don's office

Naslov sporočila: don's office Sob Feb 16, 2013 12:51 pm

vstala je in se sprehodila do okna. bil je lep dan. skoraj je že pozabila, kako prijetno je lahko bilo zgolj uživati v trenutku in pustiti soncu, da ti boža lica – ampak navsezadnje za kaj takšnega niti ni imela časa. lahko bi bilo krasno, če bi uživala nekje zunaj tako kot preostanek ljudi, ampak saoirse je imela pomembnejše delo. sama pri sebi se je nasmehnila, ko je njeno pozornost zmotil avto na dvorišču in z zanimanjem je spremljala dogajanje. čez nekaj kratkih trenutkov jo je zmotil eden izmed njenih podrejenih in pokimala je, hitro zamenjala svoja oblačila in se potem postavila pred ogledalo ter se kritično premerila s pogledom. na sebi je zdaj imela obleko rožnate barve, svetle kodre je imela ohlapno spete na vrhu glave in ravnotežje je zelo uspešno lovila v temnih gležnarjih. ponavadi se ni tako oblačila in ta hitra sprememba garderobe je bila potrebna zaradi osebe, ki jo je zdaj čakala v pisarni, ki je bila praktično najbolj pomemben prostor v hiši in proti kateri je saoirse zdaj zakorakala.

odrinila je težka vrata in vstopila v pisarno. nekoč je pripadala njenemu očetu; še zdaj je svetlolaska skoraj pričakovala, da ga bo zagledala sedeti za mizo s tistim polovičnim nasmeškom na obrazu. a stol je bil prazen in v prostoru se je nahajala samo oseba, zaradi katere se je morala saoirse zbrati in svojo vlogo dobro odigrati. »oh, živijo,« je zažvrgolela in mu namenila kar najbolj prikupen nasmešek, kar jih je zmogla, potem pa vrata za seboj zaprla in se naposled usedla na rob očetove mize, ki je bila zdaj njena, a nanjo preprosto ni mogla tako misliti. »kellen, kajne?« je brez kančka slabe vesti narobe izgovorila njegovo ime mu namenila tisti nedolžen pogled, zaradi katerega je bila najbrž videti tako neznosno naivna, dobrosrčna in ljubka, kot je hotela izpasti. bila je dobra igralka; za to je poskrbel že njen oče, ki jo je vpisal v tečaj igranja že pri rosnih letih. oče je vedel, da ji bo to nekoč prišlo prav in saoirse je zdaj ta dar s pridom izkoriščala. navsezadnje je imela načrt in nameravala se ga je držati, za to pa je potrebovala temnolasca pred njo – moral je verjeti, da je bila naivna blondinka. »ti lahko karkoli ponudim? sok? viski? koktejl?« je zaupno stišala svoj glas, kot da še sama ne bi mogla verjeti, da je imela zdaj moč ljudem ponujati nekaj tako nezaslišanega, kot je bil koktejl, ki ga, po pravici povedano, niti ne bi znala zmešati. ne zares, saoirse je bila vajena viskija in ta ni zahteval posebnih sposobnosti za pripravo. »menda se hočeš…« zdrsnila je iz mize in se sprehodila do stola ter zdrsnila na udobni sedež. »pogovoriti z mano,« je dokončala stavek in s pogledom zavrtala v njegove oči, medtem ko je prekrižala nogi, nagnila svojo glavo in z očmi zavrtala vanj ter nato obmolknila. delno jo je zanimalo tisto, kar je imel za povedati, pa čeprav si je to delno že lahko sama predstavljala. celotna situacija jo je po svoje zabavala, ampak tega mu ni z ničemer pokazala.

tagged: kellan. | notes here we go! :3

Naslov sporočila: Re: don's office Ned Feb 17, 2013 4:13 pm

nič ni imel proti ženskam v njegovem poslu, niti malo. če ne drugega, se mu je zdelo prav pretirano privlačno, če je ženska znala v roki držati revolver in v pogledu nosila neverjetno odločnost. nekaj je bilo na ženskah, ki so se znale postaviti same zase in niso potrebovale poleg sebe moške trdne roke, da jih rešuje na vsakem koraku. po vseh pravilih bi ona morala soditi v to kategorijo in za sedaj se še ni mogel odločiti v katerem primeru, bi bil v večjih težavah. sedaj je predstavljala bežno nadlogo in res se je samo spraševal, kdaj bo kateri od njenih podrejenih želel seči po alfa statusu in jo bodo odpihnili sredi spanja. če pa bi predenj stopila kot izrezana slika njenega očeta, potem bi imel velik problem z ohranjanjem rok pri sebi in ne na njenem telesu. želel si je, da bi lahko rekel, da je verjetno grdi raček, a opravil je svojo domačo nalogo. njegov sodelavec se je že pozanimal o svetlolasi naslednici filadelfijske mafije. bila je svetlolaska, prav tipični primerek žvrgoleče blondinke. bila je mlada. in kar naenkrat se je pojavila na vrhu kriminalne hierarhije, ko je nihče ni pričakoval. ni ji mogel očitati mladosti, ker je tudi sam pri njenih letih nasledil tolpo. a nekaj mu ni dalo miru. nekaj na njej ga je motilo.

dlani je potisnil v prednje žepe temnih hlač, ki so bile del predragega armanijevega kostima. res je bil eden tistih ljudi, ki so svoje bogastvo radi nosili vsem na pogled in so ob vsaki priložnosti radi poudarili, da si lahko privoščijo marsikaj, brez da bi nosili posledice. da, bil je daleč od skromnega. ni se odmaknil stran od okna, ko so se vrata pisarne za njim odprla in je v steklu zagledal bled odsev svetlolaske. končno srečanje iz oči v oči z najbolj vplivno osebo v mestu. skoraj bi se zdrznil, ko je živahen pozdrav presekal tišino prostora, a uspelo se mu je počasi obrniti naokrog in rahlo privzdigniti obrvi, ko je zagledal barbiko sredi sobe. ''kellan, pravzaprav,'' jo je popravil brez zamere in jo strogo poslovno premeril s pogledom. vrh glave je imela spet kup svetlih las, na sebi je nosila kratko rožnato obleko in dolge noge so tičale v visokih gležnarjih. no, morda ni bilo povsem strogo poslovno. ''sok?'' je nejeverno ponovil za njo, ko se je pričela premikati naokrog. resno, v kaj se je spravil? saj je bil pripravljen na najhuje, a delovala je bolj zabita kot lutka iz plastike.

''hotel sem se pogovoriti z vodjo filadelfijskega podzemlja... dvomim, da sem prišel na pravi naslov,'' si je na obraz priklical rahel nasmešek ob ravnodušno izrečenih besedah. pomen je bil kristalno jasen: ni mu bilo všeč, kar vidi pred seboj, ni bil zadovoljen z njo na vrhu piramide. ''pričakoval sem o'brienovo hčerko. ne nekoga, ki izgleda kot barbika,'' je v trenutku iz glasu in pogleda izbrisal vsako še tako majhno sled humorja in prešel k stvari. ni imel problemov z direktnostjo, pravzaprav je bila brutalna resnica njegova preferenca. in želel je videti, kako daleč lahko gre, preden jo stre. vsekakor bi vsem naredila uslugo, če bi njena svetlolasa glavica dojela, da je zabredla v divje vode, ki jim nikakor ni kos. ''gallagher te bo slej kot prej spravil s poti. vsi čakajo, da dobijo novo vodjo in... dobimo princesko. fenomenalno,'' je zmajal z glavo in ostal na svojem mestu ob oknu, ko je omenil prvega v vrsti za stolček. ''ali sploh veš v kaj si se spustila?'' je kanček priprl pogled. ne, dvomil je v to. če bi pred njim stala v oprijetem krilu in prekleti srajici, bi jo lahko spoštoval. bi ji dal priložnost. prekleta barbika.

Naslov sporočila: Re: don's office Ned Feb 17, 2013 4:54 pm

bil je privlačen, pravzaprav. ko je njen pogled obstal na njem, ga je ocenila v delčku sekunde in dejansko ji je bilo to, kar je videla, všeč. hladnokrven, privlačen in na njem je bilo nekaj nevarnega, kar jo je v hipu pritegnilo. ne bi se ga ravno branila, ampak to je bilo v danem trenutku daleč izven možnosti. ta sestanek je bil namenjen temu, da ga preskusi – da mu pokaže, kako zelo neumna blondinka je in da ga zapelje v lažno prepričanje, da bo brez problemov strta in zlomljena pod njegovimi močnimi rokami ali tistem pogledu, ki ga ji je namenil in ki ji je povedal, da je bila daleč od njegovih pričakovanj. dejansko se je skoraj zabavala. ponavadi je na sestanke prišla v svojih tesnih kavbojkah ali usnjenih hlačah in srajci – nečemu sproščenemu, a vsekakor dovolj poslovnem. a to ni bil še eden izmed običajnih sestankov – v njegovi tolpi je vsekakor videla konkurenco in hotela je videti, kako zelo je vodja pravzaprav bil.
in glede na to, da je nemudoma nasedel njenem pretvarjanju, očitno ne preveč. nasmehnila se je s svojo običajno očarljivostjo, a to je bila v tistem hipu edina pristna stvar na njej. »oh, oprosti. kellan, prav,« je zamahnila z roko, kot da se je to ne bi prav nič tikalo in da bi bila zgolj nadležna opazka. ni bila takšna, ne zares – v resnici je dala veliko na spoštovanje sogovornika in vedno je opravila svojo domačo nalogo in se o njem pozanimala, a tokrat mu tega ni pokazala. »torej boš sok?« je ponovila in se močno potrudila, da njena maska širokega nasmeška, polnega dobrih namenov, ni uničila s čemerkoli, kar bi jo izdalo. bil je zmeden. in v njegovih očeh je opazila nekaj strogega, kar ji je bilo vsekakor všeč, ampak bil je preprosto neumen. prvi vtis na podlagi videza, ki si ga je ustvaril, se mu bo vsekakor maščeval, ampak tega še ni vedel. je pa mislil, da ve marsikaj drugega. »oh, dragec,« se je nasmehnila in nagnila svojo glavo v eni izmed najbolj privlačnih potez, ki si jih je v tistem trenutku pač lahko privoščila. »vsekakor si na pravem naslovu.« ustavila se je, še preden bi dodala kaj, kar bi povsem uničilo njeno igro. brez problema bi s sarkastično pripombo uničila vzdušje in tega ni nameravala. imela je načrte, ki so vključevali njegovo prepričanje v njo kot v neumno barbiko. »saoirse,« se je predstavila in potem ogorčeno zamežikala vanj, ko je omenil možnost, da bi jo spravili s poti. gallagher? gallagher jo je oboževal in je vedno znova navdušeno pritrjeval njenim odločitvam ter že večkrat pripomnil, da ga je spominjala na njenega očeta s kančkom nove, ostre svežine, ampak navsezadnje kellan ni rabil vedeti tega. »precej prepričana sem, da nimaš prav,« je proti njemu poblisnila s svojim širokim, popolnim nasmeškom, ki je nekoliko zbledel, ko jo je oklical za princesko. namrščila se je in se močno potrudila, da ni rekla česa nazaj. resno, princeska? kako, za vraga? no ja, pri tem so najbrž imeli nekaj za opraviti njeni svetli lasje in obleka, ki jo je imela samo za posebne priložnosti. skoraj bi se namuznila, a je premikanje svojih ustnic spremenila v polovičen nasmešek. »ah, kellen,« je nalašč znova narobe izgovorila njegovo ime in skomignila z rameni. »veliko bolje bi bilo, če bi se ti obremenjeval s svojimi zadevami in pustil mene pri miru,« mu je predlagala s širokim nasmeškom in se počutila kot trapasta hostesa v televizijski oddaji. »sicer pa, kaj sploh hočeš?« se je pozanimala in počasi prekrižala svoje noge, pogled pa uprla v njegove oči. imela ga je razvozlanega. v trenutku, ko je vstopil v njeno pisarno, je zakorakal v past, in o tem se mu ni niti sanjalo. kako zabavno je bilo včasih življenje.

tagged: kellan. | notes this is like, a lot of fun.^^

Naslov sporočila: Re: don's office Ned Feb 17, 2013 6:03 pm

note; i just realized sth: še nikoli nisva imele povezave moj moški lik in tvoj ženski. Razz

and yes yes yes. fun indeed! :3

''ne bom soka, hvala. če se usedem in sprejmem pijačo, bo pomenilo, da sem prišel na skorajda prijateljski klepet,'' je takoj odkimal, ko si je opomogel od začetnega presenečenja. ponudila mu je sok za božjo voljo. in koktejl. ''nisem tukaj, da bi s tabo kramljal, princeska,'' je spregovoril in upal, da je bil dovolj jasen za njeno čedno glavico in bo razumela resnost situacije. ni imel volje za ukvarjanje z razvajenimi dedinjami in v tem trenutku je zanj res bila zgolj to – razvajenka, ki je podedovala imperij in bo sedaj sprožila celo vrsto domin. ena za drugo se bodo podrle in nekje vmes bo tudi on. ''vem, ravno to me skrbi,'' je zamrmral ob omembi pravega naslova in zmajal z glavo. dajala mu je občutek, da je zanjo vse samo igra. neka šala v kateri vsi sodelujejo. ni si mogel privoščiti takšnega odnosa do posla. cena, ki bi jo moral plačati v primeru razkrinkanja, bi bila znatno previsoka. ''vem, kdo si. tvoj oče je velikokrat govoril o tebi. nikoli si nisem mislil, da boš tako...'' je revsknil nazaj proti njej, ko se je predstavila in na koncu zamolknil. vse bi dal, da bi bil stari o'brien še med živimi. morda nista bila prijatelja, a vsekakor sta se razumela. njuna mentaliteta je bila enaka – vse stavita na preživetje. ne svoje, temveč družinsko.

''vedno se obremenjujem s svojimi zadevami. v vaše se ne vtikam. nekaj, kar bi vedela, če bi opravila domačo nalogo in se pozanimala o meni,'' je zavzdihnil, ko se je pričela braniti, in v njenem glasu je opazil kanček razdraženosti. kakor da jo njegova prisotnost v njeni pisarni res moti. če ji je bilo vseeno za posle in če je nameravala igrati na blef, potem bi ji moralo biti tudi vseeno, kdo se vtika v njeno sranje. ''moje sodelovanje s tvojim očetom je bilo vedno vzajemno in je prineslo dobiček za obe strani,'' je nadaljeval in še vedno ni umaknil pogleda stran od svetlolaske na pisarniškem stolu. ''nikoli pa se nisem vtikal v vašo politiko... tudi zdaj se ne nameravam,'' je vsako besedo posebej izgovoril razločno in previdno, da bo res dojela, kaj ji govori. ni bil povsem prepričan, če razume, kaj vse je zanj na kocki. ''tukaj sem zato, da se prepričam, če veš v kaj se spuščaš. enostavno. v prihodnosti bova sodelovala in rad se na lastne oči prepričan, kdo mi krije hrbet,'' je še skomignil z rameni in se končno odmaknil nekoliko stran od okna.

''tole bo vsekakor nekaj novega... blondinka v petkah in roza krpicah. zveni kot slaba filmska zgodba,'' se je posmehnil in z dlanjo pokazal nanjo. res ga je najbolj zmotila njena oprava. če bi se obnašala kot srednješolska navijačica in bila oblečena za sestanek, bi vedel, da se namerava vsaj potruditi. ampak kako je bil lahko nekdo tako flegmatičen? tako ravnodušen? tako ravnodušen, medtem ko bi lahko pristal v zaporu do konca življenja, če bi kdo dobil dovolj trdne dokaze o mafijskem kriminalu. bila je preveč brezskrbna. delovala je skoraj zaigrano. ''če ti spodrsne... če ti spodrsne in si prikličeš CIO ali FBI na sled, potem ne mislim potoniti s tvojo ladjo. logično je, da hočem videti s kom bom sklepal posle,'' je ustnice stisnil v tenko linijo. ''predlagam, da naslednjič oblečeš kaj drugega. ta obleka je naravnost absurdna. prekratka, prerožnata in ti bi veliko bolje izgledala v čim drugem. samo prijateljski nasvet poslovnega partnerja,'' je pristavil kanček arogance v svoj nasmešek in odvrnil pogled stran od njene podobe, nazaj ven skozi okno. njeni varnostniki so pridno krožili okrog vhoda. nedvomno bi vsakega vsiljivca pospravili v pičli sekundi.

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Feb 18, 2013 8:42 am

»lahko bi bila prijatelja, veš,« je skoraj trmasto zamrmrala v odgovor na njegove besede, kot da bi ji resnično prišle do srca – kar ji, seveda, niso. niti približno – prej nasprotno, morala je ohraniti svoj nasmešek zase in za nekoliko pozneje, ko se bo lahko od srca nasmejala predstavi, ki jo je uprizorila. dvignila je pogled ob omembi njenega očeta in ob tem se je v njenih očeh skoraj nevarno zabliskalo. to je bila tema, na katero je bila še vedno občutljiva. a kellan je imel v svojem glasu določen pridih spoštljivost, kar jo je vsekakor pomirilo. njen oče je bil mož, ki ga je bilo potrebno spoštovati in od tega ni niti najmanj odstopala. bil je edini moški, ki mu je bila brezpogojno in dokončno vdana. vzgajal jo je, jo uril in pod njegovim budnim očem je odrasla v žensko, za katero je stari o'brien napovedal, da bo iz njegovega imperija naredila najbolj veličastno skupino, kar jih je svet kadarkoli videl. a temnolasec pred njo tega ni vedel. sama pri sebi se je nasmehnila, ko je pomislila na izraz na njegovem obrazu, ko bo to izvedel. »princesja?« je dokončala njegov stavek in se sproščeno zasmejala – skoraj zahihitala, ker jo je izbira besede res zabavala. »ti ni še nihče nikoli povedal, da ne smeš soditi človeka po videzu?« je vanj uprla široke, nedolžno razprte oči in rahlo našobila svoje ustnice, kot da bi bila celo nekoliko užaljena zaradi njegovih predvidevanj.
grdo je pokvaril svojo nevarno privlačnost, ko jo je takole počasi in razločno ogovarjal. bil je ljubek, vsekakor, ampak to ni bilo ravno nekaj, kar bi jo v tistem trenutku privlačilo. še vedno se je naslanjala nad dejstvom, da ji je popolnoma in v celoti nasedel. kako je bil svet včasih lahko zabaven; kako so se stvari znale hitro obrniti in kako so ljudje lahko presenetili! no ja, sama tega zadnjega sicer še nikoli ni zares okusila na svoji koži, ker je bila vedno previdna in je dajala ljudem kredit za to, kar bi lahko bili, ampak kellan… on je bil drugačen tip človeka. smešno, kako se ni še nikoli opekel, če je tako zamorjeno taval okrog in ljudem govoril traparije? slišala je veliko o njem; baje je obetal, menda je bil pri svojem poslu zelo dober in prav, to je bilo morda res, ampak vsekakor se še nikoli ni soočil s kom, ki bi ji bil podoben. »na tvojem mestu v to ne bi bila tako prepričana,« je užaljeno zamrmrala in še naprej igrala vlogo trmastega otroka, ki so mu do živega prišle izrečene besede. sodelovala bosta, oh da, ampak šele po tem, ko mu bo pokazala, kdo je v resnici.
»hej, to je armani,« je z dlanjo nakazala na svojo obleko, ki ji je pravzaprav pristajal in poudarjala njene obline, ampak je ne bi ob običajnih priložnosti nikoli oblekla. tiho ga je poslušala in si mislila 'jasno, če gre tvoja ladja kamorkoli, ne bo moje nikjer v bližini', a tega ni izrekla na glas. samo očitno je zavila z očmi. »moja ladja ne gre nikamor. prav? preveč se obremenjuješ s svetom,« mu je povedala in vstala, mu na ogled ponudila svoje telo in se ustavila ob oknu poleg njega – blizu, ker mu je v danem trenutku edino tako lahko pokazala, da se ga ne boji in da je ne ogroža. »prav, poslovni partner,« je zažvrgolela in skomignila z rameni. »je bilo to vse? videl si me, dal si mi nasvet, morda bi me zdaj pustil, ker imam jogo,« je resno povedala in z očmi zavrtala v njegove.

tagged: kellan. | notes vem! that is new and fun. (: also, I am summing this up, hope you don't mind, seriously can't wait for the second part after her-being-stupid-part.^^

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Mar 11, 2013 12:49 pm

_____________________________________________

stala je pri oknu in opazovala okolico graščine. njen oče je dobro izbral to pisarno, ker je ponujala pregled nad praktično vsem in tako tudi saoirse ni ušel velik kombi s potemnjenimi okni, ki je počasi zapeljal po dovozu in se ustavil v garaži. končno. rahlo se je nasmehnila sama pri sebi, ko se je naslonila na polico. danes je bil dan, ko je sprejela pomembno odločitev, ki bi jo prav lahko obžalovala. a bila je preveč dobra; preveč navajena sprejemati takšne in drugačne odločitve, da je resno dvomila, da bo karkoli obžalovala. naučili so je premišljenosti, hladnokrvnosti in racionalnega razmišljanja, poleg tega pa je bila že po naravi logično usmerjen človek, ki je vedno vse skrbno načrtoval. navsezadnje je tudi odrasla v krogu mafijcev, zaradi česar je imela trdo kožo in več izkušenj kot kdorkoli drug. vsekakor je njen oče poskrbel za to, da je bila dobro pripravljena na stolček, za katerega so vsi vedeli, da ga bo nekega dne podedovala.
kakorkoli že, pa saj to niti ni bilo bistveno. niti omembe vredno za nikogar, s katerim bo prišla v stik v prihodnosti. zunaj se je že spuščal mrak in zato gručica možakarjev, ki je v kombi stlačila temnolasca, niti ni bila tako zelo opazna ali nenavadna. poleg tega bi se wesley do zdaj že moral navaditi na to. njene ustnice so se ukrivile v širok nasmešek, ko se je spomnila na njuno zadnje srečanje, potem pa je zaslišala zvok korakov na hodniku. vrata v pisarno so se odprla in njeni uslužbenci so v sobo pripeljali temnolasca. morala je priznati, da je bila dobra sprememba, ko ga je videla, kako je bil… poln moči? ne, to ni bila prava beseda. saj je že danes dobil nekaj udarcev, da so ga umirili, če je sklepala po običajnem postopku. sama pri sebi se je nasmehnila, nato pa pomignila svojim možem, ki so ga potisnili na stol in odkorakali iz prostora, čeprav je vedela, da bodo preostanek časa postavali pred vrati oziroma na hodniku. pokimala jim je, vrata so se zaprla in ostala je sama s temnolascem, ki je imel čez oči zavezan temen trak, zaradi katerega ni ničesar videl.
postavila se je za njegov hrbet in potegnila trak stran. »pozdravljen, wesley,« je spregovorila in brezbrižno spustila trak na mizo, medtem ko se je sama naslonila na les in s pogledom zdrsnila čez njegov obraz. še vedno mu je ostalo nekaj spominkov od njunega zadnjega srečanja – čeprav so se rane celile in modrice izginjale, je bila opeklina od cigaretnega ogorka še vedno tam. dobro. mehko se je nasmehnila, nagnila svojo glavo in obenem pustila svetlim lasem, da so zdrsnili po njeni razgaljeni koži, saj je bilo vroče in je bila oblečena temu primerno – sicer pa je temna obleka, ki je objemala njeno telo, bila ravno pravšnja tudi za njeno delovno mesto. »nagradno vprašanje…« je ponovno spregovorila in s pogledom zavrtala v njegove oči. »kaj počneš tukaj?« je vedel? vsekakor jo je zanimalo, če je bil dovolj bister, da je uganil. pa saj to niti ni bilo tako težko, kajne? vsaj teoretično ne. a dokler sama ni izrekla odobritve in potrditve, ni bil član mafije. še vedno je bila saoirse tista, ki je imela glavno besedo.

tagged: WESLEY. | notes you are in, babe. :3

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Mar 11, 2013 7:15 pm

tag, the awesome saoirse smitten

note: HOLY FUCKING CHRIST THIS IS AWESOME!!!

rane na njegovem obrazu se še niso dodobra zacelile, ko se je proti večeru vračal v stanovanje, kjer so ga zagrabile močne moške roke in ga strpale v črn kombi. edino, kar mu je šlo skozi misli, je bilo, ne že spet, čeprav tipov ni prepoznal in je celo malce dvomil, da gre za iste posameznike, ki so ga zvezali in mučili zadnjič. naslonjen na pločevino kombija je razmišljal o tem, kaj bi utegnil storiti tokrat. odkar sta z lucy zakopala truplo v filadelfijskem gozdu, se je še kako pridno držal stran od pretiranega sranja. kako pa bi naj on vedel, da je zakopal nekoga, ki je morda nekomu kaj pomenil? predvideval je, da je bila to njegova napaka - da je prste vtikal v tuje zelje, namreč. sam pri sebi se je namuznil, četudi se ni počutil pretirano srečnega, ker se je znova znašel v nemilosti banditov, ki bi mu brez problema v vsakem trenutku zdrobili lobanjo.

kombi je ustavil, dva obilna možakarja sta ga zgrabila za nadlahti in čeprav se ni upiral, sta ga kar pretirano nasilno odvlekla v notranjost pravcate palače. samo predvideval je lahko, da se je ta nahajala nekje na obrobju mesta; glede na majhen košček scenografije okrog njega, ki je je uspel zapaziti, preden je po dolgih in ozkih hodnikih korakal vštric s heroji, podobnimi pravim gorilam. pizda, očitno ni bil rojen pod srečno zvezdo. to, ali pa je bil junij popolnoma slab mesec zanj. "a bi lahko samo povedali, kaj sem naredil, toliko, da vem, kaj naj pričakujem..?" se je pozanimal in v trenutku je po gobcu dobil prekleto močan udarec, ki ga je očitno želel utišati. nekaj v čeljusti mu je počilo in spodnji del je premaknil v bolečini, ob tem pa slehern glas ohranil zase. ne, ni jim imel namena dati zadovoljenja; delal se bo, da mu ni nič hujšega. navsezadnje je pred kratkim skozi dal nekaj, kar je bilo najbrž podobno kristusovi agoniji pod križem. en udarec obilnega kretena, ki več kot očitno dela za nekoga tretjega, bo že preživel.

in nato so ga strpali v prestižno opremljen prostor, kjer se je iz oči v oči srečal s svojo mučiteljico. že spet. na usta je narisal prav uživaški nasmešek, ko jo je spremljal s pogledom, med tem ko ga je težka roka potisnila ob stol. počakal je, da so se vrata za njegovim hrbtom zaprla, da je vedel, da so huligani odšli, in na stolu se je veselo zleknil. "neko sranje sem naredil in zvlekla si me sem, da me lahko prebičaš, posiliš in ubiješ, ko se me naveličaš," je bleknil s taistim nasmeškom na obrazu, kajti ni se ji imel namena podrediti. o ne, užival je, ker je ujel njeno pozornost. iskreno si je želel, da se nikdar ne bi končala. da, po eni strani bi jo z veseljem zadavil - a po drugi si ni ničesar želel bolj, kot to, da bi raztrgal oblačila iz nje in jo pofukal na tisti izredno formalno izgledajoči mizi. "in kaj je nagrada?" je zasukal obraz, da se je lahko znova srečal z njenimi očmi. preko obraza se mu je še vedno risal širok nasmešek, v trebuhu pa je čutil prijetno ščemenje. le zakaj se tokrat ni pred njo pojavil čisto prejeban in razbit? morda se je nazadnje počutila, da je zamudila veliko zabave - in si jo je tokrat želela zagotoviti.

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Mar 11, 2013 7:51 pm

na njem je vsekakor bilo nekaj… posebnega. ah, presneto, prav, privlačil jo je zaradi svoje temačnosti in tiste nevarnosti, ki je bila zapisana čez cel njegov obraz, ampak saj to ni bilo bistveno in kaj podobnega bi navsezadnje lahko pričakovala. ni bila kot ena izmed tistih deklet, ki so padale na nevarne tipe v smislu kretenov, ki so se pretepali v barih. saoirse je poznala še preveč takšnih kretenov, ampak wesley je bil kreten povsem druge sorte in zaradi vsega, kar je o njem vedela, ga je hotela. tokrat ne zase, hotela ga je v svoji mafiji in hotela ga je v skupini ljudi, ki so delali zanjo. bil je preveč dober, da bi trošil svoj talent pri mestnem gangu in hkrati še vedno preveč… neizkušen, vsaj po tistem, kar je vedela, da bi ga kar tako brez nadzora spustila v svojo mafijo, ki je bila navsezadnje njena družinska dediščina in za katero je vsekakor nameravala poskrbeti, da bo ohranila svoj sijaj in da bodo ljudje priimek njene družine še dolgo izgovarjali s strahospoštovanjem.
s pogledom je zdaj zavrtala v temnolaščeve oči in obenem rahlo nagnila svojo glavo. zadržala je nejevoljo ob njegovem obnašanju. profesionalnost res ni bila njegova močna točka, ali pa mu je bilo zgolj tako močno vseeno za preostanek sveta, da mu bolj ne bi moglo biti. pa saj ni bilo važno. lahko je sprejela vse, dokler je bil dober pri svojem delu in to je wesley vsekakor bil. »verjemi ali ne, tokrat tukaj nisi zaradi tega, ker bi hrepenela po tem, da bi ti dala še kakšno lekcijo,« je spregovorila in se opomnila, da mora nekoliko preveriti tisto sranje, o katerem je govoril. zagotovo je bilo nekaj in če mu bo dokončno dala potrditev ter ga sprejela kot člana mafije, bodo morali njeni za temnolascem počistiti. »in oh, kako bi se sploh lahko kdaj naveličala tebe in tvojega osvežujočega sarkazma?« je našobila ustnice in potisnila svetle lase nazaj, da ji niso silili pred oči. morda se ni zlagala, ko je omenila osvežujoč sarkazem – večina ljudi je za pogovor z njo uporabljala previden ton in skrbno izbrane besede, ampak on… on je bil nekdo, ki mu je še morala priti do živega. morda ji je bil všeč ravno to, da se ji ni klanjal kot vsi ostali. ampak po drugi strani sploh ni bilo važno. »okej prav, pierce, poslušaj,« je bil ton njenega glasu nenadoma veliko bolj hladen, ko je uprla pogled naravnost v njegove oči. »prav dobro veš, kdo sem jaz. poznaš mojo organizacijo,« je dejala, medtem ko se je sklonila bližje k njemu in se nasmehnila, čeprav je bil njen polovičen nasmešek videti skoraj nevaren. ponudba je bila že skoraj na mizi in tokrat se je odločila; bila je povsem prepričana, da dela pravo stvar in da tega ne bo obžalovala. njene naslednje besede, izrečene s polglasnim tonom, so obvisele v zraku, ko jih je izrekla v obliki ponudbe, čeprav sta oba vedela, da to ni bila nikakršna ponudba, temveč prej darilo. vsi so poznali prednosti tega, da si bil član mafije – vsi so poznali velike, pomembne naloge, polne izzivov, ki jih je to mesto prineslo. in seveda tudi veliko spremembo življenja. »hočeš zraven?«

tagged: WESLEY. NOTES: this is like seriously awesome.

Naslov sporočila: Re: don's office Pet Mar 15, 2013 2:29 am

tag, the awesome saoirse smitten

note: oh I KNOW RIGHTTT

"morda kakšno, ki si jo nazadnje izpustila," je zamrmral dovolj po tihem, da je lahko razumela, kako je ta pripomba pritekla bolj njemu, kot njej sami. namuznil se je lastni igrivosti, ki ni bila prav pogosta; a iskreno, bolj, kot je pomislil, bolj jasno je postalo, da ga je njen obraz pravzaprav razveselil. bilo je.. ah, bilo je kot, ko sta se z blakom narezala do totalnega izmaličenja - vedno znova ga je naslednjič pozdravljal s širokim nasmeškom na obrazu. da, taka srečanja so bila kot droga veselja zanj. prav fino se je imel, ko se je izkazalo, da ga je obraz trpinčenja želel znova videti. sploh pa tako prekleto ljubek obraz. oh, položil bi jo preko tiste mize, se z ustnicami zakopal v vse kotičke in jo privedel do takšnega orgazma, o kakršnem je lahko le sanjala. če ne bi bila hčerka znamenitega o'briena, bi ji po seksu poslal kroglo v obraz.. tako pa bi najbrž samo izginil.

skromno je skomignil z rameni, ko je z isto mero sarkazma pohvalila njegov smisel zanj. o bog, bila je prav.. zabavna. s pogledom je spremljal konice njenih prstov, ki niso počele nič posebnega, a bile so prekleto privlačne. nato je s pogledom zdrsel po njenih svetlih las, ki si jih je popravljala, pa se znova vrnil k njenim sočnim ustnicam.. da, njegov seksapil do lepotice je popolnoma odtehtal željo po maščevanju.

hladen način, s katerim je spregovorila njegov priimek, je pritegnil njegovo nekoliko zasanjano pozornost; njegove oči so znova obvisele na njenih. nagnila se je bliže in imel je izredno željo, da bi jo pograbil za zatilje in jo prižel k svojim ustnicam; namesto tega je samo pridno prisluhnil. "seveda poznam," je prikimal z blago resnostjo, ki jo je pridobil v trenutku, ko je zaslišal njen gladen ton. seveda je vedel, kaj počne, kdo je. imela je njegovo popolno pozornost; za nekaj trenutkov je med njima obvisela tišina. ni vedel, kaj naj pričakuje, a po drugi strani se ni imel namena obremenjevati. zdaj sta bila že predaleč, da bi mu kaj storila. že drugič je svojo možnost vlekla enostavno predolgo. in potem je izustila vprašanje, ki je bilo.. o bog, bilo je, kot bi ga zaprosila za roko. saj je bilo dejansko podobno temu - zahtevala je njegovo življenjsko zvestobo in iskreno bi bilo.. precej neumno zavrniti tako dobro ponudbo.

povzdignil je obrvi, a je nekaj trenutkov molčal. nato je počasi, a izredno odločno izustil jasen: "seveda hočem." in nato je storil, kar je tako ali tako že ves čas planiral in bi bilo lahko izredno riskantno, a ob enem je to preprosto potreboval. roko je v hipu ovil okrog njenega zatilja in povlekel njen obraz k svojemu, ustnice položil na njene in jih združil v strastnem poljubu.

Naslov sporočila: Re: don's office Pet Mar 15, 2013 8:10 pm

ni se motila. dejstvo, da je že ves čas imela prav, jo je razveselilo – a ne dovolj, da bi se to pokazalo na njenem obrazu in vsekakor ne dovolj, da bi se pustila zaslepiti. wesley je imel cel kup negativnih lastnosti, ampak v pravem trenutku je izbral prave besede in že to jo je vsekakor prepričalo. ne glede na to, kako aroganten in prepričan sam vase je morda znal biti, je obenem znal biti tudi dovolj gotov v pravih trenutkih in nasmešek na njenem obrazu je bil dovolj zadovoljen – zdaj je bil del mafije, torej dejansko tudi del njene družine in s svojim odgovorom ji je dejansko dal dovoljenje za vse. s pogledom je zavrtala v njegove oči. »in vsekakor upam, da se zavedaš pomena svojih besed. mafija je povsem drug nivo in tvoje dolžnosti bodo veliko bolj… hm, kakšna je beseda? ah ja, nevarne. predvsem to,« se je nasmehnila. ampak dolžnosti v obliki nalog so bile zabavne. saoirse je uživala ob načrtovanju in ob tem, ko je svojim uslužbencem predala kuverto z navodili, ki so jo točno po navodilih morali sežgati v trenutku, ko so jo prebrali in si zapomnili detajle. gang je bil morda resen, ampak v primerjavi z mafijo je bil podoben otroškemu igrišču. mafija je že v osnovi imela bolj resne naloge, poleg tega pa jim je za vratom visel tudi fbi. sicer je imela saoirse na svojem plačilnem seznamu tudi najboljše odvetnike v mestu, ampak previdnost ni bila nikoli odveč.
privolil je in tako je saoirse pred seboj zdaj imela novega člana družine. člana, ki je storil nekaj, kar si pred njim ni drznil še nihče – člana, ki jo je potegnil k sebi in njune ustnice združil v poljubu. njena roka je obstala na njegovem ramenu in najprej so se njeni prsti skoraj kot v opozorilo zarili v njegovo kožo. ampak na poljubu je bilo nekaj tako surovega – nekaj tako prvinskega in močnega, da je vsakršno misel na upiranje hitro opustila, ko mu je vrnila poljub in v njem tudi uživala. wesley je deloval kot surov, grob in predvsem nevaren moški, ampak ravno zaradi tega jo je privlačil – vsak delček njenega telesa je oživel, medtem ko so po njeni hrbtenici zdrsnili mravljinci poželenja. nenadoma ji je bilo vseeno za vsa pravila. privlačil jo je z neko povsem prvinsko energijo in saoirse se temu ni nameravala upirati in ko je zdrsnila v njegovo naročje, je z nohti zdrsnila prek kože na njegovem tilniku. »dobrodošel v družini,« je mehko zamrmrala z nekoliko zasoplim glasom, ki je bil posledica poljubov, ki se jim je že v naslednjem trenutku ponovno vdala in združila njune ustnice, zatem pa z njimi zdrsnila prek njegovega lica do njegovega vratu in točno tistih točkah, ki jih je tako dobro poznala in za katere je vedela, da bodo po njegovem telesu poslale cel kup različnih občutkov. dvignila je glavo ravno dovolj, da je lahko uprla pogled v njegove oči, medtem ko je z dlanjo zdrsnila skozi njegove lase in se ustavila pri rani na njegovem licu, ki jo je povzročil njen cigaretni ogorek, kar je na njen obraz zarisalo polovičen nasmešek, že v naslednjem hipu pa so se njene roke ovile okrog njegovega vratu. »vzemi si me, pierce.« to je bila zahteva, ki jo je izrekla s prepričanim glasom – nikoli ni imela problemov s samozavestjo in s tem, da bi zahtevala tisto, kar je hotela. ugriznila ga je v ustnico s strastjo, ki je ponavadi vodila do strasti, ki sta jo tako ali tako že imela preveč in ko se je naslednjič zazrla v njegove oči, je bil njen pogled izzivajoč. morda ga je še vedno preskušala, morda pa je preprosto uživala v tem – meja je bila zabrisana.

tagged: WESLEY.

Naslov sporočila: Re: don's office Tor Mar 19, 2013 2:03 am

tag, the awesome saoirse smitten

note: this is - i mean this is - this is too good - this is porn for my mind - these two - i could - i - shit - i'm sorry for the lack of convo - i just - I MEAN THEY'RE ABOUT TO FUCK ON HER DESK LIKE WHAT MORE COULD WE WANT

začutil je njen grob prijem in sploh ni dvomil, da so nohti, ki so se ujeli v njegovo kožo, posledica presenečenja, ki ga je povzročil. dvomil je, da si je drznil to storiti kdo pred njim in malo verjetno je bilo, da bo kdo za njim stvar ponovil. ta grob dotik ga je stresel po vsem telesu in mu dal vedeti, da hoče - ne, da potrebuje več. vsi ti primitivni predlogi za seks so izvirali iz ene same misli; iz tega, da je bila v prvem trenuku, ko jo je videl mimo okrvavljenih trepalnic, tako seksi ženska.. da si jo je zaželel kljub bolečini, ki mu jo je prizadejala. da je to, da mu jo je kasneje še privoščila, samo nabilo seksualno tenzijo, ki jo je povzročila v njem. hotel jo je raztrgati, hotel si jo je popolnoma podvreči, a je istočasno ne uničiti. hotel je vanjo, hotel je njeno vroče telo ob svojem, potreboval je realizacijo naboja, ki se je v njem nabiral od trenutka, ko jo je ugledal.

njen odziv? pričakovan in nepričakovan obenem. morda je bil nekoliko razočaran, ker ni prejel konkretne klofute, a ko je zdrsnila v njegovo naročje in zašepetala besede, ki so mu dokončno dokazale, da je del nečesa večjega, je bila tudi ta fantazija daleč za njim. zgrabil jo je, kot najverjetneje še ni zgrabil prav nobene ženske in njeno telo pritisnil k svojemu, kot bi jo hotel absorbirati, kot bi jo želel čisto fizično združiti s sabo. čutil je, kako se je po odmiku njen pogled za trenutek ustavil na njenem licu, kjer je tedaj zevala le na pol zaceljena rana cigaretnega ogorka, ki ga je ugasnila na njegovem obrazu. tedaj se mu je na ustnicah zarisal sprevržen nasmešek, najbrž ker mu je bilo jasno, da ta grobost ni bila samo prostočasen hobi, temveč da je bila tam od nekdaj in bo tam tudi ostala. jasno mu je bilo, da je njun odnos temeljil na grobi atrakciji - in všeč mu je bilo, da je tako.

po njenih besedah, ki so mu dale končno rdečo luč, je zagrabil njeno telo in vstal, tako, da jo je imel oklenjeno okrog sebe. v ritmu poljubljanja je naredil nekaj korakov naprej, dokler ni stal pred njeno mizo - oh ja, svojo fantazijo je imel namen uresničiti do konca - in počasi je njeno lepo telo odložil ob trdo površino ter se nagnil nadnjo, da si je lahko s poljubi utrl pot preko njenega vratu in do dekolteja, ki si ga je dovolil s prosto roko odmakniti, da so si lahko njegove ustnice utrle pot po njenih prsih. nato se je dvignil in preko glave z lahno potezo potegnil majico, ob čemer je pred njo razkril svoj podplut in nezaceljen trup. njeno delo, na katerega je bila - nedvomno - ponosna. "na to sem čakal, odkar si se odločila, da me fizično uničiš," se je pomenljivo namuznil. o ja. na to je čakal.

Naslov sporočila: Re: don's office Sre Mar 20, 2013 8:50 pm

vse skupaj je bilo tako narobe, da je saoirse preprosto morala uživati. rada je imela takšna nepričakovana presenečenja, čeprav si nihče, ki jo je poznal, ni zares upal tako ravnati z njo. bila je princeska; bila je hči zloglasnega mafijskega šefa, ki je zdaj nasledila to mesto in zaradi tega pridobila na moči in ugledu skoraj v trenutku. vsi so si je želeli, ampak nihče se je ni upal dotakniti. in zdaj je bil pred njo ta nevarno privlačen temnolasec, ki mu ni bilo mar za ničesar in si je drznil storiti nekaj, česar ni storil še nihče pred njim. saj to je najbrž vedel; prepoznala je tisti lesk v njegovih očeh in dobro vedela, kaj pomeni. dejansko jo je morda ravno to tako pritegnilo pri njem – sicer še ni imela časa ali energije za obširno analizo vsega skupaj, ampak vedno bolj je dvomila, da se bo posvetila temu. bilo je preveč prijetno preprosto enkrat za spremembo nehati z vsemi skrbmi in načrti ter se prepustiti situaciji takšni, kakršna je pač bila. nora, nevarna, nepremišljena in zaradi tega nekaj najboljšega, v kar se je v zadnjem času zapletla.
zgrabil jo je in ob tem ji je dobesedno vzelo dih. počutila se je tako… tako zaželeno in osovraženo hkrati, ker v njegovih dotikih ni bilo nobene nežnosti, temveč zgolj nekaj povsem prvinskega. a ravno v tem je bil čas vsega – saoirse bi bila na smrt zdolgočasena, če bi ubral katerokoli drugo pot, saj se je že zdavnaj naveličala običajnih, dolgočasnih in vsakdanjih stvari. ne, potrebovala je nekaj drugega. potrebovala je nekaj novega, potrebovala je… njega. ni ji ušel njegov nasmešek, ki je bil daleč od prijetno očarljivega nasmeška, ki ga od temnolasca nikoli ne bi pričakovala in ki bi jo na njegovem obrazu slej kot prej razočaral. nekako mu je uspelo, da je iz nje potegnil tisto divjo plat in ko je z dlanjo zdrsnila na njegov tilnik, zarila nohte v njegovo kožo in ga potegnila bližje po vnovičen hlasten poljub, se je iz njenega grla izvil mrmrajoč glas odobravanja.
dvignil jo je z lahkoto, a to je ni presenetilo. bolj kot to je še vedno uživala v občutku grobosti, s katerim je ravnal z njo. ni bila več v vlogi osebe, na katero so neprestano pazili in počeli vse, da bi jo obvarovali pred vsem. počutila se je skoraj osvobojeno, ko jo je odložil na hladno, trdno površino mize. in proti temu ni imela prav ničesar. dvignila je pogled ob njegovih besedah, medtem ko so se njene ustnice razpotegnile v polovičen nasmešek. »ko sem te videla, se mi je skoraj zdelo škoda, da sem te dala pretepsti…« je mehko zamrmrala in se z eno roko uprla na površino mizo za svojim hrbtom, medtem ko je z drugo zdrsnila preko njegovega razgaljenega trupa; preko vseh modric in podplut, ki so bile še vedno dobro vidne. »skoraj,« je pogled vrnila k njegovim očem, medtem ko so njeni nohti pustili sled na njegovi koži, nato pa je ovila nogi okrog njegovega telesa in ga potegnila bližje. najbrž ji je v očeh jasno pisalo, da si želi njegove grobosti – da jo potrebuje in da ne bi imela prav nič proti kakšni modrici na svoji koži. »moram pričakovati povračilo?« se je zasmejala, medtem ko je nekoliko nagnila svojo glavo ob pogledu v njegove oči, v katerih je videla toliko različnih stvari in prav vsaka izmed njih jo je pritegnila. nagnila se je bližje k njemu in s svojim telesom mučno počasi zdrsnila po njegovi goli koži, ne da bi pogleda niti za trenutek odmaknila od njegovih oči.

tagged: WESLEY. notes: they - no wait, you are awesome! :3

Naslov sporočila: Re: don's office Čet Mar 21, 2013 10:07 am

tag, the awesome saoirse smitten

note: so i guess we should go to fade-out..? chuckle

oh these two.

namuznil se je, ko mu je priznala, kar je tako ali tako vedel že prej. seveda ga je hotela, kot je on hotel njo, ne glede na to, kako zelo so njena dejanja govorila nasprotno. bila sta dva iste vrste, ona in on. oba sta potrebovala grobost v življenju, njuni instinkti so bili tako prvinski in njun značaj tako uničen, da ni bilo drugo mogoče, kot da sta se prej ali slej pofukala s tako strastjo, da so se ob njej stresli temelji hiše. svoje je šlo k svojemu; bilo ga je skorajda sram, da je to uspel v nedavni preteklosti pozabiti, ko si je drznil verjeti, da bi bil morda lahko celo zaljubljen. prazne misli, nesmiselni zaključki. sem je spadal, v svet uničenja, v grobo realnost, ki je trgala kožo iz kosti in rezala vratove, kot bi šlo za tekmovanje. tole - tukaj - je bilo dobro, kolikor gre. vse ostalo je bila samo začasna iluzija, ki jo je bil sedaj odločen dokončno zatreti. nikoli več; zdaj je bil del nečesa večjega in hvaležen je bil, da je njegovo življenje naredilo ta dramatičen preobrat bolj ali manj samo od sebe. ali vsaj - s pomočjo njegovih nepremišljenih dejanj.

z nogami je zaobjela njegovo telo in ga povlekla bliže; dovolil ji je. njegova dlan je preko njenih prsi zdrsela do njenega vratu, njegovi prsti so se le-tega oprijeli in ga ukleščili v ne toliko grob, vsekakor pa trden oprijem. "o, ja," je zašepetal k njenim ustnicam in s pogledom zdrsel po njenem tenkem telescu, ki ga je tako ali tako brez kakršnihkoli motivov maščevanja želel razdejati do zadnjega. oh, maščevanje lahko čaka. večnost, če je potrebno. za zdaj je hotel užitek; o tem, kako bo svoje ponižanje povrnil, bo razmišljal, ko - in če - bo prišel čas za to. "pogosto in grobo povračilo," je še enkrat pritrdil svojim besedam in se široko nasmehnil, nato pa jo z dlanjo, ki je zaobjemala njen vrat, znova pritisnil ob trdno površino mize.

njegovi roki sta zdrseli po njenem telesu, do roba majice, ki jo je hitro povlekel iz njenega telesa in s tem pred seboj skorajda popolnoma razgalil čudovito telo, na katerega je čakal lep čas. znova se je namuznil, nato pa si je z ustnicami utrl pot preko njenega trebuha, navzdol, dokler ni obstal ob preprosti oviri: robu njenih hlač. znova se je vzravnal, se srečal z njenim pogledom in z izjemno enostavnostjo odprl gumbe njenih hlač, nato pa jih potegnil iz njenih tankih in izredno seksi nog in jih odvrgel nekam nazaj, ob čemer je nekaj zaružilo. najbrž je podrl kak predmet, kaj ga je brigalo, niti obrnil se ni, ko se je znova vrnil k lepotičkinim ustnicam in si ukradel poljub za poljubom, njegove roke pa so drsele po njenem telesu, po vseh skritih kotičkih, ki si jih prej ni znal dovolj dobro predstavljati in za katere ni nikdar zagotovo vedel, če jih bo smel obiskati.

Naslov sporočila: Re: don's office Čet Mar 21, 2013 6:52 pm

spremljala je vsak izraz na njegovem obrazu in bilo je skoraj smešno, kako zelo znani in domači so se ji zdeli že zdaj, po nekaj trenutkih v njegovi družbi. pravzaprav niti ni vedela, kaj je bilo tisto, kar se ji je na njem zdelo tako znano. a bilo je nenavadno; eden izmed tistih občutkov, ko preprosto ne veš, kaj bi storil ali kako bi svoja čustva opredelil - wesley ji je bil podoben in to je nagonsko prepoznala v njem; jasno se je risalo v vsaki potezi njegovega obraza in ko se je dotaknil njenega telesa, ji je po njem pognal na tisoče mravljincev. ni bila romantična vrste ljubezni; saoirse se res ni slepila ali karkoli podobnega. to kar sta imela - to, kar se je trenutno dogajalo, je obstajalo zgolj in samo na fizični ravni. nista se ravno razumela; njuni pogovori so bili polni zmerljivk in sovraštva in če bi se srečala na cesti, bi najbrž vsak zase pomislila nekaj o privlačnosti in tisti električni energiji, ki je za trenutek zajela telo ob pogledu na osebo čez cesto, ampak to bi bilo vse. nič posebnega, nič globljega ali pa nič tako zelo osebnega. ampak to je bilo osebno. vedno težje je dihala; njeno telo se je avtomatsko odzvalo na vsak dotik njegove kože in vsak poljub jo je pripravil do tega, da je hotela še več. s skoraj hripavim glasom se je zasmejala njegovim besedam – ni bilo ničesar več pripomniti, ker je že vse povedal sam. in oba sta vedela, da ona ne bo imela prav nič proti. prepoznala sta se; oba sta v očeh nosila nekaj, kar je bilo med drugimi ljudmi tako težko najti in zaradi česar je saoirse dovolila tisti najbolj skriti, najbolj divji plati same sebe, da je prišla na dan, ko jo je potisnil na mizo.
zastokala je ob njegovem dotiku, njeno dihanje pa se je vedno bolj pospeševalo ob vsakem vnovičnem poljubu. ni bil popoln, ni bil krasen ali čudovito očarljiv, ampak v tistem trenutku je bil točno tisto, kar je potrebovala. dovolila mu je, da je raziskal njeno telo, dokler ni več zdržala in se je z rokama uprla na mizo, pogled uprla naravnost v njegove oči in ga za pas njegovih kavbojk potegnila bližje. »wesley,« je mehko zamrmrala in pritegnila vso njegovo pozornost, potem pa ga je potegnila še bližje – potrebovala je to, potrebovala je njegovo neposredno bližino in jo tudi hotela. preizkusila je zven njegovega imena, ki ga je pozneje še večkrat ponovila, a njen glas je bil ob tem občutno drugačen. bolj poln čustev, bolj poln strasti in tistega ognja, ki ga je vnašal vanjo s slehernim premikom telesa.

---

njeno dihanje se je končno umirilo, medtem ko se je vzravnala. še vedno je sedela na mizi in njeni lasje so bili povsem razmršeni. bila je utrujena, ampak presneto zadovoljna in tisti polovičen nasmešek na njenem obrazu je o tem tudi jasno govoril. s pogledom je ošinila temnolasca in za trenutek obstala na njegovem telesu – pretepenem, ampak dejansko še vedno nevarno privlačnim in lahko bi ji spet zmešal glavo. vstala je, našla vse kose svoje garderobe in zdrsnila nazaj v oblačila ter si z roko segla v lase, pogled pa uprla vanj. »do naslednjič,« je spregovorila, potem pa odkorakala iz svoje pisarne, kot da se ne bi nič zgodilo.

tagged: WESLEY. notes: and this is dooone.

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Maj 06, 2013 6:44 pm

tag, saoirse smitten

note: alright, so this is numero 2957 and yaaaay! <3

njegovi koraki so odmevali po tipično praznem popoldanskem hodniku. ljudje so okoli tretje vedno izginili in se do šeste preprosto niso prikazali. spraševal je, kaj so ti silaki, te starešine mafijske družine, ob tem času pravzaprav počeli. sam je sicer večkrat izginil ob istem času zaradi kakšne dodeljene naloge.. a ti ljudje so izginjali dnevno. začenjal je sumiti, da v kakšnem odmaknjenem delu kleti razvijajo jedrsko orožje. ne bi bilo tako nemogoče, če je bil seveda pripravljen popolnoma odmisliti dejstvo, da te staroste mafije vendarle niso spadale v skupino bivših študentov jedrske fizike, prej v skupino idiotov, kakršen je bil sam, ki so šolo pustili in se podali na pot kriminala, ki se je zdela tedaj - in za vedno - kar najboljša rešitev. všeč mu je bilo, kako so ga ljudje po njegovi vrnitvi jemali toliko bolj resno, kot bi bilo zdaj jasno, da je postal del te močne korporacije.. in vendar je listek, ki ga je stiskal v roki, vsaj njemu osebno dokazovalo prav nasprotno.

dobil je prav eksplicitno naročilo: uboj nekega tipa, ki ga je preko mafije naročil nekdo tretji. vse lepo in prav, samo da je bil tale kandidat za župana pravi jebeni srček. ljubljenec ljudstva. še časopisa ni mogel odpreti, ne da bi se iz naslovnice svetil tipov brezhiben (gotovo operacijski) nasmešek, ki je krasil sicer naravnost grd fris. tip se dejansko ni propagiral samo za te volitve, pizda, spomnil se ga je še iz osnovne šole, ko jih je enkrat obiskal kot diplomant politologije in bivši učenec. ker je imela njihova družina velike denarje, je takrat daroval šoli neko vratolomno vsoto, ki jo je do sedaj wes več kot očitno že pozabil.. in potem se je vsak teden svetlikal iz naslovnice s takim ali drugačnim svetovljanskim delom. to je moral streljati? tipa, ki je vse svoje življenje preživel v naravnost bebavi dobroti in dobrohotnosti? navadno sranje, to pa res ni bilo nekaj, kar bi si želel storiti. in tudi če tega faktorja ne bi bilo, bi bilo tega človeka sredi prireditve skorajda nemogoče ubiti, pizda. kam pa naj se skrije? v jebeno grmovje?

sploh pa.. no ja, iskreno? že dolgo se nista videla in hotel ji je malo pritisniti na živce ali morebiti izsiliti kakšno čobico iz njenega obraza. brez da bi potrkal, je vstopil v njeno pisarno in jo, kot pričakovano, našel za njeno masovno mizo, ki je bila pokrita s papirji. "kaj je to sranje?" je začel s precej umirjenim tonom, ko je povzdignil obrvi in dvignil roko, v kateri je držal svojo nalogo. "rada bi, da ubijem jebenega jezusa kristusa filadelfije?" se je pozanimal z enako razdraženim podtonom, med tem ko je tisti kos papirja položil na mizo pred njo, samo v primeru, da je morda pozabila, kakšno sranje mu je naložila. "in potem.. če bom imel še kaj časa, se lahko ustavim še v lokalnem vrtcu, in naredim masaker z otroci v jaslih, ane?" je sarkastično pripomnil, samo da bi pokazal, da nima namena ubijati nedolžnih ljudi, ki mu ne pomenijo ne grožnje, ne zamere. gnide, ja, take z veseljem. ljudi, ki so se mu zoprstavljali in ljudi, ki so mu hoteli slabo, ja, takoj. ne pa.. nekih tipov, ki so skorajda razdajali kruh ubogim otrokom v afriki, pizda, no.

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Maj 06, 2013 7:10 pm

don's office Tumblr_mbjbej0p0b1rhwhcso1_500_large

»presneti tepci,« je polglasno zamrmrala bolj sama sebi kot komerkoli drugemu, ko je že tretjič šla čez številke in le našla problem. ideja poslovanja z neko manjšo tolpo v predmestju washingtona se je morda zdela zabavna ideja, ki se je zdaj izkazala kot dokaj zoprno in nadležno, ker tipi očitno niso bili preveč pismeni. pa da se sploh ni spuščala v to, koliko časa ji je vzelo, da jih je prepričala, da ni samo še ena blond barbika ali pa seks igrača, za katero so jo sprva zamenjali. nova pošiljka orožja bi morala prispeti naslednji teden, namesto tega pa je saoirse nekdo poslal papir s podatki, ki so naznanjali, da so veliko pošiljko prejeli že pred tednom dni. seveda ni bilo o njej niti sledu in najprej jo je rahlo zaskrbelo, ker bi bilo prav mogoče, da je orožje izginilo iz njihovega skladišča, ampak nato je ugotovila, da je – kdorkoli je pač že tepec bil – narobe zapisal eno od številk in tako pokvaril celotno sliko, ki jo je preganjala. krasno. kot da je imela čas za takšne nepotrebne malenkosti – a kljub temu je bila preveč precizna, da bi to delo prepustila komerkoli drugemu. ne, oče jo je vedno učil, da je bilo najbolje opravljeno delo tisto, ki so ga opravil sam. in če že pri nalogah, ki jih je mafija izvajala, ni mogla vedno sodelovati, je lahko poskrbela za papirje.
dokler ni nenadoma nekdo planil v njeno pisarno in jo zmotil. klasika. v tej veliki hiši nisi mogel najti niti pet minut miru – je bilo to res preveč za zahtevati? njen nejevoljen pogled se je soočil s temnolascem, ki ni bil videti preveč srečen – a po drugi strani je bila na njegov vznemirjen obraz že navajena, zato je zdaj niti ni vrgel iz tira. »ah, wesley,« se je mehko nasmehnila, čeprav nasmešek ni segel do njenih oči, ko je ugotovila, v čem je bil problem. resno, imel je težave z izvajanjem naloge? »saj se šališ, kajne?« je privzdignila obrvi ob njegovih besedah. morda bi ob kakšni drugi priložnosti imela dovolj potrpljenja, da bi mu počasi in jasno razložila smisel vsega skupaj, ampak če je dobro pomislila, danes ni bil takšen dan. ni imela energije za to in ko je odložila svoje pisalo in se s stolom vred nekoliko odmaknila od mize, ne da bi s pogledom ošinila listek. prav dobro je vedela, kakšno nalogo mu je dala. prav dobro je vedela, zakaj mu je dala to nalogo. in on je bil tukaj, očitno pripravljen na razburjanje. kako čudovito ji je znal vedno znova polepšati dan. »naročnik bi rad, da ga ubiješ,« ga je popravila in počasi prekrižala svoji goli nogi, ki ju je malenkostno pokrivala temna, oprijeta obleka. »in saj ne da se te tiče, ampak tale tvoj jezus dolguje cel kup denarja vsem po vrsti. manjši problem s kokainom,« je popustila toliko, da mu je bolj natančno razložila vse skupaj. dolgoval je tudi mafiji – pravzaprav je saoirse že sama premišljevala, da ib ga dala na seznam za odstrel, ko pa nobeno opozorilo ni zaleglo. oglaševali so ga praktično kot jezusa, a v resnici si je denar sposojal od vseh, da je lahko nadoknadil ukradeno iz vseh skladov, ki jih je imel odprtih. vsekakor ne vzoren meščan. morda je bila celo vesela, ker ne bo imel priložnosti postati župan.
»to je tvoja naloga,« je njen glas zarezal skozi prostor, ko je vstala in naredila nekaj korakov – ravno dovolj, da se je ustavila pred njim, ne da bi se ozirala na kakršnakoli pravila. »in o nalogah se ne sprašuješ ali pa dvomiš, če je to prav. prosim, dovoli mi, da bom to presojala jaz. kaj za vraga, wes?« je s pogledom zavrtala v njegove oči, deloma zgrožena nad idejo, da je mislil, da ni imela pojma, deloma pa morda malo – ampak res čisto malo – presenečena nad ugotovitvijo, kako blizu mu je prišla. pa ne da bi svoja čustva delila z njim, seveda.

tagged: WESLEY her fav baby! :3

Naslov sporočila: Re: don's office Tor Maj 07, 2013 10:30 am

tag, saoirse smitten

iskreno, v trenutku, ko jo je zagledal v tisti seksi oprijeti oblekici, je pozabil, zakaj je pravzaprav tukaj. ali vsaj delno. o bog, moral bi jo položiti. okej, ne, ne, ne bi je smel, totalna bedarija. uh. "ne, čisto resno mislim," je obstal na svojem mestu, trmast, odločen, da je to navadno sranje. čez kak teden ga lahko pošljejo na lov za predsednikom amerike, kako fino! morda bi lahko še njega počil, vzornega temnopoltega državljana, ki premika zgodovinske meje. genialno! "ne," je odkimal, ko je tako pametno povedala, kako je na stvari. "ne, naročnik bi rad, da ga ubije tvoja organizacija." iskreno? na grbi je imel dovolj starih grehov, dovolj umorov nedolžnih ljudi, dovolj krivic proti taistim. zadnjič mu je tista rjavolaska, sara, konkretno pokazala, ko ga je tako nalomila z njegovim kijem, da se par dni ni bil sposoben izvleči iz postelje, še danes pa je bilo njegovo telo popolnoma razbolelo. taki ljudje pridejo za tabo - nedolžni, ki jim storiš krivico. če ne fizično, pa mentalno. ni imel namena pustiti, da se mu popolnoma zjebe v glavi zaradi takih sranj.

"lahko bi poslala kogarkoli!" povzdignil je glas, a ostal na nivoju, kjer je s tem ni.. ogrožal, recimo? "enega izmed tvojih terminatorjev, ki so narejeni za ubijanje, brez kakršnihkoli vprašanj." on ni bil eden izmed njih. vedno je mislila.. ah, vedno je mislila, da ga je imela sebi pokorjenega, tako pa je bil v resnici - in bo vedno ostal - potepuški pes, zvest edinole samemu sebi. in za določen čas tistemu, ki mu bo ponujal najboljše plačilo. ni ga spremenila. ni se spremenil, samo zato, ker se je vrnil. nič kaj modrejši ni bil, samo zjeban je bil od preteklih dogodkov. morda je do mafije začel gojiti nekakšno afekcijo, a to je bilo vse. pred nobenega od ostalih kompanjonov ne bi skočil, da bi prestregel kroglo. če že kaj, je bil pripravljen slepo slediti njej.. a ne danes. gladko je bil pripravljen prezreti tisto s kokainsko odvisnostjo, pizda, a je niso imeli vsi? "jaz imam dolgove še za zadnjih deset let," je dejal, "in manjši problem z alkoholom in koko.. in vsem ostalim sranjem," je nadaljeval in se spraševal, če bo to vendarle spravilo stvari v perspektivo. "in ubijal sem in delal cel kup grozljivega sranja. sem torej tudi jaz na listi za odstrel?" spraševal se je, prav zares se je spraševal, koliko pogrešljiv je bil. vedel je, da ga je hotela ob sebi, a njegova trma mu ni dala miru. hotel je dokazati svoj prav. zares ga je zanimalo, če bi dala tudi njega počiti, če bi naročnik tako zahteval.

nato se mu je približala, bila je manjša od njega, a hotela ga je ustrahovati. ne več. "kaj si pričakovala?" se je namrščil. "si mislila, da sem se prav zares spremenil?" ni bil neumen in ni bil naiven. samo neumni in naivni so lahko šli mimo brez zastavljenih vprašanj, brez pripomb ali celo pritožb. morala je razumeti, da ga ne bo kar izoblikovala, pizda, ni bil nek kos gline za gnetenje. bil je izoblikovan, bil je, kdor je bil, pa če bi bil srečen družinski očka ali pa na njenem mestu - vodja mafijske združbe - bi ostajal enak. "postal eden izmed tistih, ki ugodijo tvojo sleherno željo, ko migneš s prstom?" se je sarkastično posmehnil; zdaj je bila bliže kot prej, vohal je lahko njen parfum, videl sleherno pego na njenem obrazu. "ampak mislil sem.." ah, k vragu. saj menda ni pričakovala, da se bo zadrževal. njegova roka je bliskovito švignila okrog njenega hrbta in jo dobesedno prisilila v njegov objem, njegove ustnice so bile zdaj le kak centimeter od njenih. "da sem ti takšen všeč," je zamrmral, oči povesil k njenim ustnicam, o bog, hotel jo je položiti, tukaj na mizi, kot takrat.. in potem je bil pripravljen pozabiti na vse, moral je. samo.. pizda, hotel jo je položiti.

Naslov sporočila: Re: don's office Tor Maj 07, 2013 7:22 pm

pa saj ne, da bi imela kaj proti temnolascu. prej nasprotno, bila je srečna na tisti svoj način, ker se je vrnil k družini in ker je deloma celo sprejel vse vrednote, ki mu jih je že od samega začetka skušala vcepiti. pa saj se ni pretirano slepila in se pretvarjala, da bo kdaj enak vsem drugim članom, ki so tvorili vrste mafije – bil je prav poseben. in morda ga je ravno zaradi tega morala tako zelo nujno imeti; bil je izjemen, bil je unikaten in tista trma, ki ga je poganjala, jo je vsekakor zelo privlačila. ni bil ovca, razmišljal je po svoje in na njem je bilo nekaj tako zelo prvinskega. sama pri sebi bi se skoraj nasmehnila, pa se je pri tem zalotila in se ustavila. »moja organizacija,« je ponovila za njim; besede, ki jih je izrekla z nekim nežnim podtonom nestrinjanja. »pozabljaš, da si ti del moje družine,« je besedo, ki ji ni bila najbolj povšeči, nadomestila z bolj všečno. družina. to so bili – mafijska družina, ne glede na to, kako trmasto je zanikal obstoj tega, a spadal je k njim. s pogledom je zavrtala v njegove oči, ko ga je poslušala. ni je ravno jezil; samo njegov odnos ji ni bil všeč in zaradi tega bi najraje zavila z očmi in mu povedala, naj ne bo tak otrok. »lahko bi poslala kogarkoli in izbrala sem tebe,« je preprosto rekla, pri čemer se je rahlo namrščila. ni ga razumela, prav zares ne – ampak po drugi strani ga niti ni hotela razumeti, čeprav je bil zanjo uganka, ki jo je nek del nje moral rešiti. pa saj je bil predvidljiv – ko se je njegova roka znašla na njenem hrbtu, bi se skoraj nasmehnila ob gesti, ki jo je pričakovala. karkoli je že rekel; kakorkoli se je že katerikoli od njiju upiral, na koncu sta vedno prišla do neke točke, na kateri sta morala priznati brezmejno privlačnost, ki sta jo čutila. ni se pustila zmesti njegovim ustnicam, ki bi jih z veseljem zapletla v poljub s svojimi – uprla je pogled v njegove oči. »kaj hočeš, wesley? lahko priznam, da si moj najljubši. lahko igrava na karto favoritov in navsezadnje si lahko sam izbereš naloge, ki bi jih želel opravljati,« je bil njen glas oster, čeprav po svoje izzivalen, ko je nagnila glavo. »hočeš biti nekaj posebnega? boš zavračal naloge, ki ti ne bodo všeč?« njeno telo se je zdaj privilo ob njenega – njeni boki so obstali tesno ob njegovih, ko se je nasmehnila. »oh, pa si se, veš. spremenil si se in to veva oba,« je mehko zamrmrala, preden se je premaknila še bližje njegovim ustnicam – toliko, da je občutil dotik njenih na svojih, ko je ponovno spregovorila. »boš opravil nalogo ali so tvoji moralni zadržki prehudi?« je privzdignila svoje obrvi, preden je njen jezik počasi zdrsnil po njegovih ustnicah – dotik, ki ga je moral občutiti kot neverjetno mučen stik, nato pa so se njene roke uprle ob njegov prsni koš, da se je umaknila z zgornjim delom telesa, ne da bi kakorkoli premaknila boke. »kaj pravzaprav hočeš, wesley?« je zdaj postavila preprosto vprašanje, medtem ko je s pogledom zavrtala v njegove oči.

tagged: WESLEY her fav baby! :3

Naslov sporočila: Re: don's office Sre Maj 08, 2013 3:50 pm

tag, saoirse smitten

"saj je vseeno," jo je gladko zavrnil, ko ga je opozorila na njegovo mesto v mafiji. "na koncu koncev je ta organizacija - ta družina - še vedno tvoja." morda pa je bila beseda 'družina' - ki jo je zmerom izgovoril s tolikšnim nestrinjanjem - pravzaprav prava za opis stanja. tudi svojo družino je sovražil, zdaj bolj kot kadarkoli. kaj za vraga mu bo torej preprečilo sovraštvo do polovice teh tepcev tukaj? pa dobro, ni jih sovražil, samo izredno nesamostojni so se mu zdeli in to je bila lastnost, ki je ni cenil niti pri namizni svetilki, kaj šele pri jebenih ljudeh. bili so.. roboti, pripravljeni na delo za svojega gospodarja. svojo gospodarico. brez vprašanj, brez enega samega pomisleka. kako so sploh lahko jebeno funkcionirali, pizda? sam ni bil znan po tem, da bi bil velik mislec.. in vendarle se nikoli ne bi spustil na tako nizek nivo. ko si nehal spraševati, si bil prilično mrtev - in sam ni imel namena biti mrtev, še dolgo ne. dokler mu je funkcioniral kurac in dokler je lahko kljub temu pil, kadil, se zadeval in se zapletal v take ali drugačne pretepe.. dokler je bilo vse to mogoče, je hotel ostati nespremenjen. ko bi karkoli od tega odpovedalo, pa bi se tako najbrž kar sam ustrelil v čelo.

"mi hočeš reči, da bi moral biti ponosen, ker si mi naložila lahko tarčo?" skrival se bo v grmovju, pritisnil na sprožilca in v vsesplošni paniki izginil; zares ni bilo tako težko, in vendar.. pizda, saj ni vedel, čemu se pritožuje. dejstvu, da mora ubiti nekoga, ki ni v življenju naredil česa spornega, vsaj po njegovem ne - tudi po saoirsini lekciji -, morda dejstvu, da je vse skupaj preenostavno in da se počuti podcenjenega.. ali pa je bil na koncu koncev tukaj samo zato, ker jo je hotel videti. pizda, prav zares ni vedel. "no, najlepša hvala," je na koncu cinično skomignil.

široko se je nasmehnil, ko mu je priznala to, kar je tako ali tako že vedel. vedel je, da ima v tejle njeni združbi prav posebne privilegije, do katerih se bodo drugi prikopali veliko težje. bil je njen najljubši, naj ga je zavrnila ali ne, jasno je bilo, da si ga je želela in da ji je zlezel pod kožo. brez posebnega zanimanja je skomignil še enkrat, ko se je pozanimala, če bo od slej sam svoj gospodar glede nalog, ki mu bodo naložene. morda pa res, bi bilo prav fino. a navsezadnje je potreboval nekakšen izziv. "meni se že ne zdi," je počasi odkimal. "v svojem bistvu se nisem spremenil niti za milimeter in tudi to veva oba," je počasi zamrmral. o ne, morda se je drugače obnašal, morda je več kot enkrat na mesec oblekel formalno obleko in morda je bil manj zaletav, a na koncu koncev je bila vse skupaj samo krinka. v bistvu je ostajal taisti wesley. "seveda jo bom opravil," je zamrmral, ko ga je podražila o moralnih zadržkih. no, teh prav gotovo ni imel. z zgornjim delom trupa se mu je izmaknila, a njeni boki so še vedno pritiskali ob njegovo telo. nekaj izredno seksi je bilo na njej. "kaj pa vem. mislil sem, da sem tukaj zaradi tistega klinca," je pomignil na kos papirja, ki je ležal na mizi, "zdaj pa se mi zdi, da bi te samo rad položil.."

Naslov sporočila: Re: don's office Sob Maj 11, 2013 11:27 am

»daj no, wesley,« je zamrmrala, medtem ko je počasi zmajala z glavo, ne da bi se znebila svojega nasmeška. bo to res tista stvar, ki bo vedno med njima? večen vir nestrinjanja in prepirov? kako neumno se ji je to zdelo, a po drugi strani je nek del nje razumel wesa in njegovo potrebo po tem, da tako trmasto oporeka vsemu skupaj in da se še vedno s takšnim trudom ograjuje od mafije, od družine in od vsega, kar je predstavljala. »ni samo moja organizacija,« ga je zavrnila, »in odkar si zraven, si postal pomemben del vsega skupaj… in to še vedno tako trmasto zavračaš,« tokrat se je zazrla vanj, »da je skoraj ljubko.« ni vedela, zakaj ga je tako odkrito provocirala – zagotovo mu ne bo všeč uporaba te besede, a vendar, morala je. samo zavila je z očmi ob njegovi ugotovitvi – lahka tarča? nobena tarča ni bila zares lahka, ampak če je hotel uporabiti to poimenovanje; tudi prav. tipa je moral samo ustreliti – k vragu, saj to niti ni bil point, lahko bi ga tudi zastrupil ali pa povozil, če je že želel. njej in naročniku je bilo zares vseeno za ta del, dokler je bil tip mrtev.
kakorkoli je že situacijo obrnila; v zraku je bilo vsekakor nekaj posebnega. wesley je prostor s svojo prisotnostjo nekako… kaj pa je vedela, spremenil? naelektril? to je bila bolj primerna beseda. s pogledom je počasi zdrsnila po njem in nato zgolj skomignila z rameni ob njegovih besedah. ni se spremenil? ona je vsekakor videla spremembe, ampak če je hotel to zanikati, bo preprosto sodelovala. ni imela energije za oporekanje na tem nivoju, ker ni znala predvideti posledic. med njima je bilo toliko vsega – kako si je sploh lahko dovolila, da sta prišla na to točko? nikoli ni spuščala člane družine tako blizu. ampak v trenutku, ko jo je wesley našel strto in pokrito z modricami, je bilo konec klasičnega odnosa in da, vsekakor je bil njen najljubši član družine. morda jo je preziral, morda jo je po svoje sovražil in dejansko niti ni hotela vedeti, kaj točno je mislil o njej, ampak še vedno je bil vražje dober in ni ga hotela izgubiti. šla bi preko meja, da bi ga obdržala v svoji družini. to je vedela; tega se je s prav bolečo jasnostjo zavedala. bil je krut, brezobziren in predvsem dober. ne bi je motilo, če bi se nekega dne nahajal na njeni desnici kot nekdo, h kateremu se je odpravila po nasvet in s komer je skupaj načrtovala zadeve, v katere je bila vpletena mafija. ampak tega on ni rabil vedeti; ne še.
s pogledom je počasi zdrsnila po njegovem obrazu, ko je odgovoril na njeno vprašanje – čeprav so jo njegove besede vsekakor pripravile do nasmeška, hkrati pa so ji po hrbtu poslale val mravljincev. najraje bi vse skupaj poslala k vragu in ga kar sama potisnila na mizo ter zapletla njegove ustnice v poljub, a še vedno se je spomnila njegovih besed in vsega, kar je rekel. ni hotela prehitevati časa. a v njegovih očeh je videla nekaj, zaradi česar je vedela, da se bodo stvari kljub vsemu končale dobro… razmeroma. zaradi tega se je nagnila do njegovih ustnic in ga poljubila. počasi; vsekakor z užitkom. čez nekaj trenutkov se je umaknila, njene ustnice ukrivljene v polovičen nasmešek. »se ti še vedno samo zdi?«

tagged: WESLEY her fav baby! :3 NOTES: bi bil to dober trenutek, da nekje na sredi preklopiva na angleščino? (:

Naslov sporočila: Re: don's office Tor Maj 14, 2013 4:53 pm

tag, saoirse smitten

note: pa dajva! a se mi samo zdi, al s tem krstiva tvoje pisanje v angleščini na tem forumčku? JUHU!

her lips finally reached for his and they mixed in an almost electric sort of kiss. something was there, something they could never experience with others; what they had was so special. it wasn't meant to be, not nearly, they were more the destruction of one another than the salvation, but yet again, they could both search the world and they would never find a lover as good as the other. they were the same, she and him, they had the same ambitions, the same needs, the same desires. they were right for each other, the perfect match, although he knew as well as she did, that they would eventually destroy each other at the end of the day, had they pursued a relationship, as he dared dream a while ago. they weren't material for happily ever after; they were the material for hardcore fucking and for watching each other's back as they went.

she backed off, so did he, and he grinned at her as she questioned his sentence. oh, it was on, they were going to fuck senselessly at last, god, he missed the idea of that. he didn't feel what he used to feel, not anymore; he was still crushing on her, but it was more the need to put himself into her than the need for sappy love songs. that was just not them, he knew it, she knew it too. "well then," he said, still smiling, as his grip became firmer, and finally, he pushed her against the table, filled with shit they didn't need. not for fucking, anyway; she'll get someone to clean the shit up for her later, he had no doubt. "allow me, miss o'brien," he said, his hand pushing her shiny hair on the one side of her head, so that he could now reach the zipper on the back of her tight black dress, "to fuck you again, just like we used to." something a bit nostalgic was in that sentence, but still, it was not really sentimental. he didn't get sentimental, not anymore, he just had great memories of fucking her - right here, right like that - so why the fuck would he discard this tradition that grew close to his heart?

he opened the zipper, revealing her naked back, then pushing the dress over her shoulders and down her body, till it was free to fall to the ground. "fuck, you're still so sexy," he murmured, as one oh his hands grabbed the back of her head, pushing it closer to his, his lips once again reaching out for a passionate kiss. she had such a nice taste; it was saoirse o'brien's body he was about to ravage again and he literally couldn't be more pleased. his other hand quite violently pushed the bunch of paperwork, folders, pens and other crap off the table. a lot of it fell to the ground with a strong noise, some of the stuff, on the other hand, just kind of flew over the floor, his mission being one of those papers. he pushed her onto the table, his kisses now concentrating on her neckline, where they became even more hard, more passionate than they were before. one of his hands was now firmly grabbing onto her tit, the other slipped under her underwear, his fingers caressing her insides. god, she was worm and wet and perfect in every single way. it got him hard just thinking about her.fucking saoirse o'brien.

Naslov sporočila: Re: don's office Sob Maj 18, 2013 5:24 pm

and here they were again. they started out as… what, actually? strangers would be a safe word, but it was pretty clear that ever since their first meeting – if she could even call it that – in that neat boathouse their relationship was more than complicated. they went from enemies to lovers and then everything got seriously problematical and she left him alone for a while. until now, that was. he was standing in her office and she just couldn’t resist it; couldn’t resist him. he was so goddamn amazing, even though she would never admit that, at least not with those words. she already told him he was her favourite and that meant that she would go much further to keep him in her little organisation and she wanted to put him on a very special place one day, but that day didn’t come yet. for now it was just them. and when he kissed her, she knew that she wanted him. she wanted him badly and she automatically pushed herself closer to him; her lower part of the body was now touching him and she was able to feel him; all of him. that made her smile a little; it was most definitely something she wanted for quite some time, but she would never ask for it after the last talk she had with him. but things were changing and now… she was just somewhat happy.
»do not call me that,« she said; it was a warning, but she wasn’t all that serious. she couldn’t remember the last time anyone called her ‘miss o’brien’, because a lot of people she worked with didn’t even dare to think about mentioning the fact that she was a miss. she never really got that, but it was alright with her as long as she had their respect. »and I think that we both know that you can do whatever you want with me. and I can do whatever I want with you. seems fair, right? and it brings back some memories.« she smiles slyly now, recalling the moments she had with him in that exact same place quite some time ago. it was good. it was more than good and there was something between them – a force that was pulling them close and causing this huge sexual attraction, even though they both knew that it would destroy them, if they let things get too personal. but this – casual fucking each other brains out – was good. this was perfect for them and the only thing that made sense at that moment was wesley and his hands on her body.
he knew exactly what to do. her dress slid off her body and she found a moment to push it away with her foot. he kissed her again and she felt that electric force taking over. she didn’t pay any attention at all to her stuff when it fell to the floor. she was too busy enjoying his kisses. his lips were on her neck now and at the same moment she felt his hand find its way into her panties. she gasped for air and she was able to open her eyes only after few seconds. »you know what?« she murmured, »allow me, pierce.« it was more a demand than a question, that much was obvious. »let me fuck you like you’ve never been fucked before.« she smiled now. it was almost a challenge, but then again, there were only a few things between them that weren’t a challenge. and she wanted this – it was an offer she really doubted he could refuse.

tagged: WESLEY her fav baby! :3 NOTES: oh that was actually not that hard. don't judge me, it is my first time! in zdaj se počutim čist angleško in bi kr še pisala. XD

Naslov sporočila: Re: don's office Ned Maj 19, 2013 11:09 am

tag, saoirse smitten

note: o moj bog ukradla sem spikov line, OH MY FUCKING GOD A LAHKO SAMO ZA TRENUTEK UGOTOVIMO, DA WESLEY JE V BISTVU SPIKE A LAHKO O MOJ BOG TOO MUCH FOR ME

he grinned as she so stubbornly refused his words. what was wrong with miss o'brien? "what should i call you then?" he said with a soft, but seductive tone, as he slid down her neckline, kissing her bare skin time and again. fuck, she was so incredibly hot, in all honesty, she was the hottest thing he ever got to fuck in his lifetime - it was, positively, the fact that she was his boss and that she was the toughest woman he had ever met, and that, combined with her quite amazing looks, drove him mad. his fingers gently pulled her soft hair, god, it felt so good. "i could call you my little goldilocks, if that suits you better," he teased her, pulling her head closer to his, again combining their lips in a passionate kiss; god, she was turning him on so much, it was fucking unbelievable.

"you can do whatever you want with me, you know that," he murmured, pushing away from her for a while, looking directly into her gorgeous eyes. she was simply amazing and all he could think of right now was how incredibly hard it was to not devour her in that exact second; he would get rough on her in a moment, but he had a funny thing called respect lingering somewhere in his mind. yeah, their sex was rough, as it was always, when it came to him, but with her - he just didn't want the time to pass so fast. he wanted the orgasmic feeling to last for a lifetime, as she was truly somewhat a perfect woman for him. he knew he shouldn't think of her in that way, but after all - his undying love for her obviously proved to be a lie, as the only thing he felt now was strong physical attraction; the love, on the other hand, it was already pretty much forgotten. that was them, tho; that was what they were, that was the only relationship they could ever contain. passionate fucking. it was perfect for the both of them, since everything else would simply mean one thing - destruction, again, for the both of them.

and than she demanded something that instantly made him even harder; she was going to be on top of the situation this time and it was more than just hot. "alright," he smiled, pulling away from her for a split second, just the time he needed to get the shirt off his torso. the idea of her taking control of the situation - it was too hot. he threw the shirt on the ground, next to her folder and papers and next to her cute little black dress that was, quite honestly, history at that moment. his body, damaged, bruised and scarred, pulled closer to hers again, his hands once again finding all the sweet spots on her body. "fuck me like i've never been fucked before," he bit her lip. it wasn't a request - it was a challenge.

Naslov sporočila: Re: don's office Ned Maj 19, 2013 12:14 pm

she had to resist the urge to roll her eyes when she heard his question. why did it even matter that much? it was a silly question, even though she realized now that she was the one that started that meaningless conversation anyway. it wasn’t about the names or surnames or anything, it was about them. but she couldn’t even shrug her shoulders and say something about that, because his lips on her skin were driving her crazy for sure and she gasped for air. “call me saoirse. call me boss. call me whatever, I don’t even care anymore,” she admitted breathily. god, he was amazing. he probably was her favourite drug and it was so goddamn clear to her that she just couldn’t resist him. “don’t you dare,” she warned him after his comment about goldilocks – what the hell was that all about? but she couldn’t be angry with him, not now, even though she was getting quite determinate that she will erase that smirk off his face and make him beg. she was good at that; that much was clear.
but she was the one with a huge grin on her face this time. “mm, that is the plan,” she replied to his quietly murmured words as she looked into his eyes. she saw something there, but she didn’t pay any attention to that. it didn’t matter – any of it, the whole world seemed unimportant and far away at that moment. he was magnificent and he even looking into his dark eyes was enough to fill her with excitement over everything that was about to happen. it was in the air – it was so goddamn obvious that they both wanted to rip each other’s clothes off and just do the thing they did the best. there was a chance they were both horrible people, but when it came down to sex, they were made for each other. they were both rough, wild and wouldn’t let anyone tell them what to do; and even though they just have those few things in common – well, no one could say that they weren’t working out for them.
she was watching him when he took his shirt off and there was a little smile on her face, as she moved her body, stood up and moved just enough that he was the one leaning back on the wooden table now. she recognized the challenge and she was more than happy to accept it. she never really thought what was right and wrong, not with him. her hands slowly slid over his torso, touching each and every scar there was. fuck it, even that was turning her on at that moment. she kissed him again and smiled a little when she felt him biting her lip. and then she moved – she took her time. she was standing between his spread legs now. she took just one second to stare into his eyes, before she bent over and reached for his belt buckle. she sank down on her knees and pulled the waist band of his boxers down. and then she took him in her mouth, her tongue swirling lightly over the tip of his cock. she took her time this once; teasing him with long licks and slow strokes. she was good at that. without any warning she took him fully into her mouth, her right hand twisting around his base. she was able to feel the tension she was causing in his body. she was more than able to feel how hard he was now and she suddenly stood up and pushed him back, so he was sitting on the table now. she took her panties off and then forced him with her body to lay on the table, as she climbed on top of him. her lips found his again, while she was still teasing him with her wetness. she had to smile, when she saw the expression on his face. “so… how do you like me now?” she glared slightly at him before grabbing a hold of his cock and guiding it to her entrance. she didn’t take him all in – she was slowly moving her hips with just the tip of him inside, wanting to see what that will do to him and then she finally moaned loudly as pushed her hips down, allowing him to fill her completely.

tagged: WESLEY her fav baby! :3 NOTES: everything is spike and nothing hurts! ;D

Naslov sporočila: Re: don's office Pon Maj 27, 2013 2:35 pm

tag, saoirse smitten

she was so hot; oh god, the tension he felt in his body could nearly make him explode and they weren't even fucking yet. god, saoirse fucking o'brien. it was like she was a vision of pure satisfaction, that was how unreal she was to him. her fingers were sliding down his torso, stopping for a while to creep over a scar or two, and even that was giving him insane amounts of pleasure. he wanted to grab her, push her against the wall or against the desk or maybe down to the cold floor, he wanted to fuck her so intensively that they'd both just want to die at the end, but he did understand what she was doing. the slow, yet orgasmic moves, the waiting he had to deal with; her teasing brought a whole new level to their little sex game and he hated it just as much as he loved it. sinking his dick into her was such a glorious vision right now and even he - wesley fucking pierce - wasn't sure how he was going to handle himself once he enters. god, he could already cum all over her, that was how incredibly she had him wrapped around her skillful fingers.

"ooh, fuck," he groaned as her lips touched his erected cock, slowly sliding her tongue over the tip. he had to grab onto the edge of the table, fuck, he could break it in half, that was how much tension flew through his body. oh, for fuck's sake, he had to lean his head a bit backwards, gasping for air; no other woman could do this to him, he was always on top of everything. but this was saoirse o'brien and she could play with him all she likes, she was the one making the rules, she was the one in control of him. the one holding his dick, too. he moaned again, this time his hand reached for her hair, grabbing it firmly, pushing her closer, while her mouth embraced his cock. fuck, he could scream out loud, it was a sort of pleasure he truly never experienced before, and he got tons of blowjobs in his years. with this blonde beauty, everything was different. she drove him mad simply by touching him; her lips on his cock therefor drove him to madness and beyond. "you're a fucking goddess," he said as she mover away, pushing him onto the table with her beautiful body, ready to continue the game she had in store for him. "you are fucking perfect," he repeated, again reaching out for her soft hair, pulling her closer, his lips locking onto hers.

and then she climbed onto him, her wet pussy slowly embracing his cock, the tip first. she was plaing with him and she was making him insane by doing so, but the insanity, however intoxicating it might have been, was the best thing he ever got from anyone. "you are -" he started off, grabbing onto her insanely sexy tits with one hand, the other firmly adjusted on her hip, "the best sex i've ever had," he finally had the chance to finish off as she let his cock fully into her. he reached for her lips again, hips pushing his dick into her and out again, the movement that was pretty much a routine, still with her it felt as if he was truly fucking for the first time. how the fuck was it possible to enjoy sex beyond what he normally felt? how the fuck was it possible that she, someone he so strongly disliked about fourty percent of the time, had such a strong impact on his fucking body? and how the fuck did she get to drive him mad so easily? his thrusting became more and more intense as he was slowly losing his mind, his whole body prepared to release such a strong orgasm it could probably blow up the entire room.. but not quite yet. he wanted to wait for her to cum; he wanted her to enjoy the fucking just as much as he did.