old stairs

Naslov sporočila: old stairs Sre Avg 07, 2013 8:29 am

tag; jonah, babe.

sedela je v svoji pisarni in nestrpno bobnala s prsti po mizi in gledala v telefon. na vsake toliko je pogled premaknila proti uri na steni pred njo in ga nato vnovič umaknila stran. kazalci so se v neverjetni hitrosti približevali zmenjeni uri ob kateri bi jo moral jonah poklicati in povedati kako mu je šlo na misiji. seveda ga je poslala na njo z razlogom s katerim ga je pošiljala na vse prejšnje. tokrat je šel pa res zgolj on sam v pretvezi da bo tako najbolje in najmanj sumljivo. nikogar ni poslala za njim, samo čakala je na morebitno napako, nekje v sebi se počutila grozno, a vedela je da so ji jeza in bes nad njegovim dejanjem, ko je bil njenega prijatelja, popolnoma zameglile razum. še naprej je bobnala po mizi in se vrtela na svojem stolu, ko so kazalci že šli čez in so se samo bolj in bolj oddaljevali, medtem ko telefon ni zazvonil. izrecno mu je rekla naj pokliče v njeno pisarno in ne koga drugega, torej se v številki res ni mogel zmotiti. počakala je še nekaj časa in po pol ure naposled vstala in odšla sama preveriti kaj se dogaja. pograbila je svoje stvari, sedla v svoje avto, ter se odpeljala do parka.
pištolo je hranila v svoji torbici. previdno je stopala do starih stopnic, kamor je poslala jonaha na misijo, ter od koder se ji ni javil. gledala je nazaj, gledala je naprej, dokler ni prispela in je opazila postavo, ki je ležala na tleh. razsvetljave ni bilo, le zvezde in lune so s svojim sijem obrisovale podobe senc, zato je morala poseči po svojem telefonu in si z baterijo na njemu pomagati razpoznati dogajanje. posvetila je v smer ležeče sence in opazila mlako krvi v njej pa kako je ležal jonah. prizor je ni ganil. v življenju je videla veliko število trupel, toda vseeno je njeno telo obšel čuden občutek. občutek mira in spokoja, hkrati pa skrbi, a po drugi strani želje po tem da je mogoče res mrtev. stopila je bližje in pokleknila k njemu brez da bi se česa dotikala. osvetlila je še preostali del okolice in opazila nož zabrisan z njegovo krvjo. v njenih očeh je bil za trenutek resnično mrtev. pravica je bila zadoščena. nato pa je sledil premik in za premikom mrmranje. pogled je spustila nanj in namrščila čelo. » jonah ? « je dejala in čakala na kakšen bolj konkreten odziv, hkrati pa upala da se ji je le sanjalo. le zdelo. moral je biti mrtev, a več kot očitno je bil živ in sama je ostala razpeta med dvema načrtoma. pomagati ali ne pomagati. to je bilo zdaj vprašanje.

Naslov sporočila: Re: old stairs Sre Avg 07, 2013 8:39 am

spet je bil poslan na eno izmed številnih misij, ki jih je zadnje čase sprejemal z uradnim glasom in tihim vzdihom. sage blackwood očitno še ni opustila svojega načrta, da mu bo popolnoma uničila življenje in čeprav ni imel pojma, zakaj, je bilo to tisto, kar je moral početi. navsezadnje je bila njegova nadrejena in čeprav z nadrejenimi ni imel preveč lepe zgodovine, jih je vedno upošteval. tako je pograbil orožje, se oblekel v svoja običajna oblačila in se podal proti obali, da bi lahko opravil z vsem skupaj in se vrnil domov. moral bi se samo neopazno pomešati med preprodajalce in poslušati ter pozneje poročati sage osebno. kako zabavno. ampak nekaj je šlo narobe – ni vedel točno kako so ga razkrinkali, ampak nenadoma so se zakadili nadenj. najprej so ga pretepli, nato je začutil ostro bolečino. nekdo ga je zabodel. ko je padel po tleh, so se pobrali in ostal je sam. dejansko so ga zabodli ravno dovolj, da je kri kar lila iz njega. počutil se je slabotno, omotično in grozljivo.

nikoli si ni mislil, da bo umrl sam. ali pa da bo umrl na takšnem kraju. počasi ga je odnašalo – vedel je, da bi moral nekaj pritisniti na rano, vedel je, da bi si moral pomagati, ampak za to je bil prešibek. in krvi pod njim je bilo v vsakem trenutku več. izgubil je zavest in celoten svet se je zdel zabrisan, dokler ga ni predramila nenavadna svetloba, zaradi katere je nekoliko premaknil svojo dlan, kot da bi hotel opozoriti nase; na to, da je zdaj potreboval pomoč. ampak potem je prepoznal glas in tiho zastokal. sage blackwood. »sage,« je spravil iz sebe njeno ime; njegov glas je bil pretrgan in šibak, ko je skušal nekaj povedati in ko mu je to spodletelo, zato je svoje zadnje moči porabil za to, da je njegova s krvjo zamazana dlan segla do nje v prošnji po pomoči; oklenil se je njenega zapestja, ampak potem ga je spreletel vnovičen val slabosti in njegova dlan je omahnila nazaj v njegovo lastno kri.

tagged: chief! smitten

notes: did you just shakespeare me? ;D

Naslov sporočila: Re: old stairs Sre Avg 07, 2013 9:47 am

tag; jonah, babe.

bila je razpeta. ni vedela kaj naj naredi. z njim je bilo slabo, a lahko se je še gladko zmazala iz celotne situacije; on bi umrl in sama bi vedela da je poskrbljeno za pravico. za njo namreč ni bila pravica videti človeka pred seboj hoditi po svetu opran celotne krivde. dobil je delo nazaj, novo ime, celo jedli so mu iz roke. v resnici pa je hladno umoril človeka. ni se mu sodilo enako kakor tistim katere je pred celotnim dogodkom sam lovil. takšni so šli v zapor, njega so premestili. neverjetno. čutila je njegovo dlan na svojem zapestju in bilo je videti kakor da se dobro odziva, seveda, vse dokler ni njegova roka omahnila nazaj. » jonah ? me slišiš ? jonah ? « je v paniki rekla in z dlanmi zaobjela njegov obraz. pri temu ga je na vsake toliko trenutkov nežno udarila, da se niti kot udarec ne bi smelo smatrati in ga poskušala ohraniti pri zavesti. » prekleto, « si je zamrmrala v brado in dlani umaknila od njega. pogledala je proti sebi in iskala kaj s čimer bi lahko ovila njegovo rano za začetek. dvignila je majico na njemu in s telefonom osvetlila njegov trup. rane ni mogla zgrešiti in prav tako ne modric na njegovem telesu. očitno mu niso prizanesli in nenadoma je občutila sled krivde v svojem srcu. morala mu je pomagati in iti mimo svojega maščevalnega nagona. pritisnila je na njegovo rano in bila hvaležna svojemu modnemu okusu, da je vedno rada nosila lahkotne rute okoli svojega vratu, ter jo je lahko uporabila kakor začasno obvezo. » ostani pri zavesti, prosim. govori, poj, karkoli, samo ostani pri zavesti. slekla ti bom majico in jo uporabila za pritisk na tvojo rano, nato pa bom vse skupaj ovila z ruto. dobro ? « je sedaj govorila njemu in ne sebi. zbrala je moči in raztrgala bombažno majico z njega in blaga vzela ravno dovolj za manjšo kepo. položila jo je na njegovo rano in s svojo dolgo ruto vse skupaj močno zvezala skupaj. upala je da bo zdržal do avtomobila in njenega doma. tam je imela veliko boljšo opremo in lahko mu je pomagala. » misliš da bi lahko hodil ? pomagala ti bom, a oprosti ne morem te nositi. tukaj pa tudi ne moreš ostati, « se je vnovič obrnila proti njemu in dlan še vedno pustila na obvezanem delu njegovega telesa.

Naslov sporočila: Re: old stairs Sre Avg 07, 2013 1:04 pm

začutil je neznane roke na svojem obrazu, ki bi ga morale motiti, ampak v njegovem trenutnem stanju ga nič motilo. nekaj je zastokal v odgovor, ne povsem prepričan, kdo je bil ta jonah, o katerem je govorila. čez nekaj trenutkov je dojel, da je bilo to njegovo ime in spet je nekaj zamomljal, da bi pokazal, da se tega spomni. začutil je hladen zrak na svoji goli, s tatuji prekriti koži, ko je dvignila njegovo majico in očitno preverila njegovo rano. »v redu sem,« je naznanil in se prisilil k temu, da je odprl oči. sage, seveda je bila ona. njegove misli so bile zmedene, ampak brez problema jo je prepoznal, ko mu je spet uspelo počiti svoje oči na njej.

počasi je prihajal nazaj k popolni zavesti in to, da je začela govoriti, je bil eden izmed razlogov. njegove ustnice so se ukrivile v nasmešek, ki ga je že v naslednjem hipu skremžila bolečina ob pritisku na rano. ampak pomagalo je – razumni del njega je to vedel in zato ji je to tudi dopustil. »zajebal sem misijo,« je spravil iz sebe in se namrščil, ko je pogled uprl vanjo. »ampak sem pa ostal pri zavesti,« je naznanil, kot da bi hotel s tem nekoliko omiliti prejšnjo dejstvo. zakašljal je in zastokal, ko ga je ob tem celotno telo zabolelo. prekleto. ob njenih besedah se je zbral in jezno zamrmral, ko se je dvignil. »šel bom,« se je kar sam odločil in se postavil na noge, čeprav ga je ob tem močno zaneslo in je šele zdaj ugotovil, da ga je vse skupaj zelo bolelo. še preden bi ga lahko znova zaneslo, je previdno segel proti sage in ji dopustil, da ga je povedla do avtomobila. ko se je končno le spravil na sedež, je pogled uprl vanjo. »zakaj mi pomagaš?« je zamrmral, potem pa je bilo nenadoma spet težko držati oči odprte in jih je raje zaprl ter zdrsnil v čudno stanje med zavestjo in nezavestjo.

tagged: chief! smitten

Naslov sporočila: Re: old stairs Sre Avg 07, 2013 4:03 pm

tag; jonah, babe.

» mhm, « je s sledjo nervoze zamrmrala proti njemu dovolj slišno in razumljivo, » seveda si dobro. samo pretepen si in imaš vbodno rano na svojem trupu. vendar dobro. « lahko je rekel da je živ ali da bo preživel…nikakor pa ne da je dobro. njej ni deloval dobro. ležal je sredi ničesar bog ve koliko časa in se boril za svoje življenje. deloma je bila kriva ona. vedno ga je pošiljala na takšne misije, a nekako je vedno imela poskrbljeno celotno varnost. sedaj pa se je uresničila njena želja, a njena slednja reakcija ni bila niti malo takšna kakor tista zamišljena. dejansko mu je imela namen pomagati in ne pustiti njegovo napol mrtvo telo ležati na tleh v gozdu. toliko zlobe ni prenesla in ni imela v svoji krvi. borila se je za dobro, stala je na strani zakona, ter prepuščala odločitve sodnikom, nikakor pa ni obsodb predajala ona. v njegovem primeru je to počela, a vedela je da bi moral delo opraviti sodnik. zakaj ni, ni vedela, a morala je sprejeti njegovo voljo in čakati na boljše pogoje za njegovo uničenje.
» misija sedaj ni pomembna, « je dejala in stresla z glavo, kajti ni bila niti misija, katero bi uporabila v svojem načrtu, ter je bila uporabljena zgolj samo zaradi njega. pravzaprav ni bila niti misija, ampak je njega pošiljala v smrt. » in ostani še naprej, « se je njen glas povrnil v njegovo smer pogovora in naznanil celo manjšo prošnjo. prošnjo, da govori in se trudi ostati pri zavesti, kajti ni imela časa razlagati vsem svojo neumnost in tvegati svojo pozicijo, ker bi prav to sledilo, če bi ga pripeljala v bolnišnico. zaupala je pa vase in v to da je lahko tudi sama poskrbela zanj. » boš ? « mu je navrgla in v hitrosti tudi sama vstala. pogled je pustila na njemu in ni bilo videti kakor da bo sam kaj preveč zmogel. približala se mu je in svojo dlan ovila okoli njegovega pasu, medtem ko se je z drugo oprijela njegove roke vržene čez njena ramena. s počasnimi koraki in napenjanjem zadnjih moči ji je naposled le uspelo in ga je pripeljala do avtomobila; na koncu ga je celo posadila na sovoznikov sedež in hitro stekla na drugo stran do svojega prostora. » jaz – « je živčno dejala in se oprijela volana. spet je pogledala proti njemu in uvidela da ga je počasi izgubljala. » hej,hej. ne dovolim spanja v avtomobilu. zemlja kliče jonaha. nekaj si vprašal…spodobi se poslušati odgovor. « njen glas je bil za nianso glasnejši in je zahteval vso njegovo pozornost. » pomagam ti zato, ker je to moja naloga. deloma sem odgovorna za tvoje stanje in je najmanj kar lahko storim. tvoje smrti res nočem imeti na svoji grbi, « mu je odgovorila in nato končno prižgala motor.

Naslov sporočila: Re: old stairs Čet Avg 08, 2013 4:22 pm

njegove ustnice so se zganile in skoraj izvedle nekaj podobnega nasmešku ob njenih besedah. morda res ni bil najbolj dobro. morda je bil na robu vsega skupaj in se je počutil, kot da bi bilo življenje zelo zapletena zadeve, ki se je je moral okleniti in vztrajati, ampak za to ni imel energije. »misija je vedno na prvem mestu,« je naznanil s šibkim glasom, ki ga je vsake toliko časa presekal poskus, da bi normalno zajel sapo, ki se je klavrno končal. kako zoprno boleče, čeprav se je bolečina na tej točki zdela prej kot spekter čudovitih barv, ki so ga vlekle na drugo stran zavesti.

nekaj je zamrmral v odgovor. nekaj, s čimer ji je hotel povedati, da ne more ničesar obljubiti glede zavesti, ker so bile barve čudovite, čeprav je dvomil, da ga je razumela. pa tudi če ga je, najbrž ni mogla popolnoma izluščiti pomena tega, kar ji je skušal dopovedati. je bil pa vsaj njen avtomobil dovolj udoben in je nanj vplival nenavadno pomirjujoče in približno tako, da bi najraje kar zaspal. zato je jezno zagodrnjal ob njenih besedah in potem odprl oči, da bi jo poslušal. njene besede – ali pa dejstvo, da je zdaj vozila in je njegovo pozornost pritegnila cesta; karkoli je že bilo, ga je pripravilo do tega, da se je zdaj oklepal zavesti. nasmejal se je ob njenih besedah, medtem ko je počasi zmajal z glavo. »nisem imel občutka, da bi te moja smrt pretirano motila,« se je posmehnil, medtem ko je zastokal zaradi bolečine ob nenadnem gibu. »poleg tega bi bila krivda moja. za smrt, mislim. tako ali tako bi si jo zaslužil,« je nejevoljno zaključil in potem ponovno zastokal, ko je ustavila avtomobil.

tagged: chief! smitten

notes: se premakneva k njej? (: