gym

Naslov sporočila: gym Čet Mar 21, 2013 7:48 pm

tag, the awesome saoirse smitten

note: okay okay here we go!

čas je mimo njega tekel z nenormalno hitrostjo. prišel je, ko se je večerilo in pojma ni imel, kako je bila ura nenadoma preko dvanajste; nenadoma je opazil, da je v telovadnici sam. členke so mu povijali dolgi, okrog dlani namotani trakci, ki naj bi jih varovali; toda njegove kosti v rokah so bile izjemno utrujene. ni imel namena odnehati. dan je bil slab. kako si je sploh lahko človek, ki mu v življenju ni dal drugega kot mizerije, oklical za njegovega očeta? kako si je drznil nato, pri tridesetih, nekaj dni pred rojstnim dnevom, klicati sina in se odločiti, da 'njegovo obnašanje ubija mamo'?! ja, celo točno tako si je drznil trditi. da vsi vedo, kako daleč je padel in da to, da še ni za zapahi, ne dokazuje ničesar drugega kot policijske nesposobnosti. da bo sam poklical može v modrem in mu jih naprtil na hrbet, ker bi mu morda nekaj časa za rešetkami dobro delo. z vso močjo je usipal v vrečo, ki je prav nevarno zanihala - in zavzdihnil.

obrisal si je pot, ki mu je tekel po čelu, in za nekaj časa obstal v taki poziciji; z dlanjo preko oči, sključen, utrujen. kaj naj bi naredil? šel nazaj, naredil faks, učil otroke v vrtcu? se poročil z neko sprejemljivo žensko, naredil hordo malih pamžev in jim nudil, česar sam nikoli ni imel? bilo je veliko prepozno zanj. nikamor več ni mogel iti; edina pot naprej je bila tukaj. ni se imel namena vračati. njegovo prejšnje življenje mu ni dalo ničesar. čutil je, kako se je napetost v njegovem telesu vedno bolj stopnjevala, dokler se mu ni zdelo, da bo nekaj v njegovih prsih eksplodiralo. da se bo srce izrinilo izza njegovih reber in razjebalo celo steno s krvjo. zdelo se mu je, da se mu je življenje izmuznilo med prsti. zajebal je svojo prvo dano misijo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo stvar razvedela. odrinil je ariadne, prepričan, da si ne zasluži njenih afekcij, zdaj pa je potreboval nežen dotik, da bi umiril vso tisto živalskost v sebi, ki je počasi bezljala izpod kontrole. uničil je svoje razmerje z kenzi, čeprav je navsezadnje vedel, da mu je pri srcu. in uničil je vse družinske vezi, ker je verjel, da bo tako zanj najbolje. zdaj je bil sam in na robu tega, da se zlomi.

znova se je vzravnal, pripravljen, da nadaljuje z delom. tokrat so bili njegovi udarci vse bolj udarni, močnejši kot prej. vreča se je majala, kot bi se znašla sredi orkana. vsak udarec, ki je sledil prejšnjemu, ga je nadgradil, dokler se mu ni zdelo, da ima v rokah moč celotnega sveta. čutil je utripanje žil v nadlahti, v pesti, na čelu. navadil se bo. ostal bo sam in postal bo močnejši kot kadarkoli prej. bilo mu je jebeno vseeno. ali vsaj - prepričati se je moral, da mu je. zadnji udarec je bil dovolj glasen, da je popolnoma preslišal vrata, ki so se odprla za njegovim hrbtom, zaslišal pa je lahko, kako so tresnila nazaj ob tečaje. "pri pizdi materini, kako naj človek tukaj dobi malo zasebnosti.." se je naveličano zasukal, ko se je nenadoma srečal z znanim obrazom. "oh.. živjo, ljubica."

Naslov sporočila: Re: gym Čet Mar 21, 2013 8:17 pm

bilo je pozno in večina ljudi se je že zdavnaj spravila k počitku, ampak poudarek pri tem je bil na dejstvu, da so bili to normalni ljudje s svojimi normalnimi majhnimi življenji, ki se nje niti niso tikali. bilo ji je vseeno zanje; navsezadnje niso imeli velikega pomena za to, kar je počela sama in ta svet, v katerem je odrasla, je bil svetlobna leta daleč stran od normalnosti, po kateri je včasih celo hrepenela in ki ji ni bila nikoli dostopna. lahko se je izmuznila hordi telesnih stražarjev, ki ji jih je naprtil oče – lahko je odšla ven in se za nekaj ur pretvarjala, da je takšna kot vsi ostali, ampak na koncu dneva se je vedno znova soočila z dejstvom, da je bila drugačna. bila je rojena v svet, ki je v resnici zaživel ponoči. in zdaj ko je nasledila to mesto, je počela vse v svojih močeh, da bi sledila očetovim korakom. in uspevalo ji je; pred očmi je vedno imela njegove nasvete in ljudje so jo spoštovali; v njej so videli dobro naslednico imperija, čeprav je večina ljudi ni zares poznala. morda se je zdela kot svetlolasa princeska, ampak bila je daleč od tega in to so do zdaj vedeli vsi njeni podrejeni; širši svet pa je to šele spoznaval.
njeno pozornost je pritegnil televizor na steni. velikanski zaslon je bil vedno prižgan in na kanalu z novicami, čeprav je bila glasnost ponavadi utišana, ampak ob naslovu, ki se je s poudarjenimi črkami pojavil na zaslonu, je saoirse hitro pograbila daljinski upravljalnik in povečala glasnost. »oh, ti presneti idiot,« je mehko zamrmrala sama pri sebi, medtem ko so se njene oči zasvetile s povsem novim leskom, v katerem sta se mešala jeza in bes. tudi nejevolja, po malem celo razočaranje. pograbila je telefon in na hitro opravila nekaj klicev, že v naslednjem trenutku pa je z jezo, ki jo je čutila, odrinila masivna vrata očetove pisarne in se pognala po hodniku mimo nekega tipa, ki se je ob tem zdrznil. ampak na to se ni ozirala. v njenih mislih je bil en sam moški in vedela je, kje ga najti.
vrata za njo so se zaloputnila, ko je vstopila v neke vrste telovadnico, ki jo je oče že na začetku uredil v kletnih prostorih hiše. edini človek v prostoru je bil tisti, proti katerem je bila uperjena vsa njena jeza. večino časa je bila mirna in do konca obvladana, ampak ob določenih trenutkih je v njej izbruhnila vsa tista irska kri in ji zavrela do te mere, da je pokazala čisto nov obraz. »sploh si ne drzni,« je bil njen glas oster, ko je preko prostora zakorakala proti njemu. ni se ustavila, ko je prišla do njega – obe dlani je uprla v njegov prsni koš in ga odrinila, medtem ko so njene oči poiskale njegove. »kaj za vraga se greš, pierce?« ni niti za trenutek izgubila ostrine in tistega hladnega, ostrega tona. »imel si eno samo nalogo, ki je bila prekleto preprosta,« se je njen obraz skoraj dotaknil njegovega, čeprav je bil višji od nje in po vsej verjetnosti tudi močnejši, ampak ne bi ji moglo biti manj mar, saj jo je razkuril. »ti ni še nihče povedal? oh, dobrodošel v resničnem svetu, kjer ljudi ne streljamo kar vse povprek!« to je bilo načelo mafije – na tem je ves princip deloval, šlo je za čast in za dobro ime. »čestitam, prvo nalogo si zajebal. eno truplo je v redu. več trupel je prekleto neumno,« ga je boksnila – njen močan udarec je priletel v njegovo čeljust, ker ga nikakor ni mogel predvideti, ko pa ga še sama ni. ampak bila je jezna in to je bilo potrebno razčistiti. v stanju, v kakršnem je bila zaradi dejstva, da mu je zaupala in mu je uspelo nekaj narediti narobe že pri prvi nalogi, bi lahko bil on sam tisti, ki bi končal s kroglo v glavi. »prosim, razloži,« ni bil njen glas prav nič očarljiv, ko je s pogledom zavrtala v njegove oči.

tagged: WESLEY.

Naslov sporočila: Re: gym Čet Mar 21, 2013 9:09 pm

tag, the awesome saoirse smitten

note: if these two were in a movie THEY'D BE EVERYONE'S FAVORITE OTP!!!!1

očitno je bila razkurjena, kar je lahko pomenilo samo eno. vedela je. na to se je dovolj dolgo pripravljal, da je po eni strani poznal tisoč in en odgovor na to, kar bo sledilo, tisoč in en scenarij situacije, v kateri se bo znašel.. po drugi strani pa mu ni bilo mar za vse skupaj. bil je preveč.. preveč zjeban za vljudno pregovarjanje in prepričevanje. ni se mu ljubilo poslušati njenega piskajočega povzdignjenega glasu, ni bil pripravljen na najnižji točki svojega ponosa položiti pred meter šestdeset visoko punčko. porinila ga je; nekoliko se je opotekel, nato pa samo nagnil glavo, jasno odločen, da se ne bo opravičeval za nobeno izmed storjenih dejanj. še preden je utegnil reči karkoli pretirano pametnega, se je od nikoder prikazala njena pest, ki je zadela ob njegovo čeljust. bila je veliko močnejša, kot je izgledala. zamežikal je, zajel sapo, skušal kontrolirati jezo, ki se je kopičila v njem. s prsti se je dotaknil dela obraza, kamor je prejel udarec in sarkastično zamomljal nekaj, kar je zvenelo kot, "samo to mi je še manjkalo."

njen vrtav ton ni prav nič pripomogel k njegovi slabi volji. "oh, daj no, kot da bi ti kaj storila drugače," je naveličano zavil z očmi, naveličan pridig ljudi, ki bi na njegovem mestu ravnali povsem enako. ni potreboval tega sranja. najmanj od nje. če je mislila, da se zdaj njegovo življenje vrti okrog nje, ker jo je enkrat konkretno nategnil in ker je sprejel njeno neumno ponudbo, potem se je jebeno motila. "kaj naj bi naredil, a?" je nadaljeval in se z opozorilnim znakom na obrazu približal svoji sogovornici. danes ni bilo pametno srati z njim, ker ni bilo mogoče reči, česa je bil v takem stanju sposoben. o bog, potreboval je steklenico viskija. ali dve. "tip me je dobil z roko v anusu golega mrtveca," je povzdignil glas. nobenega sranja. njegova situacija je bila neizbežna, storil je, kar je moral.

stopil je še korak bliže. nevarno je vdiral v njeno sfero, tega se je zavedal.. na tirnice se je vračal sobri stari wesley. tisti, ki je bil sposoben posiliti nedolžne punčke in tistim, z velikim gobcem, izbiti par zob. "kako natančno predlagaš, da naj bi objasnil svoje prste med njegovima ritnicama?" vedel je, da se je v njegovem tonu skrivala nevarna grožnja, ki bi ga eventuelno lahko stala življenja, a tisti trenutek mi je bilo krepko vseeno, kaj se zgodi z njim. "dvomim, da je obstajal drug način. razen, če seveda predlagaš, da bi mu povedal, da me je poslala saoirse o'brien in da naj te za nadaljne informacije poiščejo na tem naslovu?" vedel je, da je s temi besedami prestopil mejo. eno je bila njegova vsakdanja zaletavost, nekaj popolnoma drugega pa je bilo, ko si je drznil zagroziti z informacijami, ki jih je imel.

Naslov sporočila: Re: gym Čet Mar 21, 2013 10:12 pm

tisti njegov ton glasu jo je do konca razkuril. bil je zadnja stvar, ki jo je potrebovala in lahko je kar čutila, kako se je jeza v njej še dodatno razplamenela, kot da bi wesley zgolj s svojimi besedami na ogenj jeze v njeni notranjosti prilival olje, ali pa še bolje, bencin. kako si je sploh drznil? »jasno, tudi jaz sem storila ogromno napako,« je ignorirala njegove besede. ni bila v njegovi situaciji in kdo ve kaj bi storila, ampak zagotovo ne bi hladnokrvno poslala kroglo v človeka, ki bi se pojavil tam. morda v nogo; morda bi ga samo tlesknila po glavi z nečem težkim in ga spravila v dvorec, kjer bi se lahko problemu bolje posvetila. »začetnik si, tvoja dejanja to presneto dokazujejo. morala bi te poslati v spremstvu nekoga, morala bi ti priskrbeti prekleto varuško, ampak nisem se zavedala, da boš to storil. niti sanjalo se mi ni, da tvoja maska popolnoma arogantnega in vase usmerjenega idiota ni samo maska,« je bil njen glas povsem miren, čeprav jeznega podtona ni bilo mogoče zgrešiti. če jo je oče kadarkoli naučil česarkoli, je bila to pomembnost alternativnih rešitev. če nisi mogel prepeljati pošiljke po orginal poti, si našel drugo. če ti je nekdo speljal stranko, si mu poslal jasno sporočilo, po katerem ti je stranko z veseljem vrnil in te prosil, da ga pustiš pri življenju. strah je deloval – ampak direktna smrt brez vsega je bila nemilostna, kruta in povsem barbarska pot reševanja problemov. morda jo je bolj kot to razjezilo dejstvo, da je bila napaka morda res v veliki meri njena. ne bi mu smela zaupati kar tako, po svojem instinktu – ki je bil morda dober, a ljudje so bili nepredvidljivi in živ primerek tega je stal pred njo.
nenadoma se je znašel v njenem osebnem prostoru in ta kretnja jo je navdala s celim kupom jeznih občutkov, ker je nevarno prestopal vse meje, ki so bile postavljene. kadarkoli – tokrat ni šlo za to, da bi si želela njegove bližine ali obratno; šlo je zgolj za to, da ji je na ta način kazal, da ima premoč. da je velik, da lahko stori karkoli hoče z njo in da ga prav nič ne ustavlja, da tega ne bi storil. ampak motil se je, če je menil, da jo bo to ustrahovalo. »tudi če si ga moral ubiti, bi ga lahko vsaj zakopal kje drugje. resno, tako si ti predstavljaš pametno rešitev? vreči eno truplo na drugo in je to to? če ljudje najdejo eno truplo, je nekaj panike, ampak se hitro poleže. dve trupli? to je zgodba, ljudje drezajo naokrog in na družino lahko pritegneš takšno pozornost, ki je nikoli ne bi smel,« se je njen glas lomil od jeze, ko je zajela sapo. začetniške napake; to je bil cel kup začetniških napak, ki jih saoirse nikoli ni dobro prenašala. preveč je težila k popolnosti, preveč dolgo se je ubadala z vsemi načrti, da bi lahko mirno gledala, kako nekdo zakoraka čez vse in to uniči. ampak s svojimi zadnjimi besedami je prestopil še zadnjo mejo in zrušil tisti delček pregrade, ki je obstajal. kako si je drznil stati pred njo v njeni lastni hiši in ji groziti? »ne bojim se te, wesley,« je zamrmrala v hipu, ko so se njeni prsti oklenili njegovega vratu in so se njeni nohti zarili v njegovo kožo zaradi besa, ki ga je čutila. »nimaš poti nazaj, se pa zato vsekakor moraš naučiti vrednot, ki jih imaš od trenutka, ko si sprejel ponudbo,« je svoj obraz približala njegovim, ne da bi odstranila ali zrahljala prijem na njegovem vratu. najraje bi ga na mestu ubila, ampak še vedno jo je nekaj ustavljalo. bil je član družine – nekdo, ki ga je morala spraviti v red tako ali drugače, ampak če se bo še naprej obnašal kot popadel pes, ne bo imela nobene izbire in ga bo morala uspavati.

tagged: WESLEY.

Naslov sporočila: Re: gym Pet Mar 22, 2013 2:23 am

tag, the awesome saoirse smitten

"oh, daj no, prihrani mi to vase zatrapano sranje," jo je brez najmanjših zadržkov zavrnil, ko je pričela govoriti o njegovi aroganci. sama ni bila prav nič boljša, o ne, vedel je in ona je vedela. bila sta si enaka, ona in on, samo da on ni nosil maske, med tem ko se je ona klestila z nakitom in lišpom, ki ji je navzven dajal podobo pridne in urejene deklice, med tem ko je navznotraj divjal plamen živalskih instinktov, ki bo prej ali slej sprožil spontan ogenj, ta pa bo uničil njeno ljubko telesce, njeno malo mesto na tem svetu, celo dediščino za njo. mislila je, da je nekdo, da je nekdo pomemben, da lahko obstoji v tem svetu.. oh, veliko preveč fina je bila zanj. in on je mislil, da je v njej njegova zrcalna podoba. morda že, zakrita s tančico totalne hinavskosti.

"in kako natančno," je znova povzdignil glas, med tem ko se je ona na vse kriplje trudila, da bi ostala mirna in hladna. "bi mi to predlagala, a, šefica? kako natančno naj bi iz gradbišča, polnega delavcev, ob enajstih opoldne truplo.. zvlekel nekam drugam in ga pokopal tam?" pozabljala je; ni bila v njegovih čevljih, ker ji ni potrebno biti. bila je kot kaka jebena kraljica, ki je po šahovnici naokrog potiskala svoje kmete, da so delali, kakor jim je velela. ne njega. nikoli si ga ne bo lastila. ni bil nekdo, ki bi bil pripravljen samega sebe prepustiti tujcu - in to je saoirse zagotovo bila. vase zagledana smrklja, ki življenja še okusila ni, pa si je o njem drznila govoriti, kot da ga je poznala. si je kdaj prislužila to, kar je imela? ne. srečo je imela, ker je njen stari pogrnil, da je lahko zasedla njegovo mesto. nič več. sicer bi bila še ona kmet na šahovnici, kar pa bi ji sam izredno privoščil. samega ga je poslala na misijo v času, ko jo je bilo skorajda nemogoče opraviti. lahko je bila srečna, da je dobila vse, po kar ga je poslala in da se je trupla našlo tako pozno. dvomil je, da bi njeni orjaki storili kaj boljše delo, če bi jih poslala v tistem mongoloidnem tropu, ki so ga sestavljali.

prijem, ki se je ovil okrog njegovega vratu, je bila tista zadnja kaplja, ki mu je vrelo kri poslala po žilah, kot bi šlo za električni tok. glasno se je zasmejal. "in jaz naj bi se bal tebe? poglej se," je med smehom navrgel skozi zožen sapnik, na katerega je pritiskala sila njene roke. bila je nihče, ki je zaslužil na smrti drugega. nikdar ni naredila ničesar, da bi si to zaslužila. "kaj neki bi me lahko ti naučila?" je namrščil čelo, ko je ena izmed njegovih rok pograbila njeno, ki mu je pritiskala ob sapnik. zagrabil jo je s tolikšno močjo, kot bi hotel streti trdno skalo pod roko in njeno dlan je zvil do mere, kjer je morala popustiti svoj prijem na njegovem vratu, sicer bi tiste tenke koščice pod plastjo kože počile kot trhle vejice.

"nikoli nisi naredila ničesar za to, da si, kjer si danes," je zamrmral skozi stisnjene ustnice, med tem pa prijema na njeno dlan nikakor ni popustil. "če ne bi bilo tvojega fotra, bi bila samo še en beden izmeček na cesti.." je govoril dalje, ob čemer je nekontrolirano pritiskal njeno roko; ne bo je izpustil, dokler ne dokonča tega, kar je hotel povedati. "in sploh ne dvomim, da se tvoj foter zvija v peklenskih mukah, ker ga je nasledila takšna šibka, neizkušena kuzlica." ni vedel, od kod so se nabirale besede, a jeza, ki jo je zadrževal v sebi, se je nenadoma proecirala nanjo, čeprav do nedavnega niti sumil ni, da bi lahko imel karkoli proti njej. zdaj pa se ni mogel zadržati. besede so vrele, obtožbe so padale po tekočem traku.

Naslov sporočila: Re: gym Pet Mar 22, 2013 2:52 pm

njen obraz je ostal miren. dejansko bi njen obraz vedno ostal miren. nikoli ni dovolila čustvom, da so se tam zarisala, če tega ni želela in po drugi strani… kaj pa naj bi rekla? prepoznala je skrito sporočilo v njegovih besedah in imel je prav, tudi sama ni bila nič boljša. že vzgojena je bila v duhu tega, da je pač boljša od drugih. rojena v pravi družini, rojena pravemu očetu in zaradi tega prava princeska že od malih nog. njen oče ni nikoli rekel, da bi raje imel sina – nikoli ni niti namignil na to, da je imel v načrtu za dedovanje njegovega imperija nekoga moškega spola, čeprav je imel cel kup ponudb od svojih sodelavcev. a tisti najbolj tesni sodelavci so vedno vedeli, da je bila saoirse punčica njegovega očeta in da se je veliki o'brien raznežil samo takrat, ko je preživljal čas s prikupno svetlolasko. in tukaj je bil wesley, zaradi nekega razloga prav tako prepričan sam vase kot ona in ta kombinacija bi lahko bila za oba smrtonosna. isti ljudje se ne prenašajo, jo je vedno poučeval njen oče. ampak med temnolascem in njo je bilo nekaj posebnega. ne posebnega v presneto pocukranem smislu, temveč v povsem realnem, racionalnem svetu.
»oh, prekleto,« ni mogla več obdržati normalnega tona glasu ob svojih besedah. se je sploh zavedal, kako patetično je zvenel njej? »pojma nimam, kako so zadeve potekale v gangu, in po pravici povedano me niti ne zanima. ampak to je mafija, wesley, mafija. družinske vrednote. sploh ne vem zakaj se moram ponavljati. nisem si predstavljala, da boš potreboval varuško. improviziraj! ubil si očeta treh malih otrok, čestitke. ne bom čistila za teboj,« je obmolknila in se namrščila. čistila je za njim, ko je poslala družini anonimen ček, ki ga nikoli ne bodo mogli izslediti, tudi če gredo z njim na policijo ali celo na tako imenovani vsemogočni fbi. izplačala jih je, poplačala je žrtev, ki sploh ne bi bila potrebna. »si res mislil, da sem te tja poslal povsem samega? na gradbišču je bilo nekaj naših tipov. vse, kar bi moral storiti, bi bil en sam telefonski klic,« se je ustavila in se obvladala, zajela sapo in skušala umiriti divjanje svojih misli.
njeno roko je odstranil s takšno močjo, da se je morala močno ugrizniti v ustnico, da ni iz sebe spravila prav nobenega zvoka. bolelo jo je; ampak tokrat je bolečina, ki ji jo je povzročil, ni vzburjala. sovražila ga je; vsak delček njenega telesa ga je sovražil in preziral obenem. hotela ga je naučiti nekaj pameti, da. karkoli si je že predstavljal, mafija je bila družina in člani družine so en za drugega skrbeli vsaj v tistem najbolj osnovnem smislu, čeprav je bil sam koncept tega njemu najbrž popolnoma tuj. s svojimi obtožbami je v njej še podžigal bes in dejstvo, da je še vedno trpinčil njeno zapestje, ni prav nič pomagalo. ni dvomila, da bo naslednjega dne tam ogromna modrica. ampak ne bi ji moglo biti bolj vseeno. morda je bil večji od nje. morda je bil močnejši in je za svoj položaj trdno delal, ampak to ni spremenilo ničesar. ko je končno utihnil, je svojo roko na silo iztrgala iz njegovega prijema. »ne poznaš me in pojma nimaš, kdo sem,« je vrgla v njegov obraz, ker obtožb ni nameravala mirno požreti. »daj, vrži mi vse v obraz. se počutiš bolje? patetičen si, wesley,« je uporabila njegovo ime, čeprav ga je izrekla s takšno mero zaničevanja, da ga je povsem izmaličila. v vnovičnem navalu besa je stopila povsem k njemu – njeno telo bi se skoraj lahko privilo k njegovemu, ampak to ji ni prišlo na kraj pameti. »in ne drzni si govoriti o mojem očetu,« je bil njen glas tišji, ko ga je odrinila stran od sebe; lahko bi govoril o njej in to bi lahko požrla. ampak njen oče je bil nekaj povsem drugega. in temnolasca je v tistem trenutku sovražila.

tagged: WESLEY. notes: včeraj sm resno premišljevala o trditvi glede njiju in otpja. THAT WOULD BE SO TRUE, they are so asdfghjl, you are awesome.

Naslov sporočila: Re: gym Pet Mar 22, 2013 4:03 pm

tag, the awesome saoirse smitten

note: oh i know right?! i adore these two beyond words.

"in to bi me naj.. kaj?" je povzdignil obrvi, zatrdno odločen, da ji bo pokazal, kako zelo malo mu pomenijo njene obrožbe, njeno sikanje, njene takoimenovane družinske vrednote. morda tega ni razumela prej, a odločen je bil, da ji bo pokazal, da on vsekakor ni eden izmed tistih, ki so takorekoč lizali njene čevlje, ko se je sprehodila mimo. nikogar ni koval v zvezde in čas je bil, da to postane jasno tudi v njunem odnosu. "vrglo po tleh? očka treh otrok?" nasmehnil se je. "ne znam ti pojasniti, kako zelo mi je vseeno." tip je bil tam, storil je, kar je bilo potrebno storiti. ničesar ni obžaloval, ker se mu niti slučajno ni zdelo, da je storil kaj narobe. storil je to, kar je bilo potrebno, ko se je znašel v neizbežni situaciji. popraviti ni več mogel ničesar; izliv njenih frustracij je bil samo dokaz, da se je predolgo skrivala za masko, in da je prihajal čas, ko bo počila, ko se bo znašla na kolenih, ker preprosto ni sposobna prenašati pritiska. takrat bo zadovoljen; maščevanja več ni imel v mislih, a videti saoirse na tleh bo nekaj, kar bo na njegov obraz zarisalo tako širok nasmeh, da še nekaj dni ne bo pojenjal.

"oh, krasno!" je vzkliknil z zvrhano mero sarkazma v glasu. in od kod naj bi on vedel, da ima za seboj podporo drugih? kako za vraga naj bi vedel, da se ni sredi tistega gradbišča znašel popolnoma sam? "kako dobro, da mi to poveš sedaj, saoirse!" je vztrajal pri norčavem, a istočasno popolnoma hladnem tonu, ki je kazal na to, kako nezadovoljen je, da mu stvar ni bila prej povedana. morda bi res kaj storil drugače. morda bi.. ja, morda bi bilo zdaj vse dobro. sam je situacijo tedaj razumel kot osebno delo, ki ga je bilo potrebno opraviti ne glede na nastalo škodo. škodo, do katere sicer ne bi smelo priti - pa je prišlo, kaj za vraga pa je mogel "daj, zavrti svojo vsemogočno uro nazaj in me pošlji na tisto usrano gradbišče, da popravim škodo." sporočilo je bilo jasno: nič ni bilo mogoče narediti, pa naj mu je nabijala z obtožbami, naj ga je ustrahovala ali po možnosti ubila - nič ni spremenilo dejstva, da je bila škoda narejena in da je bila nepopravljiva.

"oh, počutim se veliko bolje," se ji je nasmehnil s prav posebno neosebnostjo v očeh. "skrajni čas je, da ti nekdo pove, kako stvari stojijo," se je dopolnil. ni se bal njene bližine. ničesar mu ni bila sposobna storiti. kaj bo? ga bo dala prebutati? nič novega. lahko bi mu polomila vse kosti v telesu, pa se ji niti slučajno ne bi klanjal, ne takšni, kot je bila. ne tako jebeno prepričani, da si je to življenje zaslužila. ničesar si ni zaslužila, bila je mala razvajena smrklja. "in morda ti nobeden od tvojih mongoloidov tega ne bo rekel," je nadaljeval z mislijo pri njeni takoimenovani osebni gardi, ki se je njemu samemu zdela kot kup nesposobnežev, obritih vseh osnovnih človeških lastnosti. bili so kot roboti, prilagojeni, da služijo tejle princeski. "ampak jaz nisem eden izmed njih. poserjem se na vse te vaše družinske vrednote. ne razumeš? nič mi ne pomenijo!" nekaj trenutkov je obstal, nato pa se umaknil od nje.

bil je utrujen in bil je besen - ni si želel storiti česa, kar bi utegnil kasneje obžalovati. iz desne dlani si je pričel odvijati trak iz blaga, ki naj bi varoval njegove členke. ko so se ti prikazali izza svoje folije, so goreli v rdeči in vijoličasti barvi. "spoštovanje gojim do ljudi, ki si ga zaslužijo," je dejal in skoraj nevede pomislil na blaka in na to, kako je nekoč prisegal na družino. spremenil se je. bil je drugačna forma wesleyja, nerazpoznavna, morda celo po fragmetih podobna tisti izpred let, ko je bil v najhujšem stanju. a razlika je bila, da je bil tokrat tako fizično, kot psihično močan. "in ti, princeska, v življenju nisi naredila prav ničesar, zaradi česar bi se ti hotel klanjati. bila si samo dober fuk," je zaključil svoj monolog. s pogledom se več ni vrnil k njej; raje si je dal opravka z odvezovanjem druge poveze.

Naslov sporočila: Re: gym Pet Mar 22, 2013 4:23 pm

velik del krivde je nosila sama, ampak trmasta, kot je bila, tega ni nameravala priznati. ne zdaj; nikakor pa ne njemu. morda se ji ni nameraval klanjati, ampak tudi ona sama mu ni nameravala delati prav nobenih uslug in ga obravnavati kakorkoli drugače samo zato, ker mu je dovolila, da si jo je vzel in ker je v tem tudi na moč uživala. to ni spremenilo dejstev in to niti pomotoma ni zameglilo njene presoje. v mislih je še vedno kolebala med tem, da bi ga dala ubiti ali pa mu celo sama odvzela življenje in seveda med tisto drugo, njej trenutno manj ljubo možnostjo, v kateri ga je pustila živeti. zakaj? kaj je sploh lahko ponudil mafiji? bil je do konca uničen. karakterno, osebnostno, morda deloma tudi telesno, čeprav je bilo mogoče vse to skriti ali pa prezreti. ni pa bilo mogoče spregledati dejstva, da je bil dovolj uničen, da je preprosto užival v uničevanju stvari in obstajala je nevarna možnost, da bo nekoč vse skupaj vrgel v zrak s svojim ravnanjem. ne bo mu dovolila – ni šans, še preko svojega trupla ga ne bo tolerirala do takšne meje – ko se ji bo približal, ga bo uničila. bila je besna, še bolj pa jo je jezilo dejstvo, da je imel prav in da časa ni bilo mogoče spremeniti; ga obrniti nazaj in se vrniti v preteklost ter popraviti stvari, ki ljudem niso bile všeč. ni ji bilo toliko mar za ubitega; je pač bil na napačnem času na napačnem mestu, ampak še vedno je obstajalo dejstvo, da so obstajale določene značilnosti kriminalnih združb. gang ni imel veliko trupel; za seboj so resda puščali umazano pot, ampak trupel so se znali znebiti, čeprav so bila njihova povprečja manjša. mafija pa je imela veliko trupel; od nesposobnežev do izdajalec in naročenih umorov, vmes pa se je nahajalo še cel kup kategorij, ki jim je morala slediti. ona. vse je bilo na njenih ramenih in če si je predstavljal, da je imela z rožicami postlano pot in lahko delo, se je prekleto motil.
velik del nje si je želel, da bi ga na mestu ubila. ampak nekaj je bilo na njem; nekaj, v čemer je saoirse videla izziv in zaradi česar ga je hotela zlomiti. hotela je izbrisati trapasti nasmešek iz njegovega obraza, morda ga je celo hotela pripraviti do tega, da jo bo spoštoval ne glede na vse. bil je dober; ampak bil je nepremišljen, prekleto neumen in zaverovan vase. morda je imel prav in je bila tudi ona, ampak to ni spremenilo dejstva, da je ona znala čustva ob pravem trenutku postaviti na stran. razjezil jo je; njene oči, ki so bile vedno tako skrbno umirjene, so se zdaj jezno lesketale, ko je pozornost od nje usmeril na svoje roke. in to je bilo to – dovolj, da je imela vsega skupaj zadosti. morda je bil močnejši do nje, ampak imela je tisti element presenečenja, ker bi se nekomu morda zdelo nesmiselno, da se sploh obremenjuje z njim. komolec je potisnila na njegov prsni koš in ga potisnila dovolj močno, da je zadel on hladno steno za seboj, medtem ko se je njen komolec še vedno zarival v njegovo kožo, pa je njena druga dlan iz žepa potegnila nož, ki ga je nastavila na njegov vrat. »ne potrebujem tvojega klanjanja, wesley. ne bi mi moglo biti bolj vseeno za to, kaj si o meni misliš,« je iztisnila skozi zobe – bila mu je tako blizu, da so se njene ustnice ob govorjenju skoraj dotikale njegovih, ampak tudi za to jo je prav malo brigalo. »ampak če hočeš ostati del tega, se boš moral naučiti spoštovati določene stvari. sovraži me, če me želiš. ampak ne gre se za mene,« je okrepila prijem na nožu, ki se je počasi zaril v njegovo kožo. »si kot prekleto popadljiv pes. kako dolgo misliš, da boš preživel?«

tagged: WESLEY. notes: also, I think you are amazing! and you make him amazing. and everything is amazing. yes, oh yes.

Naslov sporočila: Re: gym Sob Mar 23, 2013 11:15 pm

tag, the awesome saoirse smitten

note: honey your saoirse is so amazing i can't even! and i have some ideas for this to go on in our next roleplay and i'll pm you with them, okay? oh holy jesus! they're just so.. film like!

njen napad ga je presenetil; njegovo razgreto in utrujeno telo se je kmalu znašlo ob hladni steni, njegova glava pritisnjena ob njo, med tem ko je na vratu začutil oster rob noža. spretno. lahko je priznal. skoraj z otroškim veseljem se ji je zasmejal v obraz, ko je bilo očitno, da je mislila, da je zdaj pritisnila na njegovo šibko točko. niti slučajno. nož na njegovem vratu je sicer znova pognal adrenalin po njegovem telesu, a iskreno je lahko rekel, da mu je bilo vseeno, če mu konica prereže vrat ali ne. bil je dovolj čustveno iznakažen, da je bila misel na smrt znak nekakšnega mističnega odrešenja, ki si ga sicer ni zaslužil. in ona je mislila, da se bo nenadoma spreobrnil, da bi - kaj? - odrešil samega sebe pred gotovo smrtjo? naivnost, to je bilo vse, kar ji je mogel v tistem trenutku predpisati. "aja? ah, daj no, ne reci mi, da te moje besede niso razburile," je dejal s širokim nasmeškom in s pogledom namignil na nož, ki mu je pritiskal ob kožo.

da se ne gre za njo? še bolj na široko se je zarežal in zavil z očmi. samo za njo se je šlo in četudi ji je zaradi tega pripisoval tisto vase zatrapanost, je bila po drugi strani resnica taka, da je moralo iti za njo. kot je v njegovi glavi šlo samo in izključno zanj. skrb za karkoli drugega je več kot očitno pomenila smrt; koliko primerov je vendar poznal ali celo izkusil! v trenutku, ko se je človek, četudi za nekaj trenutkov, obrnil stran od sebe, da bi poskrbel za druge, je prejel konkreten nož v hrbet. morda je enostavno videl preveč sveta, da se je lahko požvižgal na njene takoimenovanje družinske vrednote. bile so kup navadnega sranja, v katerega je nekoč verjel. nič več.

"in kaj boš naredila, ljubica?" se je pozanimal s presenetljivo mirnim glasom, ki se je vzel od nikoder, in z rahlim nasmehom na obrazu, ki je tukaj ostal še od prej. "mi boš zaradi moje popadljivosti prerezala vrat?" se je pozanimal s povzdignjenimi obrvmi. "mi groziš s smrtjo, da bi me nekaj naučila?" prav nevarno je pritisnil glavo naprej, ob čemer je začutil, da mu je nož predrl vrhnjo plast kože; čutil je, kako se je tanka sled krvi zlila navzdol, do roba njegove majice, kjer se je ustavila. komaj opazen potoček, ki ga je čutil samo zato, ker se je zdelo, kot bi mu po vratu curljala topla voda. nič usodnega, zaenkrat še ne, a vedel je, da bi bilo v tistem trenutku njegovo življenje v nevarnosti, če bi se premaknil še za kakšnih dodatnih par centimetrov kamorkoli. "ne vidiš, lepotička?" je zašepetal, s pogledom pa obstal na njenih sladkih ustnicah, kajti nenadoma si je zaželel, da bi si jo podredil in jo tako grobo pofukal, da se od sramote še kak teden ne bi vrnila med ljudi. "vseeno mi je." sleherno izmed besed je močno poudaril, da sporočilnost njegovega stavka niti slučajno ne bi bila vprašljiva. "prereži ga. umaži si roke. nekoliko zaživi. si že kdaj takole od blizu odvzela življenje?" se je pozanimal, ob čemer si je obliznil ustnice. "sijajno je. dobesedno čutiš lahko, kako človeka zapušča življenje pod tvojimi rokami."

Naslov sporočila: Re: gym Ned Mar 24, 2013 7:11 pm

saoirse je bila daleč od tega, da bi se počutila srečno. prej nasprotno. bila je do konca… pa saj niti ni vedela, kaj. ni se mogla spomniti, kdaj jo je nazadnje nekdo tako zelo razburil, kot je to uspelo njemu. pritiskal je na vse tiste točke, ki so jo spravljale ob pamet – pa ne dobesedno, če bi se je zdaj skušal dotakniti na kakršenkoli način bi ga brez problemov zabodla. morda ne do smrti in morda ne tako, da bi bilo zanj usodno, ampak iz čistega veselja bi porinila nož nekam v njegovo telo. dovolj dobro se je spoznala na anatomijo, da je vedela, kako narediti škodo in obenem ne prevelike škode. ravno dovolj, da bi ga za nekaj trenutkov utišala. misel je bila vabljiva, ampak vsekakor se je z njo poigravala dovolj dolgo. pogled je uprla v njegove oči in skušala v njih razbrati nekaj – karkoli, kar bi ji vsaj približno dalo vedeti, zakaj za vraga je bilo med njima. v najbolj preprostem smislu, seveda – stvari so bile preveč zapletene in ponavadi ji je vedno uspelo ohraniti mirno kožo in hladen odnos do vsega, ampak potem se je prikazal on in bamf, vse skupaj je šlo narobe. »jasno, poudari očitno. briljantno,« se je namrščila ob njegovih besedah, iz trenutka v trenutek bolj jezna, čeprav se je vrhunec njene jeze najbrž zgodil v trenutku, ko mu je nastavila nož na grlo.
z njim je imela resen problem. bil je izven kontrole; izven nadzora in kakršnekoli možnosti, da bi obdržala vsaj majhen del vednosti. ponavadi je brez problema brala ljudi, ampak na njem je bilo nekaj, kar se je iz trenutka v trenutek spreminjalo in ji ravno zaradi tega delalo preganjavice. izzival je; dejansko se je očitno z veseljem metal smrti pred obraz. pa saj sama ni bila tako zelo drugačna – morda je bilo ravno to tisto, kar ji je še najbolj prišlo do živega. prepoznala ga je; v osnovi sta si bila podobna in tudi to jo je med drugim begalo. ona in on? ni si mogla zamisliti bolj drugačni ljudi, ampak še vedno… zajela je sapo. ni si mogla dovoliti razmišljanja. je pa vedela, da bo v vsakem primeru na naslednjo nalogo poslala nekoga z njim. varuško, nadzornika, kakorkoli bo pač to že poimenoval. za prejšnjo nalogo se ni več toliko sekirala – oba sta naredila cel kup napak in bila je skoraj bolj jezna nase kot nanj.
potem pa je spregovoril in hipoma si je premislila. ne, vsekakor je bila bolj jezna nanj. »oh, boš videl,« se je nenadoma nasmehnila, kot da bi se nekaj njegove sumljivo dobre volje preneslo tudi nanjo. zanj je imela pripravljeno drobno presenečenje. »vsekakor te ne bom ubila. ali pa tudi, kdo ve, odvisno od tega, kako se bom počutila,« mu je v obraz vrgla dejstvo, da je morda deloma le imela nek nadzor nad njegovim življenjem kot takšnim. zdaj so ga poznali vsi člani mafije in za razliko od njega so ti člani cenili vrednote, ki jih je zagovarjala saoirse. pogled je uprla vanj, ko je ponovno spregovoril in zdaj se je pogovor nanašal na to, če je že komu odvzela življenje na takšen način. »to ni tvoja stvar,« se je na njenem obrazu zarisal izraz, ki je odbil vprašanje in je jasno odgovarjal nanj. je bil neumen? seveda je že odvzela življenje ljudem, drugače ne bi nikoli imela spoštovanja ljudi pod seboj. »vsi počnemo tisto, kar pač moramo početi. ampak vprašanje je…« je s konico noža zdrsnila po njegovi koži in rahlo našobila svoje ustnice ob potezi zgolj zaradi ironije trenutka, »kaj boš storil ti?«

tagged: WESLEY. notes: film like describes it perfectly, yes. :3 should we sum this up?

Naslov sporočila: Re: gym Tor Mar 26, 2013 12:27 am

tag, the awesome saoirse smitten

note: yes, right, of course! i can't wait for these two to go all battlefield! <3

široko se ji je nasmehnil, ko mu je dala vedeti, da še ni odločena glede tega, kaj bo pravzaprav storila z njim. v očeh se mu je zasvetil tisti jasni plamen zlobe, čistega zla, ki se je skrivalo v njem in nenehno ter vztrajno sililo na plan. nekoč bo razumela; ko bo dovolila svojim zavoram, da podivjajo, bo razumela njega, njegovo mišljenje, njegov pogled na svet - njegova dejanja. vprašanje je bilo samo, ali si bo dovolila to storiti, ali pa bo brez tega izkustva pahnila samo sebe čez rob prepada. "potem je znova vse prepuščeno tvoji muhavosti," je gladko dejal, med tem ko je znova nagnil glavo nazaj in jo prislonil ob hladno steno za seboj. zavedal se je, kako napeta bi morala izgledati ta situacija zunanjemu opazovalcu; toda taisti zunanji opazovalec ni razumel tega, kar je razumel on. en sam majhen košček uganke, ki je celotni situaciji dajal popolnoma drug prizvok; to, namreč, da ga niti slučajno ne bi motilo, če bi rezilo noža zadalo usodno rano njegovi nekoliko razdraženi koži okrog vratu. nobene spremembe ne bi bilo. "kako nepričakovano," je sarkastično siknil.

"no ja, ljubica, če sva iskrena nimam kaj veliko storiti," je nadaljeval v taistem tonu, na njegovem obrazu pa se je še kar slikal taisti nasmešek. "čakam lahko, da se končno odločiš, kaj boš storila s to igračko," je nadaljeval in zgolj z očmi pomignil na nož, ki se je že vbodel v njegovo kožo. nekaj milimetrov več in.. zlahka bo zaključila z lekcijo tukaj in zdaj. a problem bo, da lekcije nikogar ne bo naučila. njegovo truplo bo morda zgovoren zgled, a on bo ostal enako brezbrižen. "v precepu si, kajne?" se je pozanimal in prav počasi dvignil roko, prste pa ovil okrog njene dlani, v kateri je držala nož. ni bil nasilen; bil je prav presenetljivo nežen, vsaj glede na to, kar sta dala skozi prejle. "lahko odmakneš rezilo in me izpustiš, ampak večno te bo frustrilalo dejstvo, da si mi dovolila odkorakati.." ob tistem je njegova roka trznila in nož prisilila za milimeter bliže njegovemu vratu, da je znova rahlo prodrl skozi povrhnjico kože. "in lahko me ubiješ. lekcije me v vsakem primeru ne boš naučila." za nekaj časa je vzdržal očesni stik z njo, končno pa se je le široko zarežal, preprosto zato, ker je - čeprav je morda ni v celoti razumel - vedel, da se pri tem ne moti.

z dlanjo je končno zdrsel po njeni razgaljeni in gladki roki. v njem so se mešala tista osnovna čustva; sovražil jo je, ker je nekje v sebi vedel, da je primoran plesati na njen takt, jo oboževal zaradi njenih očitnih fizičnih atributov.. in na koncu koncev čutil z njo, ker je, čeprav tega živ ne bi priznal na glas, vedel, da sta enaka. zdrsel je preko njene podlahti, po komolcu, do nadlahti in nekje tamle obstal, s pogledom še vedno prikovan k njenim očem. "smiselno bi se me bilo znebiti, kajne? razmajan vozel sem. zaradi mene se lahko zidovi te čudovite palače zrušijo po vsem, kar je bilo skozi pretekla leta zgrajenega.." s pogledom je pomenljivo sledil visokim stenam nad njima, urejenemu prostoru, v katerem sta se nahajala, čeprav je bilo jasno, da ne govori o arhitekturi. to ni bilo bistvenega pomena; pomembno je bilo vzpostavljeno ime in vse, kar je to prinašalo. "in po drugi strani veš, da sem odličen v tem, kar počnem. morda neizpiljen, a odličen vseeno. potrebuješ me." v njegovih očeh je samo za trenutek poskočila iskrica tistega pravega ognja; tistega, ki je dajal upanje. ki je kazal, da v zapuščenem telesu potepuškega psa vendarle še utripa žilica ponosa in neverjetne moči. "za tako brezbrižno delo.. nujno potrebuješ nekoga tako neusmiljenega, kot sem jaz."

Naslov sporočila: Re: gym Ned Mar 31, 2013 12:31 pm

v njenih mislih je bil potek dogajanja zdaj že jasno zarisan. načrt. dobra je bila pri sestavljanju načrtov in vedno je premislila vsako podrobnost; posvetila se je vsakem najmanjšemu detajlu in počutila se je toliko bolje, ko je končno zastavila potek dogodkov in je vedela, da bo to odločilno. ne zanjo; njej ne bi moglo biti bolj vseeno, v sestavljenem načrtu je imela vključeno tudi samo sebe, ampak to je bila bolj sprostitev in preganjanje dolgčasa, ki jo je občasno znal mučiti. pomembno – najbolj pomembno vlogo v njenem načrtu je vsekakor in brez kakršnegakoli dvoma imel on. z veseljem ga bo podvrgla preizkušnji in to opazovala od blizu – vsako njegovo potezo bo tako lahko ocenila in se nato odločila, kaj bo storila z njim. ne glede na vse ne bi imela prav nobenega problema s tem, da bi mu dala odpihniti možgane ali pa da bi to storila sama. bilo ji je vseeno zanj kot za posameznika, ampak ni ji bilo vseeno, če bi lahko doprinesel k njeni misiji. v svoji liniji dela se je že od nekdaj srečevala s takšnimi in drugačnimi ljudmi – ampak wesley je bil zgodba zase. še nikoli ni naletela na nikogar, ki bi mu bil podoben. bil je brezbrižen, krut, neusmiljen in dejansko zaradi kopice drugih lastnosti točno tisto, kar je saoirse potrebovala. to jo je na svoj način mučilo, ampak še vedno ne dovolj, da bi ji zameglilo presojo. jo je pa privlačil z neko surovostjo in jo hkrati odbijal zaradi odnosa, ki ga je gojil praktično do vsega.
»prosim, dovoli meni, da ocenjujem smiselnost stvari,« se je skorajda posmehnila njegovim besedam, čeprav je bila obenem močno vznejevoljena zaradi dejstva, da je imel presneto prav. to sta oba vedela in ni bilo smisla v tem, da bi se sploh pretvarjala, da se karkoli od tega ni dogajalo. ker se je. in ker je bilo… kako bi temu rekla? boleče neprijetno, celo zoprno. ah, bil je dober. bil je več kot samo dober. ampak potrebovala ga je samo v določeni meri in če se bo izkazalo, da wesley ni mogel doseči tiste mere, se ga bo znebila brez kančka slabe vesti.
pogled je uprla v njegove oči. zdaj ga je že lažje brala – ni bil več takšna uganka, kot je bil ob njunem prvem srečanju. to je bilo vsekakor dobro – saoirse je hitro navadila na ljudi in jih počasi, košček za koščkom, brala – dokler ni vedela vsega o njih. »morda te res potrebujem, ampak te pa vsekakor ne potrebujem tako zelo, da bi storila zate kakršnokoli izjemo.« njen glas je bil hladen, ko je premaknila roko z nožem in nato rezilo z vso močjo zapičila proti njemu, a ne vanj, temveč v zid. njen namen ni bil prestrašiti ga, zgolj naveličala se je vsega skupaj. »do naslednjič, pierce,« je zamrmrala in ton njenih besed mu je dal vedeti, da ima za to pripravljene načrte – načrte, ki so vključevali njega in ki mu morda niti ne bodo všeč, ampak za to ji bilo mar, ko se je obrnila in odkorakala iz prostora, v mislih pa je dokončala svoj načrt.

tagged: WESLEY. notes: done

Naslov sporočila: Re: gym Pet Apr 26, 2013 4:47 pm

tag; wesley
note; yup this is going to be hot and hot and hot.

gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

glede na to da je bila novinka, se je še zelo slabo zavedala posestva, ter ji je bil pravi užitek, ko je pred dnevi naletela na telovadnico. ta je delovala veliko bolj zasebna in mirna kot tiste javne v mestu, kamor je zahajala, da bi pridobila nekaj na moči in ne bi bila neka šibka svetlolasa barbika za vse v tem mestu. navsezadnje je njeno delo, če mu je tako lahko sploh rekla, zahtevalo ogromno kondicije in fizične sposobnosti z dodatkom ogromne količine pameti, ki je bila včasih tista rešilna bilka iz vsake problematične situacije in je njej podobne reševala pred zaporom. oblečena v preprosta športna oblačila se je tako prebijala skozi hodnike posestva in imela v mislih samo eno določeno sobo, ker je že nekaj časa minilo odkar je nazadnje kakorkoli trenirala in v njej je bilo kar nekaj jeze, ki jo je morala sprostiti na vrečo. z rame je spustila svojo torbo nekam ob rob prostora in iz stranskega žepa potegnila trake, ki si jih je ovila okoli svojih členkov, da si jih ne bi poškodovala, čeprav je nekaj prask po rokah že imela od zadnje naloge, ter tudi drugi deli njenega telesa niso bili kaj preveč celi. še zdaj se je videla rana od noža, ki je priletel proti njej, ko je bila še pri tolpi, ter jo je na srečo zgolj nevarno blizu oplazil. skeleča bolečina pa jo je vseeno še dan po tistem močno opominjala, ne samo na nalogo, ampak tudi na njen rezultat. zavzdihnila je in pripravljena se je odpravila do boksarske vreče, ki jo je pričela pretepati takoj v naslednji sekundi, ter jo vsako jezo spravila na njo. jezo, da je sploh bila tukaj in jezo, da je pred tedni morala pospraviti tistega posiljevalca, jezo da je neal mrtev in da je na zadnjem dogodku bila tako neprevidna, ko je izgubila pištolo in skoraj odnesla živo glavo pred dvema policistkama. svoje življenje je pripeljala do takšne norišnice, da mu preprosto ni več sledila, ter je potrebovala neko roko, ki bi jo potegnila stran in zaustavila čas, da bi pridobila nekaj dragocenih trenutkov za premisliti. tako je samo sproti dodeljevala naslednji dan in upala, da bo preživela vsaj toliko, da maščuje nealovo smrt in opravi s tisto osebo, ki je bila lahko kdorkoli. le priti je morala do odgovora, kar pa je bila tista težja naloga, ki ji je prav tako povzročala jezo in bes. no, če je dobro premislila vse skupaj, ji je zadnje čase vse pognalo kri po žilah in jo zajelo z rdečico po obrazu.
čas je hitro mineval, da je popolnoma pozabila tudi na drobne kapljice poti, ki so se ji nabirale na čelu in po prsih, ter niti pospešenega dihanja. potem pa se je ustavila ravno toliko, da je lahko zadihala, ter poiskala plastenko vodo, ki jo je prinesla s seboj. obrnila se je na petah in odkorakala je do torbe, ki je še vedno počivala na istem mestu in segla po plastenki, v tistem trenutku pa so se vrata odprla in skozi njih je vstopil postavni moški, ki je takoj naletel na njeno podobo. samo še družbo je potrebovala, super. » telovadnica je zasedena, « je zamomljala proti njemu ne da bi se ozirala na ton njenega glasu, ter njene besede, ki niso imele nobene težnje, saj je telovadnico lahko uporabljalo več ljudi hkrati, a je niti ni zanimalo njegovo ugovarjanje. » če hočeš lahko počakaš petnajst minut zunaj, več ne mislim ostati in potem je lahko tvoja, « je še skomignila z rameni in si popravila trakove na členkih in si utrla pot nazaj do vreče, ter pogled še vedno držala na njemu, saj se ni nikamor premikal. » saj ne pričakuješ od mene še besedice prosim ? tole je prostor mafije, ne čajanka vzvišenih dam z ogromnimi klobuki, « ga je še opomnila in se ob tem spomnila na podobo svojega prejšnjega življenja, ko so podobne dame bile del njenega vsakdana.

Naslov sporočila: Re: gym Sob Apr 27, 2013 10:34 pm

tag, sienna smitten

dan njegove vrnitve v prostore mafije je na njem pustil precejšenj pritisk. z nekim tipom se je srečal na hodniku, in ta mu je z veseljem v obraz vrgel cel kup pripomb, ki jih niti po pomoti ne bi mogel zamenjati s komplimenti. v trenutku je v njem narasla jeza, a najbrž je prvič v življenju storil hladno racionalno stvar, se samo široko nasmejal in si utrl pot naprej. tipu bi zagotovo razjebal obraz, prebil obe arkadi, polomil nekaj zob in po možnosti izpahnil čeljust, a kaj, ko mu je bilo kristalno jasno, da bi najbrž v tem primeru pristal na invalidskem vozičku. kar pa nikdar ni bila njegova močna želja; razen dobrih parkplacov pred vhodom v velike trgovske centre, invalidi zares niso imeli kaj od življenja. in tako je molčal, ko bi bilo kar najbolj smiselno, da začne gobcati, in se odpravil tja, kjer se mu je morebiti zdelo, da bo dobil nekaj miru; četudi se je večinoma tukaj situacija popolnoma obrnila.

vrata je pred seboj nič kaj nežno odrinil in v trenutku se je iz oči v oči srečal s svetlolasko, ki se mu ni zdela poznana; prav zato je kristalno jasno vedel, kdo pravzaprav je. bila je novinka, ena izmed redkih žensk, ki so prilezle tako daleč. absolutno fukabilna; zdelo se je, da izpolnjuje kriterije. dokler ni odprla svojega nemarnega gobčka. za trenutek je nemo obstal, ker mu ni šlo v glavo, da se je tale prasička kar takole šla vzvišeno igro. "oprosti, princeska," je prhnil v polnem sarkazmu, ob čemer dobesedno ni vedel, kako naj odgovori na to, kar mu je pravkar navrgla. da je telovadnica zasedena? kdo, pri kurcu, pa je mislila, da je? njegovo čelo se je nagubalo, ko je pričenjal razmišljati o tem, kako zelo narobe bo, če nemočni novinki v prvem tednu prebije ustnico ali povzroči konkretno podpludbo pod očesom. kakor narobe bi že lahko bilo, tega se absolutno ni imel namena iti. nobena princeska ga ne bo podila od tod. "za tvoje dobro upam, da sem te slišal narobe," je dejal s skorajda grozečim prizvokom, ko je iz žepa kratkih športnih hlač potegnil trakove, podobne tistim, ki jih je imela ona navite okrog svojih členkov.

prekleto, moral je delovati nekoliko grozeče, ko si je skorajda mrtvo hladno pričel okrog členkov navijati črne trakove, med tem pa mu pogled enkrat samkrat ni pobegnil k suhceni svetlolaski, ki je znova čebljala popolne neumnosti. prekleto, kako so mu šli takšni ljudje na živce; ni razumel, zakaj za vraga je mislila, da si lahko dovoli takšen odnos, ne do njega, prekleto. bil je fizično močan in bil je več kot le to; bil je prekleto zajeban in to se je vedelo. "veš, ljubica, potem pa res ne vem, kaj počneš tukaj," je dejal in zgolj za trenutek poškilil k njej, med tem ko je končal z levo roko. oh, kako krasno, da ga je poučila o funkcionalnosti prostora; a iskreno je bila ona edina, ki vanj nikakor ni sodila. "ampak veš kaj," je počasi začel, ko je skrbno uredil še trakove na desnici. z zobmi je zategnil vozel, nato pa pristopil bliže. moral je delovati grozeče; in prekleto, prav to si je želel. ustavil se je šele, ko je bil od nje oddaljen kak korak; s tem jo je prisilil, da ga je morala gledati navzgor in všeč mu je bilo, da je imel takole kontrolo nad situacijo. hotel je biti nad njo; hotel je dokazati, da je vzvišen in da ima razlog za to. da je močnejši od nje in da je noče več slišati. niti piska, jebenti. "če mi lahko dokažeš, da si zaslužiš petnajst minut, potem poskusi. daj no," se je nasmejal. razumel je, da ima morebiti v sebi več moči, kot ji je pripisal, vseeno pa je vedel, da ga ne more premagati.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Apr 28, 2013 9:44 am

tag; wesley
note; yum that gif.yum.

gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

na njegovo sarkastično opravičilo, ki ga ni jemala resno, se je odzvala samo s skomigom ramen. ni imela oditi, prav tako pa ni imela namena trenirati v družbi, pa četudi je bil sam pomočnik šefice celotne mafije. niti malo jo ni zanimalo. želela si je svoj mir, sem je prišla da bi ga dobila, ter če ga je že imela ga ni imela namena tratiti na nekomu nepomembnem, ki ga sploh ni poznala in niti ni imela namena spoznavati. » princeska, « je ponovila v posmehljivem tonu besedo izrečeno iz njegove strani in se ob njej namuznila. bila je princeska, če je lahko tako označila svoje prejšnje življenje, ko ni poznala sence sienne. sedaj pa je bila daleč od tega in se definitivno ni videla v tako zelo prijazni nalogi, ko pa je opravljala kriminalna dela in bila blizu tega, da celo sama nekoga pospravi za doseg egoističnega cilja. » slišal narobe kaj ? da je telovadnica zasedena in se lahko kar takoj sedaj obrneš na svojih petah in počakaš, da končam jaz, ker ne maram trenirati v družbi, « se je mirno odzvala in se spraševala ali hoče v njej resnično vzbuditi strah, ko pa mu je bilo jasno, da je bila del mafije in strahu res ni smela poznati. vsaj ne pred strahopetci kot on, ki so samo izpolnjevali ukaze, četudi so morali za nalogo nekoga ubiti in niso spraševali zakaj in kako, ampak so samo storili. sama ni bila nič boljša in ker ni bila vredna strahospoštovanja, ga tudi on ni imel namena pridobiti od nje. » prej jaz za tvoje dobro upam, da me nisi oklical za princesko, « mu je še pikro pripomnila in zavzdihnila, pogled umaknila proti tlom, ter upala da bo v naslednjem trenutku ponovno sama s svojimi mislimi in njega ne bo več v njenem vidnem polju.

ob dvigu pogleda v njegovo smer pa ni naletela na prazno telovadnico mir, ampak je on še vedno stal tam in ji toliko bolj dvignil pritisk. prekleto, je bilo tako zelo težko počakati še dobrih deset minut zunaj in potem imeti mir za cel preostanek večera ? je moral res tako komplicirati in samo podaljševati njen obstanek sredi telovadnice, ko bi sedaj lahko že dokončala svoj trening in pospravljala stvari. moška logika. res je imela srečo, da je bila obkrožena s takimi bedaki in kompliciranimi osebami, ki se niso znali pogoditi. » mislim, da dobro veš kaj počnem tukaj, ker počnem enako kot ti, « mu je zamrmrala dovolj slišno, da je lahko razločil vsako izrečeno besedo posebej. je mislil, da se je izgubila in slučajno kot mimoidoča pristala na posestvu mafije, ter se je sedaj navduševala nad njihovo boksarsko vrečo ? k vragu, da ne. šla je čez samo sebe, da je prišla do sem, ter njemu se niti malo ni sanjalo. lahko jo je gledal kolikor je hotel grozeče, a vsak pogled mu je z enako grozo tudi vračala. spremljala je njegov korak, ki je bil vsakič bližje njej, ter je bila prisiljena ob zadostni bližini dvigniti pogled navzgor proti njej, ker jo je premagoval vsaj v višini, če že ne kje drugje. » čakaj malo, « se je odzvala in presenečeno nagnila telo nazaj ob njegovih besedah, ter ga srepo pogledala, ko je poskušala doumeti kam cilja z njimi. » me pravkar izzivaš na boj s teboj ? resno ? kako nepraktična osebnost, kdorkoli že si. « stresla je z glavo in preplavila prostor z njenim glasnim smehom. roke je uprla v boke in pogumno stopila pred njega. » prav, « je sprejela in se z jasnim pogledom zazrla vanj. » samo ne podcenjuj me. znal bi biti presenečen nad mojimi zmožnostmi, « ga je opozorila in stopila še dodatno bližje k njemu, da se je s svojim telesom dotikala njega in ga je rahlo dregnila v rebra. » samo zaradi ene navadne telovadnice in petnajstih minut…res si patetično beden. « roke so se ji počasi stisnila v pest in postavila jih je pred seboj. žal, pa tudi ona ni imela namena odnehati, ko že on ni znal. super.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Apr 28, 2013 10:49 am

tag, sienna smitten

note: ha, well i'm glad you like it! <3

njena aroganca ga je na nek način spominjala na njega samega, le da je bilo prav prekleto očitno, da izvor njenega obnašanja ni enak njegovemu. on je svoje provokacije izepljeval, ker je to potreboval; naval adrenalina, dober pretep, nekaj prelite krvi, nekaj krepko zmajanih kosti. med tem je ona.. ah, pizda, mogoče pa je res hotela vaditi sama, kaj, prekleto, ga je brigalo. "prej ali slej se boš naučila, da vedno ne moreš dobiti tega, kar si želiš," je zamrmral. kdo je sploh bila tale kuzlica? pizda, bila je tako majhna, na videz prekleto krhka; pojma ni imel, kako je s takšnim odnosom sploh pristala tukaj. saoirse je v njem videla potencial, med tem pa je dvomil, da ga je videla tudi v njej. on ga zagotovo ni; delovala je nesrečno, v svojem bistvu izredno nesamostojno - absolutno ni bila material za mafijo, tako ali drugače. "seveda sem te oklical za princesko, obnašaš se naravnost bedasto," se je namrščil, ko je dalje čebljala svoje. pojma ni imela ne, s kom ima opravka in ne, kaj ji je pravzaprav sposoben storiti. njegova morala je bila na tako nizki stopnji, da je dvomil, da bi lahko padla še nižje in na tej stopnji je bil tempirana bomba, ki lahko eksplodira nad vsakim, ki se mu drzne postaviti po robu. "mislim, ne vem, kakšen je bil režim v graščini.. ali od koderkoli si se že vzela," je posmehljivo dejal, ko je s pogledom spet na hitro preletel njeno suhljato telesce, "ampak tukaj si novinka pri igri, ki jo drugi igramo bolje od tebe." nekoliko je premolknil. "to naj ti bo kristalno jasno."

bil je grozeč, a ničesar ni igral; vse je mislil kar pretirano resno in ko je pomislil na to, kaj so njegove besede pravzaprav sporočale, si ni mogel kaj, da ne bi bil prekleto zadovoljen sam s seboj. dobro je znal vrteti jezik in dobro je znal metati udarce, pizda, prekleto dober je bil v svoji igri. prav malo mu je bilo mar, če je imel pred seboj jebeno prestolonaslednico danske, vseeno se ni imel namena ukloniti eni sami zahtevi. morda, če bi ga prosila na kolenih. in po možnosti istočasno obdelovala njegove intimne predele. dobro, v tem primeru bi najbrž premislil. "aja?" isto, kot on? dvomil je. "in kaj natančno je to?" se je namrščil; primerjava mu ni bila všeč. še malo mu ni bila podobna, bila je patetičen izgovor za pripadnico mafije in to, da počneta enako, se mu ni zdelo niti slučajno laskavo. "lakiraš nohte, ravnaš lase in se nosiš, kot da si sposobna igrati to igro?" prhnil je; ne, dal ji je mesec, največ, po tem bo izginila. bila je nepomemben nihče na šahovnici; on, na tej fazi, je bil skorajda pomembnosti kraljice.

"kaj?" je skomignil z rameni. "ne reci mi, da te je strah," se ji je posmehnil. morda je bilo v njej kaj več, kot je kazala, a navsezadnje je močno dvomil, da bi ga lahko premagala, četudi bi ga imela zvezanega na tleh. vedela je, da ga ne more premagati in isto je vedel tudi on; na tej točki se je spraševal le, če bo pičkasto stisnila rep med noge in odcapljala, ali pa si bo vendarle drznila storiti to, kar bi vsak pravi mafijec moral. in udariti nazaj, četudi bo bolelo. "ja?" se je znova posmehnil. prekleto je dvomil, da bi ga lahko presenetila, imel jo je prebrano kot odprto knjigo in v tem je še kako užival. vseeno mu je bilo, kaj se bo zgodilo z njo po temle dvoboju, vedel je samo, da jo bo premagal in ji pokazal, kje je njeno mesto v tej igri. "vzemi to, kakor hočeš, ljubica," je skomignil z rameni in ji s prsti pomignil, naj napade. nikakor ne bi bilo primerno, če bi sam vrgel prvi udarec. "ampak noben moški ego ne bo trpel, da mu neka kuzlica ukazuje in glede na to, da je ta prostor prepleten s prav takšnimi ljudmi.." široko se je nasmehnil, ko je gladko izpustil še zadnje besede: "ti pravzaprav delam veliko uslugo." v primeru, seveda, da se bo svetlolaska iz te epizode dejansko kaj naučila.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Apr 28, 2013 2:57 pm

tag; wesley
note; sienna is on fire and i like her that way. i like what he brings out of her.
gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

prej ali slej. žal se je svoje lekcije naučila že pred časom, ko je mislila, da ima vse pa je ugotovila da nima. nobena druga stvar ni bila tako zelo pomembna kot je bila njena poroka z nealom in njuno skupno življenje. samo tega si je želela pa sedaj ni tega mogla imeti. in kdo je bil krivec ? mogoče točno nekdo kot je bil on, ki je grozeče gledal naokoli in mislil, da je svet pod njegovimi nogami smao zato, ker je član mafije in ker je tu pa tam koga ubil. že sam njegov obraz je kazal na to da ima za seboj zagotovo kakšno smrt skupaj z zjebanim življenjem. takšna vrsta ljudi pa je njej bila tuja, vse dokler ni spoznala bede življenja izven njenega kroga, ter je sama postala članica tolpe in sedaj mafije. » res ? ti pa se obnašaš popolnoma idiotsko, « ga je zavrnila in namrščila svoje čelo, da so se ji poustvarile gubice, ki so samo kazale na njeno nejevoljo ob vsej situaciji. potrebovala je miren dan in večer, ter se ji res ni bilo potrebno ukvarjati z nekim bedakom kot je bil on. sicer bi lahko odnehala, vendar s tem ne bi dokazala popolnoma ničesar. očitno pa je bilo, da je imela marsikaj in ni mogla odnehati. » poslušaj – « je začela in pridobila njegovo popolno pozornost, ko se je ukvarjal z nepotrebnimi stvarmi, ki so se tikale nje. » od kod sem prišla ni važno. važno je to, da sem bila pri svojem delu dovolj uspešna, da sem sedaj tukaj. in ni me sram priznati, da sem nova in da sem celo komaj našla tole telovadnico, ampak tudi ti nisi kar tako padel z neba in pristal tukaj, ampak si se moral prej dokazati. zato naj bo tudi tebi nekaj kristalno jasno – « ter ob tem naredila dramatično tišino, potem pa dovolj slišno in prezirljivo nadaljevala : » nisi bog in še manj vodja mafije. mogoče si hierarhično stopničko višje od mene ali dve, vendar si prav tako kot jaz samo nek nepomemben član organizacije, ki prijema in izpopolnjuje umazana naročila, ter v tem na bolan način uživa. « sedaj je res lahko zaprl svoj gobček in prenehal govoriti neke neumnosti, kakor da je on pravkar ustvaril celoten svet. sama se ga ni bala, ker se ga ni imela za kaj.

» če ne bi bila sposobna te igre, ne bi bila sedaj tukaj kjer sem, « je začela in namuznjeno nadaljevala, ko si je popravila trak na desni roki in z ostrim pogledom gledala proti njemu, ki jo je več kot očitno podcenjeval. » kaj natančno počem ti je pa lahko jasno, ker počnem enako kot ti. mogoče se v tej tvoji z napihnjeni glavi zdi, da sva si prekleto različna, ampak si nisva. oba sva dve marioneti, ki bosta zdaj stekli opraviti nalogo, če bo telefon zazvonil in ne bova spraševala ali morava koga pospraviti ali komu udreti. je tako ? « se je njen radovedni izraz narisal na obrazu in kotički ustnic so se ji ob tem rahlo zavihali v droben nasmešek. saj je lahko pričakovala, da bo že spravil iz sebe kaj, kar bo vsaj njemu dokazovalo neko razliko med njima in kar mu bo rahlo dvignila, a če je fantku to pomagalo potem prav, naj mu bo. sama potrditve ni potrebovala, ker je vedela kje je njeno mesto, ter kaj sploh počne sedaj v svojem življenju. lahko, da ni nobenega ubila, ampak ali je to on res moral vedeti ? ne. » jebemti, če se jaz obnašam kot princeska, se ti obnašaš kakor, da so te pravkar kronali za kralja mafije. in oprosti, ker moram biti jaz tista, ki ti bo pokvarila sliko v glavi, ampak nisi nič. n – i –č. « dobro, da je svoje pretekle naloge pri mafiji opravljala sama, ker bi v njegovi bližini dobila živčni zlom in bi se prej ukvarjala z njegovo nepomembnostjo bolj kot pa s samo nalogo.

» strah koga ? fantka kot si ti ? « s temi besedami pa je spet prostor obarvala prostor okoli njiju in stresla z glavo, da so njeni svetli kodri poplesali po zraku. definitivno strahu pred njim ni imela. kdo pa je bil ? kaj pa ji je mogel ? malce jo je lahko udaril, ampak to je bilo še najmanj, kar bi ji lahko storil. bilo je prej vprašanje njene vzdržljivosti ob pragu bolečine in ne strahu. » pazi, da se ne boš preveč zarekel, bedak, « ga je opozorila in se ugriznila v ustnico. temnolasec jo je res podcenjeval. » veliko uslugo mi boš naredil, ko boš prijel nekaj udarcev z moje strani in potem pobral svojo ušivo podobo izpred mojih oči, « je še dodala in mu dala vedeti, da sedaj več ni imela namena govoriti, ampak samo udarjati. pesti je že tako ali tako imela pripravljene in v naslednji sekundi je ujela njegov pogled, ko je zamahnila proti njemu, ter na svoji roki začutila lasten udarec ob njegov obraz. » in nisem kuzlica, ampak sienna. dobro si zapomni moje ime. « in njena naslednja poteza ? spraviti ga na tla.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Maj 05, 2013 2:36 pm

tag, sienna smitten

"ojej," se je naredil užaljenega, njegova obvezana roka se je dvignila k njegovim ustom. "in s svojim idiotskim obnašanjem sem te užalil?" je nadaljeval s takim pokroviteljskim tonom, že v naslednjem trenutku pa se mu je na obrazu izrisal zaničevalen nasmešek. "to je pravo življenje, princeska. vsak dan boš imela opravka z idioti, jaz sem samo začetek," je dejal, med tem pa se mu je obraz že zresnil. kaj je pričakovala, pizda? da bo semle vkorakala in da se ji bodo vsi kar klanjali, samo zato, ker so se njeni blond lasje svetlikali v soncu in ker je znal njen nasmešek moške spraviti na kolena? mogoče v njenem svetu, ne pa tukaj. prostora je bilo absolutno samo za eno svetlolaso kuzlico, ki vodi življenje mafijcev, in to vsekakor ni bila tale šibka deklica. prostora je bilo za zelo malo ega, pa še tega si si zaslužil le, če - no ja - če si z dejanji dokazal, da si ga zaslužiš. ona do tega trenutka ni dokazala niti tega, da si zasluži dihati isti zrak, kot ga je dihal on, zato vsekakor ni imel namena svojega ponosa položiti pod njene noge. bila je nihče in to je morala razumeti. "veš kaj pa jaz mislim?" se ji je namuznil, ko je znova pričela govoričiti. "da s takšnim odnosom v našem svetu ne boš preživela pet minut. in to ti bom tudi dokazal." bilo mu je vseeno, ali ima opravka s šibkim delkletom ali z mogočnim silakom, eno je veljalo za vse: nihče mu ne bo govoril, da je nepomemben. zdaj je imel osebno zamero, ki jo je bilo potrebno s tole naivno pičkico poravnati.

"ne," je odločno odkimal. "ne, takšna si samo ti," je pritrdil lastnim besedam in ovrgel njene, ko je pričela govoriti o tem, kako sta oba samo vodljiv del mafijske korporacije. ne, nista bila. sam je bil vse prej kot to; morda je bila ona lutka v rokah šefice, med tem je bil on tisti, ki ji je prišepetaval na uho in na to je bil prekleto ponosen. če bi bil takšen, za kakršnega ga je imela, bi utrpel veliko manj polomljenih kosti v svojem telesu in veliko manj psihičnih ran, ki se še zdaj niso zacelile. ja, življenje bi bilo veliko lažje, če bi pridno sledil vsakemu začrtanemu saoirsinemu načrtu, a na žalost je bil sam preprosto drugačen. ni znal igrati po pravilih in četudi bi znal, bi se tega na daleč ogibal. bil je nekaj popolnoma tretjega in dvomil je, da je tale princeska v življenju spoznala koga, kot je on. "bova videla," se je posmehnil, a videti je bilo, da je le s težavo v sebi zadrževal bes, ki se je kopičil. nihče mu ne bo govoril, da ni pomemben. pizda, saoirse sama ga je hotela nazaj, mafija mu je morala dvoriti dvakrat, zdaj pa je imel pred seboj neko kravo, ki se je igrala psihologijo.

za nekaj sekund je med njiju sedla tišina. vedela je, kaj so njene provokacije povzročale in morala je vedeti, koliko tvega, ko si upa takole opletati s svojim jezikom. prekleta mala kurva, najprej bi jo najraje pretepel do nezavesti, ko bi se zbudila, pa bi jo prisilil, da ga oralno zadovolji, pizda, večkrat zapovrstjo. nihče se ni zajebal z njim. ona še najmanj ni imela te pravice. "no, daj," je zamrmral. "da vidimo, če res obstaja kaj, v čemer se mi lahko dokažeš." vedel je, da je od nje pričakoval nemogoče. njena mišična masa je bila nična, bila je manjša in bila je suhcena, predvsem pa je bilo jasno, da se ni ravno zapletala v barske pretepe ali karkoli, kar je wes z veseljem prakticiral bolj ali manj redno. nenadoma je na obrazu začutil njeno peščico. njen udarec ga je rahlo premaknil. z dlanjo je segel proti nosu; krvi zaenkrat še ni bilo, čeprav bi samo še en dodaten udarec, kot je bil ta, gotovo pomenil krvav potoček. le da ji tega ni imel namena dovoliti. "dobro, sienna," se dejal, ko se je s pogledom znova vrnil k njenim očem. "in jaz sem wes." dobro namerjen udarec je zdaj iz njegove strani priletel naravnost v njen trebuh, še preden se je uspela obrniti pa jo je z brco v koleno spravil proti tlom.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Maj 05, 2013 4:07 pm

tag; wesley
note;fight,fight,fight. yum. .
gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

ni je bil sposoben užaliti. lahko ji je govoril karkoli je hotel, a na besede je postala imuna in ni si vsega vzela tako hitro k srcu. spoznal jo je v primernem trenutku, ko je bila enakovredna sogovornica in mu je lahko povedala svoje brez da bi se ga bala in prestrašeno gledala k njemu. kaj pa ji je lahko storil ? jo pretepel ? prav, bo poskrbela da bo dobil svoje nazaj vse dokler se bo še lahko bojevala. jo bo ubil ? užitek ji bo končati vso to farso, ki jo je igrala, čeprav bi to pomenilo da nealova smrt ne bi bila maščevana. je imela kaj izgubiti ? ne. ni imela nikogar več za seboj po katerem bi ji klicalo srce in vsa njena lastnina se je lahko zbrala v stanovanju, ki mu je od prihoda v mesto pravila dom. lahko ga je celo vzel in v njemu natepaval svoje silikonske babnice. » seveda. žalitve iz ust mišičasti in egoističnih bedakov mi lomijo srce. da ne bom zajokala, « je dejala in zavila s svojimi očmi. bedak je imel lahko vse, a samo naj si ne drzni pomisliti, da jo je užalil ali si jo podredil. » opravka z idioti sem že imela, a večjega od tebe še res nisem srečala, « mu je navrgla nazaj in se še sama enako zaničevalno nasmehnila kot se je on sekundo poprej njej. kaj pa je mislil ? da se je kar naenkrat preoblekla in odšla iz svojega stanovanja, ter si rekla da bo članica mafije ? prekleto saj niso bili v šoli, da bi se lahko kar naenkrat spomnila neke aktivnosti, ki bi si jo želela opravljati. prišla je sem po enaki poti kot je on in je imela v svojem življenju dovolj zločinov, da je lahko sedaj dobila doživljenjsko, a on je bil očitno toliko poln slame in svojega ega, da ni videl tri metra pred seboj. » v vašem svetu sem že teden, bedak. dober poskus, sicer. « svoje dokazovanje je lahko prihranil za dekleta v postelji ali za delo na terenu. očitno je imel veliko problemov s seboj, da je moral sedaj šopiriti svojo podobo pred njo, a žal to ni imelo vpliva na njo. na smeh ji je šlo, če ne prej celo na bruhanje, ko se je morala ubadati z njimi podobnimi in nekje je točno takšen kreten še vedno dihal in se niti spomnil ni kako je ubil neala.

» seveda, če te to tolaži, da se nimaš za navadnega bednika in zmanipulirano osebnost. « imel je neko svojo sliko v glavi in samo življenje in čas mu jo je lahko izbil izpred oči. ona sedaj ni imela ne volje in ne časa da bi se ukvarjala z nekom kot je on. bil je navadna ničla, ki je prišla in bo tudi odšla iz njenega življenja, ter je imela dovolj svojega življenja in težav, da se ni imela namena ukvarjati z njegovim pogledom na svet in narcisizmom, ki ga je gojil. mu je to pomagalo v življenju ? izvoli. samo stran naj se je držal od nje in njenega življenja. takšnih res ni potrebovala, če se ni hotela še dodatno zagreniti in zasovražiti, ker se je samo ukvarjala z bedaki njegove vrste. » bova videla, « je ponovila njegove besede in se mu široko nasmehnila, ko je prekrižala roke na prsih in še vedno zrl vanj, ter ob tem poskušala umiriti besno dvigovanje in spuščanje njenega prsnega koša. pustila je nekaj tišina med njima in srepo gledala proti njemu in se na vsako naslednjo besedo odzvala s pristnim nasmeškom. edino on se je imel za dokazati, kajti počasi je videla v njemu samo navadno pičkico brez vrednosti in življenja, ter vedela je da se ne moti. opravila je z prvim udarcem in opazovala kako se je premaknil in dovolj ji je bilo, da je lahko spoznal vsebino njene zmogljivosti, ki se še ni končala tukaj. to je bilo zanjo zgolj ogrevanje. in ni je premagal niti njegov udarec v njen trebuh in nato v koleno, da je pristala na tleh in se je zgolj nasmehnila ob vsem. » poglej, poglej. wes v dokazovanju, da ni navadna pičkica, « se je razgovorila in se oprijela trebuha, a še vedno se ji je uspelo dvigniti in narediti en globok vzdih za nadaljevanje. malce je poskakovala na mestu in ga nato nekajkrat udarila in mirno sprejela njegove blokade dokler ga ni še enkrat zadela z enako močjo v nos in ga nato brcnila v trebuh, da se je sklonil in nato še z komolcem pritisnila ob njegovo sklonjeno postavo. takoj, ko je bil na tleh, je sedla nanj in se mu nasmehnila. » mislim, da princeske ne zmorejo tega, kaj ? « bedak.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Maj 05, 2013 5:08 pm

tag, sienna smitten

note: i love these two sooo much! haha, ta dva čaka čist nor angry and angsty sex.

"to bom vzel kot kompliment in šel dalje," je zamrmral. izstopal je iz množice, to je bilo gotovo, in dejstvo, da ga je marsikdo oklical za idiota, mu je zlezlo pod kožo. tako je namreč vedel, da lahko ljudem načne živce in na to je bil prekleto ponosen, če je bil iskren. ampak tale ljubica.. no ja, poznala ga je nekaj minut in naredil je le malo resnično idiotskih potez.. ob tem mu je dala vedeti, da opravka s svetom res ni imela kaj dosti. o bog, kretenov, ki so se obnašali kot prave živali, je bilo cel kup in marsikateremu je bil pripravljen prisoditi, da je veliko hujši od njega. če je svetlolaska njega označevala za najhujšega med vsemi, potem prav gotovo ni vedela, kako zajebano lahko postane življenje na ulici. razmišljal je, če se bo morda spremenila, ko bo to ugotovila; navsezadnje pa je sklenil, da mu je prav malo mar, ker je niti slučajno ne mara. ja, bil je mačističen egoist in hotel je dokazati, da si zasluži spoštovanje. prav tako je to počel na kretenističen način in vsega skupaj se je predobro zavedal.. pa vseeno ji ni hotel dati zadovoljstva s tem, da bi priznal svojo ničevost. ni bil nihče. bil je več, kot bo ona kadarkoli. bil je sam svoj človek. "teden?" je v očitnem sarkazmu povzdignil obrvi. "uau, to pa je.." je prikimal v taistem tonu, nato pa se je široko nasmehnil. "upam, da nisi pričakovala enotedenske medalje za svoje dosežke," je navsezadnje prhnil. se je pravkar.. prav zares pohvalila z dejstvom, da je zdržala en teden? iskreno, sam je bil v tem zajebanem svetu že deset let in še vedno je bil vsak dan uganka; le redko je vedel, če bo prišel do naslednjega, vsaj glede na to, v kakšno sranje se je vsakič znova spravil. in ona je po enem tednu vedela vse. morda pa si je medaljo prav zares prislužila.

"in če tebi ustreza, da se imaš.." je prikimal in z roko nakazal nekakšno kretnjo, ki naj bi pomenila, naj to z največjim veseljem počne, če ji ustreza. o, prekleto, ne, ni se imel za bednika, ni bil zmanipulirana osebnost, poznal se je bolje, kot ga je poznal kdorkoli, predvsem bolje, kot ga je poznala tale kuzlica in nikakor ni pričakoval, da bo razumela.. četudi bi lahko imela vsaj majhen rešpekt pred nekom, ki se z nečednimi posli ukvarja leta in leta več, kot ona. pizda, najbrž je bila še pamžek v plenicah, ko je on sodeloval pri prvem ropu, zdaj pa mu je skušala predavati o tem, kako in kaj. kakšno sranje.

namuznil se je, ko je pristala na tleh, in sprostil je telo. tole je bilo enostavneje, kot bi pričakoval; toda v trenutku je bila znova na nogah s precej vase polnim komentarjem. "zdaj že dokazujem, da nisem pička?" je visoko povzdignil obrvi, med tem ko je blokiral enega od njenih lepo namerjenih udarcev. tepla se je kot po učbeniku; njeni udarci so bili izpiljeni. spraševal se je, kaj bo naredila, ko bo pristala sredi situacije in bo nekdo prišel nad njo s kijem. ups, očiten odgovor: umrla bo. "ne skrbi, lahko po končani lekciji tule tudi fukava, če je kdaj v tvoji glavi prišlo do vprašanja o moji moškosti," je zamomljal in se široko nasmejal, tik preden je po nosu znova prejel udarec. pizda, obraza si prav nikdar ni znal dobro zaščititi. nov udarec v njegov trebuh ga je prav tako ujel nepripravljenega in nazadnje je bil na tleh, ona pa je sedela na njem. njegove oči so se srečale z njenimi; kako prekleto zadovoljna je bila sama s seboj. "morda sem se motil o tebi.." je počasi zamrmral, med tem ko je zbiral vso moč v telesu. na usta mu je sedel nasmešek, potem pa je roke pritisnil ob njene prsi in jo potisnil iz sebe, kot bi bila lahka kot peresce. sedel je nanjo, njeni roki je pribil ob tla; bil je precej težji od nje in imela je bore malo manevrskega prostora za premikanje pod njim. "ampak to ne spremeni dejstva, da si popolnoma nemočna novinka," je zašepetal, njegov obraz je bil sedaj nekaj centimetrov stran od njegovega ušesa. ni bil najbolj prepričan, če bi jo pofukal ali usekal preko vsevednega frisa. "in kaj boš storila zdaj?" se je pozanimal glede njenega skorajda brezizhodnega položaja.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Maj 05, 2013 5:44 pm

tag; wesley
note; yup this is going to be hot and hot and hot.

gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

» ja. sicer bolj slabo, a dam ti še kako priložnost, « je zamrmrala in se odločno nasmehnila. lahko ji je pridigal kolikor je hotel in ji govoril kako je navadna bedasta princeska in novinka v poslu. bila je lahko vse to, a imela je gorečo željo po tem, da pride do svojega in ranjeno dekle, ki ima v srcu veliko količino sovraštva, bo zdržalo veliko več kot pet minut in en teden. zdržala bo dokler ne bo s svojimi lastnimi rokami ubila morilca neala in uničila vse, ki so se drznili uničiti njo, njeno poroko in njeno življenje, ter ubiti neala. šele takrat bo odnehala in dvignila roke od vsega. a, kaj je pa on vedel ? imel se je za nekaj in v resnici je bil navadna ničla, ki ni imela življenja, ali pa ga je videla v vsem tem. je res mislil da bo lahko večno živel tako ? da ne bo v vsem svojem ušivem življenju naredil ene usodne napake in nato posedal v svoji kletki v zaporu oblečen v oranžen pajac ? prekleto, res je mislil da je bil tako zelo pameten in vsemogočen, da se ne bo našla oseba sposobna uničiti njegov ego, ponos in idiotizem, ki se je skrival v njemu in ga je sedaj ponosno kazal tudi njej. » se mi je zdelo, da si eden od tistih, ki obupano podrejo vse kar leze in gre. « zasmejala se je in stresla z glavo ob tej ideji. kaj pa je mislil ? da bo malce igrala tukaj neko pogumno dekle in se potem sleklo in ga zadovoljilo ? ni bila tako neumna in tudi tako nizko ni še prišla. lahko je sodelovala pri umorih, kradla, prekrivala in uničevala. definitivno pa ni spala z vsako golaznijo, ki ji je ponudila svojo posteljo in odličen fuk, ki ga pri njemu pa ni pričakovala. pofukal bi jo, a dvomila je da bi ji prišlo in da bi uživala ob misli, kdo je v njej in zakaj. po predstavi izvedeni danes je zagotovo bil samo eden bedak v njenem življenju in mislila se ga je izogibati na celi črti. in, če bo pristala z njim pri nalogi ? požreti vsako svoje mnenje in opraviti kar se da najbolje svoj del in nato mu pokazati samo sredinec in oditi domov. sranje, a raje se je zadovoljila sama kot dovolila to njemu. prav zato je sedaj ležal na tleh in je bila ona na njemu in gledala v njegov obraz in se naslajala nad tem, da so se treningi očitno izplačali, ter je imela nekaj v sebi da je lahko zbila tudi nekoga kot je on. » seveda si se motil, dragi. na to sem te opozorila, « je dejala in ga še bolj pritisnila ob tla. želela bi si, da bi se kar sedaj odprla, ter ga posrkala vase in ga ne bi več videla. razmišljanje pa jo je stalo tega, da jo je pritisnil s sebe in je sedaj bila ona tista, ki je ležala pod njim in se je močno oprijemal njenih rok. » nemočna novinka, ki te je dvakrat pošteno po nosu, enkrat v trebuh in enkrat v hrbet. oprosti, ne delujem tako zelo nemočno, kaj ? « njeno mrmranje je bilo dovolj slišno zanj in njen nasmešek ni izginil z obraza. ni se predajala kar tako in imela je namen izkoristiti njegovo bližino. » kaj bom storila sedaj ? « je ponovila vprašanje in rahlo premišljujoče zavzdihnila. » razmišljam ali naj grem najprej dokazovati tvojo moškost ali tvojo fizično sposobnost, « mu je zaupala in s svojim drobnim noskom zdrsela preko njegovih ustnic in se ob tem nasmehnila. » težka odločitev, « ga je podražila in se poskušala vsaj toliko dvigniti, da je lahko občutila njegov dah na svoji svetli koži.

Naslov sporočila: Re: gym Ned Maj 05, 2013 7:22 pm

tag, sienna smitten

"za razliko od tebe, ki najbrž dobrega fuka še sploh nisi okusila?" je povzdignil obrvi; ne, tako zategnjen si prav zares lahko bil samo, če te nekdo že dolgo ni dobro položil. ona je vsekakor delovala dovolj zategnjena, da si je lahko mislil, da nasploh že ni fukala kakšnih pet let. ali pa še nikoli, ha, stare device so bile lahko prav toliko nadležne kot ljudje, ki niso fukali že leta. sam, po drugi strani, ni ravno 'obupano podiral' vsega, kar leze in gre, je pa izredno rad seksal, kar menda ni bil zločin, kajne? razen, če je bilo tako v njenem malem, zamaknjenem svetu frigidnih princesk. on, hvala jebenemu bogu, tja niti slučajno ni spadal. najbrž bi se po tednu življenja v njeni realnosti kar obesil, prekleto. ni si znal predstavljati, da bi bil sam tako jebeno zategnjen, tako vase zagledan, tako ignorantski do dejstev. ko mu je postalo jasno, da deklica več kot očitno preprosto ne razume, kaj ji hoče povedati - namreč, da je v enako nevarnem poslu že približno deset let več, kot ona, in da morda vendarle neke stvari razume jasneje, kot jih razume ona - je enostavno sklenil, da bo zadevo skušal dokazati s čistim nasiljem. bi bilo lažje? morda zanjo bolj razumljivo? morda bi jasneje razumela, če bi zdajle kar lepo strgal oblačila iz nje, eno za drugim, in jo pofukal, med tem pa jo grabil za vrat in jo davil do te mere, da bi komaj dihala? mogoče bi potem razumela, kaj ji skuša povedati? ha, še to je dvomil. bila je tako vase zagledana, da je na tej točki popolnoma presegala ves njegov izjemni egocentrizem. bila mu je konkurenčna predvsem v tem in edinole v tem ga je bila sposobna tudi premagati. kot je jasno, nazorno dokazala. prekleta neumna pizda.

"ne vem," je skomignil z rameni, ko je pomislil na absurdnost celotne situacije. imel jo je na lastni milosti ali nemilosti, ona pa mu je.. kaj, hotela dokazati svojo sposobnost glede na to, kako spretno je seštevala svoje udarce? ja, izjemno, o bog, naj ji nekdo čimprej prinese jebeno medaljo! "meni se zdi, da si precej patetična mala punčka, ki se igra igrice za odrasle," je odrezavo zamrmral, oči niti za trenutek ni odmaknil od njenih. užival je v sleherni besedi, ki jo je spregovoril. "lahko, da se motim," je počasi dodal, "ampak za moje pojme še nisi storila ene same stvari, s katero bi se dokazala." tistih nekaj udarcev? sara ga je namlatila veliko konkretneje, pa se je zdela precej bolj nesposobna. je pa vseeno našla kij in ga totalno razfukala. tisti saoirsin bratranec? isto, jebenti, onesposobil ga je s prvim udarcem in mu popolnoma razril čelo. in saoirse? oh, ona je bila kraljica fizičnega in psihičnega mučenja. vse od teh je podcenjeval in si so se izkazali za vredne nasprotnike. med tem je zdaj na pol ležal na tej lepotički in ta ni naredila prav ničesar, s čimer bi mu za sekundo dokazala, da si sploh želi biti vredna naziva mafijaša. bila je navadna kravica, ki se je pasla na napačnem pašniku. ena mina, pa jo bo razneslo.

njen nos se je dotaknil njenih ustnic in nenadoma se mu je vse zazdelo kar preveč poceni. tale fuk z očmi, tole prav patetično zapeljevanje. fukal je z ženskami, ki so se dokazovale za prijetne, močne ali sposobne, ne pa z otročaji, ki so se preveč trudili. zato je za trenutek obstal, nato pa izpustil dlani, ki jih je prej z vso močjo pritiskal proti tlom. dvignil se je iz nje, se hitro postavil na noge in ji pomignil, naj vstane. "kaj, ko bi mi najprej ti dokazala, da si sploh vredna moje moškosti?" jo je zdaj podražil sam. seveda je bilo v njem nekaj, kar je kar hrepenelo po fizični bolečini - ali ni bila taista stvar v vsakomer? sploh pa je bilo nekaj izredno seksi v ženski, ki je znala vračati udarce. znova ji je pomigal s prsti, ki so nakazovali, naj se ga loti. "začniva znova."

Naslov sporočila: Re: gym Pon Maj 06, 2013 6:40 am

tag; wesley
note; she is angry right now.

gym Tumblr_inline_mk6dq6LdT51qz4rgp

gospodič se je seveda moral delati še vsevednega in filozofirati še o tem ali je v življenju imela dober fuk ali ne. fantastično. » in to predvidevaš po čem ? po tem, ker se še nisem znašla v postelji s teboj ? « je dejala v smehu in stresla z glavo da so ji premeni las zaplesali naokoli. njeno spolno življenje res ni bilo del njegovega vprašalnika in ni se mu imela namena zagovarjati o tem ali je kdaj tako zelo dobro seksala v življenju ali ne. svoje življenje je imela namen posvetiti eni osebi in še to so bedaki njegove vrste pokopali pod seboj in ostala je sama. od takrat naprej je vse brez večje vrednosti. in sedaj ji res ne bo govoril o tem ali je kdaj v življenju doživela dober fuk ali ne. takšni kot oni so bili ocenjevalci najslabše vrste in njegovega mnenja si ni imela namena vzeti preveč k srcu, pravzaprav ničesar kar je izrekel, ker je vse skupaj bilo navadno blebetanje nekega vase zagledanega in neumnega moškega, ki je delal celotno dramo samo zato, ker ga je prosila naj dobrih deset ali petnajst minut še počaka in bo nato zaključila trening. on pa je seveda v tem moral videti strašanski udarec na njegov ego, ter jo sedaj tu utrujati s svojim bedastim izrazom na obrazu in jo spravljati ob živce z vsako izrečeno besedo dalje. samo, če ne bi bila tako ponosna in ne bi dala svojega pred vsem, bi že sama odšla in ga poslala k vragu, a mali bedak jo res ni smel podcenjevati, ker ni padla s hruške in vedela je v čem je in kaj počne in imela je svoje sposobnosti in definitivno ni bila mala punčka, temveč odrasla ženska, ki bi sedaj bila poročna in dobra mama, če le prekleta mafija ne bi ubila njenega zaročenca.

ni vedel. marsikaj ni vedel, ne samo sedaj. mislil je, da je vseveden, v resnici pa je bil navadna uš. neumna uš, ki ji je sedaj uničevala še preostanek večera in tratila njen dragocen čas, ko se je morala dokazovati zavoljo tega da je ni podcenjeval in se smehljal kje v kotu ogromnega posestva ali na nalogi. prekleto, če ne bi imela zgolj svojih brc bi ga že zdelala s kladivom, mu zbrisala stvari v glavo in ga po možnosti napadla z nožem, kot je nazadnje enako storila s policistom marcom in je še sedaj imel brazgotino zaradi nje. » seveda. kaj bi drugega lahko od tebe pričakovala, kot kup nekega sranja, ki ga prodajaš tukaj. « dobro, da je bila vsaj toliko potrpežljiva in mu ni pljunila direktno v obraz. tega bi bil saj vreden bolj kot njenega truda v dokazovanju samega sebe. » razumem, da se moram dokazovati saoirse, ampak bedniku in ničvrednežu kot si ti ? tole je smešno, ampak sam si hotel. sam boš dobil. « kaj pa je mislil da je ? saoirsina moška verzija, ki bo sedaj lahko hodila gor in dol po imetju in se imela za boga ? bedak. bil je na enakem kot ona in ni je zanimalo niti to. če se je mogoče s šefico v prostem času natepaval. to ni spremenilo ničesar v njenih očeh in ni ga imela namena gledati kot neko avtoriteto. očitno je mafijaš potreboval izrecno dokazilo, da naj se z njo ne zafrkava in naj je ne podcenjuje, ker bo kmalu končal točno tako kot je končal tisti arabec. ni ji bilo niti mar ali bo to njena prva smrtna žrtev na poti do cilja ali ne. samo izzival je lahko pa ga bo zdrobila in pokopala.

očitno je njena poteza pomagala vsaj pri tem da se ga je znebila s sebe in je umaknil svoj oprijem. vsaj nekaj. dvignila se je in preverila svoje obveze na rokah in srepo dvignila pogled na besede, ki jih je pravkar izgovoril. čakaj kaj ? njemu naj bi se sedaj dokazovala, če je vredna, da jo položi ? je to pravkar res rekel ? okej, sprejela je dokazovanje sposobnosti in tega da je ne more podcenjevati kar tako, a prekleto ne bo od nje zahteval naj se dokazuje, če je vredna njegovega ušivega tiča od katerega se ji je samo gnusilo. » sam si hotel, sam boš dobil. « je dejala in naredila nekaj korakov naprej. prekleto, da bo kri tekla iz njega. namrščila se je in pospešila svojo dejavnost, ko mu je poslala kroše v glavo in se ni ozirala na odmaknjenost njegove glave in je samo nadaljevala še z druge strani in mu še tam priredila manjšo bolečino. dvignila je nogo in ga zabila v trebuh, da se je opotekel vse do boksarske vreče in se zaletel v njo. stopila je do njega in se mu približala toliko, da sta se lahko njuni telesi stikali in zarila svoje lase med njegove lase in ga s kolenom še enkrat močno v njegovo moškost. » nikoli se nisem dokazovala ali sem vredna čigavega tiča ali ne. in bog, da se ne mislim niti tvojemu, « je zamrmrala na njegovo uho in ga odrinila tako da je lahko padel na tla. morala bi ga še zbrcati in morala bi mu kri pljuvat iz ust, a resnično je upala da bo to dovolj zanj, če ne bo res izgubila kontrolo.

Naslov sporočila: Re: gym Tor Maj 07, 2013 11:00 am

tag, sienna smitten

note: pa daaaj, ful preveč je brutalna z njim, on pa je tako v izi z njo. ): ne morem zdaj dovolit, da ga kr ena pička premaga, nooo. pizda. zdaj je on postal en brutalen fucktard. jaz sem zaključla tukaj, upam, da je kul. pm za dalje?

"mogoče," je skomignil z rameni. oho, nekoga pa je čakala še medalja za hitro sklepanje. mogoče bo predlagal saoirse, da izpraznijo kakšno izmed neuporabnih sob v drugem nadstropju in stene preuredijo z medaljami, namenjenimi.. kaj je že rekla, da je? sienna? medaljami, namenjenimi sienni. oh, kako bi bilo to ljubko. morda lahko vrata prelepijo z rdečim trakom, ki ga bo ona prerezala. in potem jo zaklenejo tja notri, kamor jo lahko vsak od saoirsinih silakov hodi natepavat ob željeni uri, kadarkoli, kolikor pogosto bo želel. sijajno! za trenutek se mu je ideja zdela kar preveč genialna, potem pa se je spomnil, da naj bo kakorkoli že - šefica najbrž ne bo pretirano navdušena s tistim delom o natepavanju te kuzlice. oh, bodo že našli kak način. ni bil spolni izprijenec - no, okej, dobro, mogoče je bil - ampak tudi sam je razumel, da se nekje potegne meja.

"ojej, a se že kličeta po imenih?" se je sočutno nasmehnil. mogoče pa je sienna verjela, da bosta postali najboljši prijateljici za vedno in vedno. mogoče si je zaslužila še medaljo prijateljstva. "ljubko," se je namuznil in ji še enkrat pomignil z rokami, naj le izpolni svoje grožnje. z veseljem bo dobil, kar bo prosil, oboževal je bolečino, tako tisto, ki jo je povzročal, kot tudi tisto, ki jo je prejemal. tale deklica prav zares ni imela pojma, kaj je bolečina; ko si enkrat dovoljkrat sprejeban, torej tolikokrat, kot je bil v zgodovini sprejeban on, lahko razumeš, da je takšno prijetno metanje udarcev samo.. popoldanski počitek. mislila je, da razume. ali ji je bil pripravljen dokazati nasprotno? torej, da nima pojma, s kom ima pravzaprav opravka? morda.. ja, morda. nekajkrat je uspešno odbil njen udarec, nekaj jih je prejel brez blokade, nasmešek pa se mu je počasi izbrisal iz obraza, ko je videl, da misli resno. "no, vidiš, da ti gre," je sam pri sebi zamrmral, ko ga je še enkrat usekala, nato pa je ob trenutku nepazljivosti.. oh, ja, skoraj je bil ob svoja jajca. njen udarec je za približno centimeter zgrešil najbolj bolečo točko v njegovem telesu; vseeno je že brez tega zabolelo kot hudič.

porinila ga je in opotekel se je ob steni, za nekaj trenutkov popolnoma potreben svežega zraka. to je bilo dovolj. dokazala je, da je dovolj močna.. zdaj je moral on dokazati njej, da je prav tak tudi on. na tleh je počakal, dokler se ni obrnila in odkorakala stran, potem pa se je počasi postavil na noge. "s tem je torej lekcija končana?" se je pozanimal, ko se ji je pričel prav počasi približevati. korak za korakom, vsakič se je vmes nekoliko zagugal na nogah. "pokazala si mi, da znaš moškega spraviti na tla.." je nasmejano dejal, zdaj ji je bil že zopet blizu. "dovoli mi, da ti pokažem, kaj znam jaz." s temi besedami jo je zgrabil za vrat in njeno telo pribil k steni. o ja, ko mu je adrenalin tekel po žilah, je bilo vse toliko enostavneje. njeno glavo je pribil k steni še enkrat. še enkrat. še enkrat. ni ji oviral dihalnih poti, vsaj ne do te mere, da bi jo lahko zadušil, jo je pa imel ukleščeno v svojem prijemu, ujeto, da ni mogla nikamor zbežati. eno izmed njenih rok, ki so krilile proti njemu, je ujel v svojo in ji jo pričel prav počasi zvijati. bi jo zlomil? te stvari se rapidno zacelijo, zakaj pa ne. "ti si nihče, sienna." na njegovem obrazu je kraljeval prav zadovoljen nasmešek, ko je videl, da jo je znova dobil v neizogiben položaj. škoda, da je ni razfukal že prej, prihranil bi si bolečino ob udarcu v medenico. "in to ti bom dokazal vsakič, ko boš imela predolg gobec." nazadnje jo je še zadnjič pribil ob steno s tako silo, da se je zdelo, da se je za njo okrušilo nekaj ometa, potem pa jo je izpustil, da se je zložila po tleh. počenil je k njej in z izrednim zadovoljstvom v glasu zamrmral: "evo, imaš petnajst minut." nato se je dvignil, ji obrnil hrbet in odkorakal iz telovadnice.