da ja,'' je odkrito odvrnila na sodelavkino vprašanjo. vedela je, da bi holly verjetno raje pristala pri nalogi s komerkoli drugim. a kdo vendar ne bi? sama je bila tako zelo navajena markove družbe pri službenih podviigh, da ni imela pojma, kaj točno naj počne z žensko partnerko. sploh ker sta že dobili preveč opazk na račun tega, da jima manjka samo še ena ženska, da bi sestavljale čarljive angelčke.

odpela je varnostni pas in skočila ven iz kombija, povsem pripravljena na karkoli bo že sledilo. prav dobro je vedela, kako se lahko podobne misije končajo. kako hitro te kdo zadane s kroglo in odpihne v prihodnjo fazo. v smrt. holly je to vedela že iz izkušenj. ''mhm,'' je napravila nov globok vdih, ko je izza pasu potegnila svoj revolver in si želela, da bi bili raje v gozdu s kovčkom z denarjem za odkupnino, kakor tukaj. prvotni načrt je bil v redu, bil je super. seveda so morali pezdeti vse zajebati in se igrati boga. ''dvomim, da je treba odpeti gumb ali dva, ko sva najboljši približek mokrim sanjam vsakega normalnega heteroseksualca,'' je tvegala širok nasmešek proti partnerki, nato pa pokimala, ko ji je takole pritrdila na predlog. šla bo od ozadaj in lahko jih bosta presenetili vsaka a svoje strani. odpravila se je v nasprotno smer in malce popravila miniaturno slušalkico v njenem ušesu, preverila še, da je mikrofon na pravem mestu. previdno je napredovala proti vhodu in opazovala napol razbita in napol z deskami zabita okna. ''zaenkrat ne vidim ničesar,'' je zamrmrala holly v mikrofonček in se prislonila ob leseno steno kolibe, ki je že zdavnaj videla svoje zlate čase. prislonila je uho bližje vratom in zaslišala pridušeno govoričenje v notranjosti ter korakanje po prostoru. ''slišim korake in govorjenje, okno je na tej strani zabito, tako da ne vidim nič,'' se je namrščila in poskusila med deskami najti vsaj eno lino skozi katero bi lahko pokukala notri. ''pizda, holly, notri grem. preseneti jih s tvojega konca,'' je bilo edino opozorilo, ki ga je izrekla sodelavki in z nogo že silovito butnila v vrata, da so tresknila v stran. ''zdravo, fantje,'' je naglas zaklicala in zakorakala v notranjost z dvignjeno pištolo. ''se morda igramo skrivalnice ali pa boste pokazali svoje gnile ksihte?'' je nadaljevala in se ustavila sredi preperelega hodnika. vse je potihnilo. počasi je napredovala naprej v glavni prostor. najprej je zagledala dekle z zvezanimi zapestji, krvavim obrazom in zalepljenimi ustnicami. nato tri silake, ki so stali okrog nje. ''tole bi lahko šlo res gladko. samo dogovor bi morali spoštovati. vi pizde pa hočete vse delati po svoje? zdaj ste brez denarja in obeta se vam dolgotrajen izlet v zapor. ste srečni?'' se je nasmehnila in takoj opazila predvidljiv odziv – niso je jemali resno. bila je dolgonoga pička s pištolo, ki je verjetno bolje vlekla tiče kot jih brcala. kako zelo so se motili. sploh pa ni bila sama.

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Sob Maj 25, 2013 11:25 am

tag; loulou - mission

»Jah, lahko samo upava na to, da bodo naivno nasedli in ob pogledu na naju ne reagirala preveč burno. Verjetno jih tako ali tako ni za celo vojsko, poleg tega pa ne bo nobene škode, če kakšnega na licu mesta pospraviva,« je odvrnila, čeprav ne tako zelo prepričano, kot je sprva zvenela kolegica. Louise je bila dekle, ki ji je želela biti vsaj za odtenek bolj podobna; divja, neukrotljiva in vase prepričana barabica, ki je z največjim užitkom komandirala vse okrog sebe in se ne preveč brigala za posledice, vsaj ne dokler niso bile tik pred tem, da jo odnesejo z realnih tal. Ona pa je bila le slab približek temu, kar je predstavljala rjavolaska, še vedno trmasta in odločna, pa vendar dovolj fleksibilna, da si jo je marsikdo uspešno podredil in od časa do časa z njo pometal kot z navadno cunjo. Vsem pač ni bilo namenjeno in s tem se je že zdavnaj sprijaznila, je pa – po par tednih druženja z njo – nabrala nekaj precej življenjskih izkušenj. Začela je izrabljati svoje telo in včasih celo dosegla tisto, česar si niti v najlepših sanjah ni predstavljala in dejstvo, da je za spremembo celo bila tista z vsemi nitmi v rokah, jo je zabavalo. »Drži se,« je še polglasno rekla, pa ji je kolegica že obrnila hrbet in izginila za vogalom. Zakaj je čutila tisto nenadno potrebno po tem, da bi jo objela in ji zaželela srečo? Morda zato, ker je že izgubila dva partnerja in ob vsaki nekoliko nevarnejši misiji je v srcu čutila neprijetno zbadanje.

Sama je na drugi strani ne ravno uravnovešene lesene kolibe imela nekoliko večjo srečo. Namesto stekla so okno sicer zadelali s plastiko, toda vseeno je lahko prepoznala okvirno tri precej groba telesa, eden izmed njih se je moral precej nervozno sprehajati naokrog in spuščati živalske vzdihe, druga dva pa sta verjetno zaenkrat še ohranjala mirno kri. Če jima uspe obvladati prvega, bosta morda s tem prepričali druga dva, da se z njima ni pametno poigravati. Ali pa bi mogoče lahko zagrabili za nekoliko drugačno taktiko in igrali na karto nesposobnosti, kdo ve za kaj se bo odločila Lou, in v tistem je celo igro za življenje prepustila njej. »Dobro, previdna bodi, stavim, da so oboroženi,« je še zavzdihnila z dobro prepoznavno nervozo v glasu, potem pa tudi sama sledila njenemu zgledu in zbila vrata s tečajev. Ni prav dolgo trajalo in že je bila v glavnem prostoru, z očmi prikovanimi na Louise, ki je že požela nekaj poželjivih, ampak posmehovalnih besed, potem pa jo je odneslo naravnost proti dekletu, ki je bilo privezano na stol. Rahlo okrvavljen obraz, toda še vedno živa in zdrava je prestrašeno lovila zrak, medtem ko je Lou prav prijateljsko poklepetala s tremi možakarji. »Kaj, bi radi, da še vaju vzamemo za talki? Ti tamle izgledaš kot da potrebuješ en dober fuk,« je tisti, na videz najbolj grob, pomignil proti Louise, ona pa je tistih nekaj sekund izrabila za natančen strel v njegovo stegno. Zdelo se je, kot da sta preostala dva zgolj presenečeno obstala in ne točno vedela kako bi odreagirala, medtem ko sta dve preprosti dekleti očitno v rokah državi vse konje, toda česar nista pričakovali je bila postavna rdečelaska, ki se je do zob oborožena priklatila za kolegičin hrbet. Kako prikladno. Očitno res nista mislili na vse. »Louise, za tabo!«

Naslov sporočila: Re: abandoned beach house Sre Maj 29, 2013 6:48 am

tag; holy holly!

res je raje hodila okrog z visoko dvignjeno glavo in pretirano samozavestnim leskom v očeh. v kombinaciji z njenim videzom so jo prav zaradi tega včasih podcenjevali. prav barabe podobne tistim pred njo. videli so par dolgih nog, oprijeto majico pod katero se nekaj napenja in izgubili pamet, ko so ugotovili, da je to ženska, ki ne izgleda ravno kot shrek. po tistem je njihova linija misli hitro skrenila s poti in lahko jih je sesula v prah. dobro, morda ne ravno v prah, a prav nežna tudi ni bila. preveč let je namenila akademiji in policiji, da bi lahko na lepem kar pozabila na lastno varnost in na obrambo. znala je streljati, še bolje pa je znala skakati naokrog in mlatiti po njih. tudi tiste drobne pesti so lahko prekleto bolele, če si jih uporabil na pravi način. bilo je očitno, da tega sami niso vedeli, ko je eden od kretenov bruhnil v smeh in s prstom pokazal nanjo: ''kakšen drobižek potem pošljejo. morda bi morali vzeti še njo. vsekakor bi rad nekaj nategnil po vsem tem sranju.'' njene obrvi so se avtomatično usločile, ko je preprijela pištolo in trenutek njihove nepozornosti izkoristila, da ošinila s pogledom vrata na drugem koncu sobe, kjer je skozi okno opazila hollyjino senco. ''žal imam standarde, pobe. dotaknila se te ne bi niti s palico,'' je brezizrazni zamrmrala in končno so se vrata s treskom odprla in med podboji je stala holly. ''dober fuk? potem sem pa res na napačnem mestu,'' je zavila z očmi, ko se je oglasil največji od grobijanov. ''dava vam možnost, da se predate. pustite dekle pri miru in odidete ven z nama. na postaji lepo vse priznate in morda vam kaka višja sila zniža že tako svinjsko kazen. ste res pričakovali, da vas nihče ne bo dobil? traparija,'' je zmajala z glavo in odstranila varnostno zaponko z revolverja. ni se nameravala več poditi okrog ognja in šaliti. poslala bo metek v vsakega od njih, če ne bodo plesali kot onidve žvižgata.

trznila je, ko se je njena partnerka zadrla proti njej in nato po hitrem postopku najprej spustila metek v grobijanov trebuh, še preden bi se obračala naokrog, da bi videla, čemu ves ta kraval. ''druga dva sta tvoja, holly,'' je navrgla rjavolaski in se sklonila v pravem času, ko jo je nekdo hotel s pištolo mahniti po temenu. čepe se je obrnila naokrog in iztegnila nogo pod par v usnje obdanih nog. opala, čedna ženskica. ki je zdaj pristala na tleh poleg nje, ko ji je lou izbila tla. sama se je hitro spravila pokonci, a rdečelaska ni bila nič manj hitra. in tako se je začelo. prepreči tisti udarec, ustavi pest z dlanjo. kroše v čeljust, levo, desno. brca med rebra, brca naravnost v trebuh. ni točno vedela, kateri je šlo bolje, ker sta enostavno brcali ena v drugo z vso močjo, dokler ji ni uspelo brcniti naravnost v rdečelaskino koleno, da je poletela na tla. v trenutku je bila na njej in njena dlan je zvijala zapestje, kjer je držala pištolo, da bi jo pri priči izpustila. v ozadju je slišala nekaj strelov, a ni imela časa preveriti, kaj točno se je dogajalo s holly in moškima. upala je najboljši izid, tista dva sta izgledala bolj kot dva trola, zato bi ju holly lahko kar hitro onesposobila. ali pa jima vsaj podarila kakšno luknjo s kroglo. ''ostani na tleh, prosim?'' je z nepretirano vljudnim tonom potisnila podlaht na rdečelaskino grlo in so svojo moč osredotočila na njen prsni koš, da ji je malce otežila osnovno funkcijo – lovljenje zraka. ''se mi je zdelo, da tisti trije kreteni ne bi mogli napraviti takšnega načrta. torej si bila ti v ozadju vsega?'' je zmajevala z glavo, ko je iz pasu vlekla lisice in eno razprto že oklenila okrog ženskinega zapestja. naredila je napako, ko je le malce popustila in pristala je na tleh po silovitem srečanju z neznankino pestjo. po tistem se je bolj ali manj vse ovilo v temo.