SHILOH PEYTON NIXON

age: 21 | hometown: ashville, alabama | occupation: police officer | group: police | face claim: chloe lloyd

''prvič v enaindvajsetih letih živim v nečem vsaj približno podobnem domu. odraščala sem v prikoličarskem naselju na obrobju ashvilla v alabami. da, v enem izmed tistih zanikrnih krajev, kjer napol podrte prikolice stojijo ena zraven druge. kjer sosedje v spodnjicah sedijo pred svojim domovanjem in si brezskrbno zvijajo joint. nekateri bi temu rekli kraj, kjer prehitro odrasteš. prva leta je zaznamovalo predvsem očetovo popivanje. na mojo srečo nikoli ni bil nasilen pijanec – tak, ki na lepem povsem popizdi in začne okrog metati krožnike ter te spotoma s steklenico cenenega viskija zadane v glavo, da se ti stemni. takšni so bili po večini sosedje. ne. oče se je samo zapijal, kot mrtvec čepel v od moljev zguljenem fotelju in vztrajno objokoval odhod moje mame. bilo mu je vseeno zame in za mojega brata. jaz sem ga menda preveč spominjala na njo. odšla je, ko sem imela štiri leta in brat pet. bila je mlada. oba sta bila, verjetno preveč. vendar v tistih krajih ni bilo nič čudnega, če te je takratni fant napumpal pri šestnajstih in sta nato skupaj odšla živet v prikolico. seveda se je naveličala in hotela več, zato je odšla sledit svojim sanjam. oče naju je pustil, da sva se vzgajala kakor sva znala, poskrbel je, da sva hodila v službo, sicer pa je čez dan delal kot gradbenik in zvečer komiral sredi prikolice. nič posebnega.

človek bi si mislil, da bi v vsem tem sranju našla oporo vsaj v leto dni starejšem bratu, a se nikoli nisva razumela prav dobro. trevor je bil milo rečeno poosebljen primerek čistega moškega kretena in je bil od nekdaj na dobri poti, da postane kot oče ali pa pristane v zaporu. nehala sem šteti, s koliko dekleti sem ga zalotila zadaj za prikolico, s spuščenimi hlačami. nehala sem tudi šteti, koliko jih je prišlo nazaj in zahtevalo, da plača stroške splava. njegovi prijatelji so bili zgodba zase. kup silakov, ki je najverjetneje živelo od preprodajanja in gojenja trave, v večini pa so verjetno delali za lokalno barabo, ki je imela pod nadzorom kriminal v bližnji tuscaloosi. moja bližnja srečanja s trevorjevimi prijatelji so bila vedno neprijetna. sklepali so, da sem bela cipa kot večina deklet v našem naselju, vendar sem od nekdaj dobro znala meriti z brco v jajca. po tistem sem bila sicer zanje še vedno cipa, a vsaj dotaknili se me niso več. medtem ko se je oče zapijal in trevor natepaval vse, kar leze, sem hodila v šolo, delala v lokalni kavarni ob popoldnevih in čakala, da dopolnim osemnajst let in spokam stran.

medtem ko je večina sošolcev ob vikendih hodila na zabave v gozdu, sem jaz tičala v kavarni in delala po tri izmene zaporedoma. res mi je bilo vseeno za socializiranje in družbo, ker sem imela pred očmi samo svoj glavni cilj – svobodo in neodvisnost. v kavarni sem čez vikende delala nočne izmene in takrat sem tudi po eno uro sedela za mizo s kupom lokalnih policistov, ki so prihajali na kavo. in občasno popazili name, da ne bi kdo izkoristil mladoletnega dekleta, ki dela sredi noči. anderson, coznicky in ortega so bili še najboljši približki prijateljem, ki sem jih imela. četudi so imeli štirideset let in hčerke moje starosti. ob poslušanju njihovih zgodbic me je prijelo, da bi šla še sama na akademijo. ko sem to omenil trevorju, se mi je smejal v obraz in nato na tla vrgel steklenico piva, gesto pa pospremil z besedami, da so ženske za v kuhinjo in naj raje pospravim tisto sranje na tleh. pri osemnajstih sem se vpisala na akademijo v birminghamu. z očmi na nagradi sem na tla zbijala vse tiste, ki so v meni videli južnjaško blondinko z dobro ritjo in solidnimi balkončki. tri leta kasneje si niso drznili niti pisniti, ko sem opravila šolanje in iz prve dobila ponudbo za delo v filadelfiji.

večina sošolcev bi me opisala kot pretirano ambiciozno. vendar nihče ne pozna mojega ozadja in navadno sem jim samo podala zgodbico o povsem normalni družini v ashvillu, kjer se ni dogajalo nič pretresljivega. nikoli mi ni bilo do tega, da bi umazano perilo prala v javnosti in nič jim ne bi koristilo znanje o mojem otroštvu, ki ga ni bilo. garala sem prekleto trdo, da sem prišla tako daleč in bila bi prav neumna, če ne bi bila ponosna nase in na to, kar sem uspela narediti iz sebe. da, morda sem preveč centrirana na bodočo kariero in premalo na življenje, vendar potrebujem nekaj stalnega in oprijemljivega. če bi hodila naokrog in si iskala moškega, bi se mi vse podrlo. v to sem prepričana. moški te lahko zapusti kar naenkrat sredi jutra, kariera te ne bo. in zato torej takšno pomanjkanje interesa do vseh pripadnikov moškega spola. niti ne oznanjam naokrog, da nimam pojma o prvi, drugi, tretji bazi in vseh nadaljnjih. če mi dajo v roke revolver, bom streljala v tarčo. če mi rečejo, naj poskrbim za bom papirjev, jih bom uredila. preprosto. in zdaj sem po treh letih v svojem stanovanju v povsem neznanem mestu, daleč stran od južnjaške alabame in spet bom morala vsem dokazovati, da nisem samo čedna blondinka."

BEHIND THE MASK