strmela je v zaslon prenosnika in vase v velikih požirkih zlivala že - saj ni več vedela katero kavo natančno. samo vedno več umazanih šalic zloženih ena v drugo, in ovitkov od čokoladic, je imela nastlano po mizi. do vratu je bila zakopana v delo in pisanje številnih poročil, kar ji je jemalo voljo in energijo do česarkoli. bila jo je sama naveličanost. naveličanost pojavljajoča se v trenutkih preutrujenosti, ko je tudi njej pobralo vso energijo in je več dni skupaj želela spati in se nekaj časa ne več vrniti na svoje delovno mesto. takšni trenutki slabosti so ji parali živce, kajti v njej je le bilo precej perfekcionista in niti slučajno ni videla satisfakcije v osebnem zlomu. navsezadnje pa je bila zgolj človek in ne božanstvo, kar bi včasih kot gotovo še kdo drug najraje zamenjala in si vsaj malo olajšala življenje. toda na koncu je bila zaradi svojih neracionalnih želja le prekleto jezna sama nase, ker ni počela drugega kot se smilila sama sebi in kar je ne bo pripeljalo nikamor na boljše. zato se hitro spustila nazaj na realna tla iz puhastih oblačkov in brez negodovanja dokončala kar je imela za dokončati. s tarnanjem in odlaganjem se ne bi ničesar spremenilo.

naposled ji je že krepko čez eno uspelo vse urediti in uspelo se ji je samo še sleči iz obleke, nato pa gola padla na postlano posteljo in verjetno padla v spanec še preden se je njena glava dotaknila blazine. kasneje se ji je zazdelo, da je komaj zatisnila oči, ko jo je nekdo že usmiljeno budil, butal po njenih vratih. in oseba kar ni hotela odnehati in odnehati. nejevoljno je ugotovila, da ji je bilo naklonjeno komaj uro spanca in niti minute več. pojma ni imela kdo se je sredi noči narisal na njenih vhodnih vratih, aaron zagotovo ni mogel biti, ker je imel svoj ključ, poleg tega pa je bil na nekem lovu za zgodbo izven mesta. prekleto, mar ljudje niso mogli za obiske izbirati bolj normalnih ur? težka kletvica ji je ustnice zapustila nekontrolirano, ker se dotična oseba obešena na njenih vratih ni hotela odstraniti in brezvoljno je čez golo telo nataknila zgolj kratko svileno haljico, ki je bila komplet s prav takšno temno modro kombinežo, ki je ta hip bila kdo ve kje. sploh pa ni bilo pomembno, osebka se bo znebila po hitrem postopku in se vrnila nazaj v posteljo. na haljici si je zgolj zavezala pas, preden se je kar v temi in še napol miže napotila do vrat. ne da bi pogledala skozi kukalo je na stežaj odprla vrata in že imela odprta usta, da tistemu na pragu pove kar se mu zagre ob tej nekrščanski uri in jih brez besede zaprla nazaj, ko je prepoznala temnolasca. najprej je sicer morala vsaj dvakrat pomežikniti, da se je prepričala v resničnost osebe pred njenimi očmi. "doma lahko hodim tudi gola, če mi paše" mu je zajezikala nazaj, ne da bi ga pozdravila in se namrščeno zastrmela vanj. "si ne bi mogel izbrati boljše ure za obisk? in mi s svojim butanjem ne ravno sneti vrat s tečajev?" jo je zanimalo, ko ga je na hitro ošinila s pogledom in v njegovi sapi že lahko zavohala alkohol. aha, torej je bil nažgan - kar pa še vedno ni opravičevalo, da jo je vrgel ven iz postelje in da se je sploh pojavil na njenem pragu. videla se nista že vse od tistega večera v klubu in čeprav ji je dal obljubo, mu ni verjela. vse doslej, vse do trenutka ko je odprl usta in točno vedela o čem govori. megla zaradi zaspanosti se je v njeni glavi v momentu razkadila in brez pomišljanja je pograbila njegovo roko, da ga je potegnila v notranjost stanovanja. tudi ni razmišljala, da se bi njena haljica morda razprla in bi mu s tem dala odličen razgled na svoje intimne dele telesa. "prekleto, kellan! zakaj nisi to rekel že takoj? ne da se obešaš kako sem oblečena," je bila spet jezna nanj, ko ga je posadila na stol za otoček v njeni kuhinji. "torej, za kakšen naslov gre? je tukaj v phillyu ali kje drugje? mi ga misliš dati ali te bom morala prositi na kolenih?" je stegnila roko in pomigala s prsti, naj ga ji že enkrat da, na pamet ga zagotovo ni vedel v tem svojem stanju. "hmm, ampak to si mi moral priti povedati nažgan? je mar za vodjo ganga takšen problem priti trezen v stanovanje fbi agentke?" je bila še vedno nekoliko jezna nanj, ker je sem prišel precej opit, čeprav je zanjo imel podatke za katere se je gnala krepko čez mejo zadnjih nekaj let.

"vedno!" ga je nejevoljno zatrla s sicer namuznjeno podnoto, kjer se je sarkazem v njenem glasu postavljal na laž. presneto na živce ji je že šlo njegovo vtikovanje v njen izbor garderobe. posebno sedaj, ko je sredi noči visel na podbojih njenih vrat, preveč pod vplivom alkohola, da bi lahko stal sam in je bilo očitno, da jo je vrgel direktno iz postelje. zrla je vanj in čakala da se končno izjasni kaj je tisto kar ne more počakati do jutra in je nujno potreben nočni obisk na domu. "obstaja tudi zvonec ti pametnjakovič, da ne omenjam telefona," ga je postrani pogledala in se komaj zadrževala, da se ni bi zarežala ob njegovem razlaganju zakaj ji je skoraj snel vrata s tečajev. sicer ji je dopizdilo, da se ji je na pragu narisal sredi noči, saj je komaj zaspala zaradi obilice dela, vendar bi lagala sama sebi, če ne bi rekla, da se presneto zabava ob pogledu na opitega kellana. v tem stanju ga nikdar še ni uzrla in bila je vsekakor zanimiva sprememba. seveda ni gledala na svoje oblačilce, ko ga je potegnila v notranjost in je bilo bolj pomembno, da ji končno pove kaj je izvedel. "bog, se boš že nehal spotikati kaj imam ali nimam oblečeno. če mi misliš še naprej tečnariti bom slekla še tole, da boš imel kaj pripomniti," mu je zagrozila nataknjeno in bila načrt čisto pripravljena realizirati. svojega telesa se ni sramovala in golota jo navadno ni motila, zato bi rade volje zgolj da bi ga razkurila razvezala že tisti razrahljani pas in stresla z rameni, da bi ji svilena tkanina zdrsnila preko kože z bronastim pridihom navzdol k nogam. prsti so se poigrali s trakom za minutko, vseeno pa je tesneje zavezala pas. "ne bom, zato kar pozabi," mu je še enkrat dala košarico. sam ji bo moral natakniti oblačila, če bo hotel, da se obleče v nekaj 'bolj primernega.'

"v phillyu? torej sem imela prav - prekleto barabo sem imela ves čas pred nosom," mu je izpulila listek iz roke raztogoteno in se namrščeno zastrmela v izpisane besede na papirju. poznala je stavbo o kateri ji je razlagal, okoli nje se je že velikokrat s tem ali onim razlogom motala, nikoli pa je noge še niso zanesle v samo notranjost. bilo ji je preveč do lastnega življenja, da bi prostovoljno vstopila v sredo gnezda gadov. ji je pa nos vseeno nekoliko se povesil, ker ji kellan ni uspel zrihtati ime morilca, temveč zgolj pot do njega. tako bi takoj lahko šla butat na njegova vrata in mu odpihniti možgane. v krčevito pest je stisnila kos papirja in ga zmečkala v pesti. prekleto komaj je že čakala, da bo vsega enkrat konec. izpilo ji je že toliko moči in živcev. "to mi je jasno. verjetno pa ni treba piti kot star mornar in na dušek vase zliti cel viski," se je muzala ob njegovi gestikulaciji, ko mu je tako rekoč solila pamet. sama ni bila nič boljša, nazadnje je prav v družbi z njim vase zlila najmanj tri ali štiri viskije brez da bi vmes zajela sapo. res pa se ni kasneje nobenemu nalepila na vhodna vrata in z butanjem po njih zahtevala naj se jo spusti v notranjost. tesno za petami mu je sledila in pazila, da ji ne bi v svojem stanju iz kakšne mizice slučajno še sklatil katero vazo s suhim cvetjem. takrat bi ga zares postavila pred vrata ali pa mu roke celo potisnila smetišnico ter metlo z zahtevo naj nered za seboj tudi pospravi. "veš kaj, tako slaba gostiteljica pa spet nisem. ven brcnem samo tistega, ki si to zasluži," mu je poslala dvoumen pogled, kakor da razmišlja v katero skupinico ljudi bi umestila njega. sicer pa je imel zvezde na svoji strani, saj mu več kot tega neslavnega prihoda ni imela za očitati. bil ji je prej le dober šef in ni je spravil na natezalnico ob ugotovitvi njene prave identitete. torej je bilo pri njegovem imenu izpisanih več plusov kot velikih črnih pik. postavila se je poleg svojega kavča, roke pa uprla v bok in navzdol vanj gledala kot na majhnega otroka, ki je zagrešil lumparijo. "rabiš kozarec vode, odejico?" se je ponorčevala, vse bolj pa ji je postajalo jasno, da bo brez njene pomoči sedaj težko zapustil njeno stanovanje na svojih nogah, ko se še postaviti ni mogel več nanje. "če misliš prespati na mojem kavču, si boš čevlje moral sezuti sam," ga je opozorila, se prestavila bližje in nagnila k njemu. haljico si je dovolj dobro zavezala, da se ob sklanjanju ni ponovno razpela, zato bi ji moralo njegovo jadikovanje o njeni nočni opravi biti prihranjeno. "in... hvala, kellan," ji je zahvala šla le malo težko z jezika. "zelo veliko mi pomeni ta informacija," je pogledala k listku papirja v njeni dlani, mu je v znak zahvale nato na lice pritisnila povsem spontan mehak poljub. "torej, potrebuješ dekco in blazino?" se je odmaknila preden bi jo z grozečim tonom ponovno opozoril naj tega ne počne več.