the bar

Naslov sporočila: Re: the bar Čet Sep 26, 2013 1:31 pm

tagged, wesley smitten

žrlo jo je in jo suvalo med rebra. in ni bila posledica včerajšnjega treninga, ko je prejela kar nekaj močnih udarcev zaradi svoje neskoncentriranosti in odsotnosti. bližal se je tisti čas, ko je skušala na vse skupaj pozabiti, a jo je senca preteklosti vseeno ves čas spremljala in ji ni pustila dihati, zaživeti povsem na novo. a izgledalo je, da se tega na noben način niti ne želi povsem spustiti. še vedno je bila članica mafije, kateri naj bi bila nekaj dolžna. dolžna jim je bila na nek način svoje življenje, četudi je to v resnici pripadalo nathanu. on je bil tisti, ki jo je rešil, da se ni pognala v smrt, tisti, ki se je v resnici znebil moškega, ki ji je prizadejal vso to bolečino. a vseeno je bila njena druga družina tista, katera ji je sploh omogočila to, da je nehala živeti v strahu, da bo še kdaj naletela na tistega človeka. in za to informacijo je bila pokojnemu mafijcu iskreno hvaležna. ampak konec tedna bo tisti dan. dan, ko je napeto sedela v sobi in vedela, da se nekaj dogaja zunaj. ni vedela kaj, ampak, ko je domov prišel nathan, ves modrikast in z majico umazano od krvi, je vedela kaj se je zgodilo. občutek je ni varal. ubil ga je in ona je bila kriva za to, da si je roke zamazal s krvjo. in tega ni mogla pozabiti niti danes, niti jutri, konec tedna bo peklenski. še vedno se je bala, da bo nekdo zašil nata, četudi je bil primer že zdavnaj zaprt. to je vedela iz prve roke, glede na to, da je bil njen polbrat del policije. ironija. ona v mafiji, on v policij. nagnila je kozarec, ki je stal na pultu pred njo in naredila nov požirek. bila je v svojem svetu, z svojimi mislimi, od tam pa jo je zbudila dlan, katero ji je nekdo postavil na križ. zdrzila se je in v njenih očeh se je zazrcalil strah. globok vzdih, ki ga je naredila, se je izvil v olajšanje, ko je za seboj zagledala wesleya piercea. novega glavnega ruske mafije. njemu bi lahko zaupala, toliko sta si bila blizu. a takšnih stvari ni mogla povedati kar vsakomur. niti njemu ne. potem bi nanjo gledal povsem drugače. "wes," ga je pozdravila in njeno telo se je spet sprostilo, ko je sedel na prosto mesto poleg nje. pravzaprav sta bila edina v baru. "nobene akcije? glede na to, da imaš čas pohajkovati po baru," je skušala pretrgati napeto tišino, ki je obvisela med njima, ko je ona trmasto zrla v kozarec, on pa je izgledal, kot bi čakal, da bo nekaj rekla. očitno ga je njen odziv presenetil.

Naslov sporočila: Re: the bar Pet Sep 27, 2013 2:31 pm

tag, roxanne

Po hitrem tušu je nase navlekel ena izmed redkih oblačil, ki jih je hranil tukaj, z brisačo si je rahlo otrl lase in sklenil, da bi bil po treningu – ki se je na koncu koncev prelevil v besen boks proti neživemu nasprotniku, boksarski vreči – kozarec viskija poslan od boga. prav zares je verjel, da bo tukaj sam, saj je bila ura pozna, v baru pa se tako ali tako razen natakarice sally, ki je bila za svoje delo krepko preplačana, ni predolgo zadrževal nihče. Pred seboj je odrinil vrata in zakorakal v prostor, napolnjen z vonjem po cigaretah in alkoholu, ko se je pred njim izrisala silhueta poznanega dekleta, ene izmed njegovih plačank, ki ji je bilo ime Roxanne. Ki je tudi nikdar ni položil, čeprav je bila njegova uslužbenka, odkar je pred več kot letom zasedel stopničko glave mafijske družine. Svojevrsten dosežek, če si je smel tako polaskati. Ustavil se je ob njej, položil dlan na njen hrbet in počakal, da se je zasukala, da jo je lahko z mehkim nasmeškom pozdravil. Nekaj je imela na sebi, zdelo se je, da je bila prav toliko uničena, kot večina njegovih uslužbencev, pa vendar mu je njena družba presenetljivo bolj ugajala, kot družba ostalih. »saj veš, da svoje umazano delo raje prepustim drugim,« se je namuznil, čeprav to ni bila popolna resnica. Najbolj umazane posle je kar najraje upravljal sam, res pa je bilo, da je bolj dolgočasne stvari z veseljem preložil na druge. Luksuz, ker si je kaj takšnega lahko privoščil, to vsekakor, a počasi je vse skupaj postalo samoumevno. Začetno navdušenje nad dejstvom, da upravlja skupino organiziranih morilcev, preprodajalcev, tihotapcev in izsiljevalcev, je po Anyjini smrti zbledelo in vse, kar je ostalo, je bila velika praznina, ki jo je občasno napolnil s prekomernim adrenalinom ali alkoholom, kot je imel namen storiti zdajle. »dvojnega, ljubica,« se je nasmehnil natakarici, ki jo je pred kakšnim tednom tukaj za šankom nategoval, kot da sta živali in ne civilizirana človeka. Mimogrede mu je pogled ušel proti njeni zadnjici, ko se je zasukala, da bi mu natočila bourbon, za katerega je vedela, da je njegov najljubši, nato se je s pogledom hitro vrnil k Roxanne. »Tebi očitno nisem naložil nobenega dela,« je pokomentiral s polovičnim nasmeškom, ob čemer je bežno ošinil kozarec pred njo. »Ne bi bila raje kje drugje? Doma?« ti uničeni prostori so kajkmalu človeka povsem izmozgali.

Naslov sporočila: Re: the bar Sre Okt 02, 2013 5:55 pm

tagged, wesley smitten

nasmehnila se je in počasi zmajala z glavo, "tega ni za verjeti niti tebi wes, pa znaš mnogokrat presenetiti." toliko ga je vseeno poznala, da je vedela, da ne bi prepustil stvari postoriti drugim, če je imel možnost, da jih opravi sam. ni bil tak človek. in čeprav se je lahko na vse člane svoje mafije verjetno zanesel do potankosti, si tega verjetno ne bi nikoli privoščil. a že nasmešek na njegovem obrazu ji je razkril, da je bila vse skupaj zgolj sarkastična opazka, katere ne bi smela niti za trenutek vzeti preveč resno. ošinila je prsato natakarico, katera je njenemu sogovorniku namenila tak nasmešek, da ni bilo težko ugotoviti kaj se dogaja. posemehnila se je, četudi se je zavedala, da to ni pravi način komuniciranja s svojim šefom in si verjetno tudi naslednje opazke ne bi smela privoščiti, a se je enostavno ni mogla zadržati, "vem, da sem predrzna, ampak je opravičila sloves bivše porno zvezde?" vse skupaj je bilo mogoče že malce preveč predrzno za trenutek, kar je hitro skušala opravičiti z nekoliko nežnim pogledom, ki ga je sklonila v pult, "sicer pa oprosti, ne bi smela sploh vprašati, ni moja stvar. samo, saj veš, ni težko opaziti kako te gledajo ženske veš." na nek način je bila vesela, da ni bila ena tistih, katere bi wes podrl med svoje rjuhe in jo naslednji dan dobesedno spokal skozi vrata. moškega poleg nje se je držal določen sloves, kateremu sama ni imela na noben način namena podleči. četudi se on niti nikoli ni odločil, da bi jo osvajal ali kaj podobnega. mogoče pač ni bila njegov tip. pa je bila za to vesela ali ne? vsekakor ji ni najbolj laskalo, četudi ji tudi njegovo osvajanje nebi ravno preveč pomenilo, glede na to, da je bil na nek način znan po svojih burnih avanturah. "ne, nisi. očitno sem te tako navdušila s svojim delom prejšnji teden, da sem si zaslužila nekaj dni brez dela," se je namuznila. a ni bila prepričana, ali raje dela, ali poseda naokoli in v resnici ne ve kam naj se da. sčasoma je imela vsega vrh glave in je že težko gledala sodelavce, ki so se vračali iz dela nasmejani, polni ponosa, ker so stvar opravili tako, kakor jim je bilo naročeno. tudi ona se je rada kdaj pohvalila s svojim delom, tokrat pa se je lahko pohvalila samo z namuznjenim pogledom, zdolgočasenim počutjem in ne pretirano družbenim obnašanjem. "ne, nimam časa posedati doma...vse skupaj je preprosto preveč zamorjeno," ga je zavrnila in do konca spraznila vsebino svojega kozarca. enostavno ni želela pogrevati stvari, katere so jo težile, čeprav je bila prepričana, da bi ji Wes prisluhnil. ampak ona ni bila oseba, kakršna bi kar naokoli razlagala kaj vse je že preživela in niti najmanj ne wesu, kateri bi potem verjetno nanjo gledal na povsem drugačen način. če ne drugega, bi jo verjetno odmaknil stran od kakšnega kolki dela z moškimi, vsaj dokler bi jo videl v stanju, za katerega bi bilo krivo njeno srečanje z moškim v preteklosti. in tega, da bi jo nekdo na kakršen koli način pomiloval, si nikoli ni želela. tega verjetno ne bi prenesla, v konflikt z wesom pa se tudi ni nameravala spuščati. "in ti? zakaj nisi doma? dvomim, da se še nisi naveličal vsak dan cele dneve viseti tu."