prepričana sem, da se je boste spomnili kot jayme moore, ki je nekoč že živela v filadelfiji. njen oče je bil španec, ki se je šele pred kratkim preselil v združene države, mama pa je bila tukaj že domačinka. živeli so povprečno življenje v manjši hiši na obrobju mesta, imeli dve hčeri - jayme in njeno mlajšo sestro katie -, mama je učila klavir v glasbeni šoli, oče pa je bil kirurg v filadelfijski bolnišnici. skoraj popolna družina, kajne? jayme nikoli ni izstopala - v družini ali kjerkoli drugje. v vrtcu je imela zgolj eno samo prijateljico, pa še za to se najbrž ne bi spomnila imena, če bi jo vprašali po njem. kasneje, v osnovni šoli, je bila veliko preveč zaposlena z učenjem in željo, da bi osrečila starše, zato ponovno ni imela časa, da bi si poiskala nekoga, s komer bi lahko preživljala petkove večere, se hihitala, ko bi šel mimo fant, ki ji je všeč, in počela podobne stvari, ki jih deklice, kot je bila takrat jayme, počno. vedno je bila odlična in zelo hitro si je v razredu pridobila naziv piflarke. najbolj smešno pri tem pa je bilo, da je to sploh ni motilo - pravzaprav ji je bilo celo všeč, da so ljudje na njo gledali na tak način.

sledilo je obdobje, ko je jayme začela spoznavati, da smisel življenja ni le učenje, večeri preživeti za knjigami in dobivanje najboljših ocen. žalostno, ampak tega nikoli ni čisto zares spoznala. v srednji šoli jo je tu pa tam povabil ven kakšen fant in povabila seveda - zaradi svoje pretirane vljudnosti - ni mogla zavrniti, se je pa potem tega fanta čimprej znebila in ga odločno ignorirala ter mu zagotovila, da ni dobil še ene priložnosti. po končani srednji šoli, ko je bil čas, da se jayme odloči za poklic, ki ga bo opravljala vse življenje, pa so se začeli zapleti. ne zapleti v šoli, temveč zapleti doma. njen oče je ugotovil, da ni biološki oče svojih hčer - verjemite mi, da nobena od njiju res ne deluje niti malo špansko - in se je preselil nazaj v španijo. kakorkoli, to ni bilo tisto, kar je pretreslo takrat osemnajstletno jayme. hotela je spoznati svojega pravega očeta. po nekaj tednih neprestanega brskanja za informacijami o njem, je končno našla človeka, ki naj bi bil njen biološki oče. problem je bil le, da je bil pred petnajstimi leti usmrčen, zaradi posilstva in umora treh mladih žensk. čez čas je ugotovila, da ima tudi njena mama policijsko kartoteko in da bi naj celo sodelovala pri nekem dobro organiziranem ropu banke. čudno, kako lahko ljudje, ki si jim do zdaj najbolj zaupal, postanejo tvoji največji sovražniki.

še pred začetkom študijskega leta je zapustila filadelfijo in se preselila v barcelono. od takrat svoje mame več ni srečala, saj naj bi se preselila nekaj na sever evrope, njena sestra pa naj bi z nekim fantom pobegnila v mehiko. celotna družina se je razkropila in popolnoma izgubila stike. jayme je živela pri očetu, in prevzela tudi njegov priimek, in začela s študijem na policijski akademiji - najprej je bila prepričana, da bo študirala pravo, potem medicino, vendar je na koncu izbrala študij, ki se je verjetno najmanj skladal z njeno osebnostjo. nikomur ni bila jasno, zakaj je izbrala ravno policijsko kariero, in če smo iskreni celo sama ni imela pojma, zakaj je želela postati policistka. študij je z lahkoto dokončala in se nato po šestih letih preselila nazaj v filadelfijo. to dejanje je bilo zelo tvegano, predvsem za jayme, vendar je bila prepričana, da se je ljudje sploh ne bodo spomnili.