JE CLAUDE DESROSIERS RES DOBIL HČERKO?
da, leta 1989 je dolgoletni župan lilleja prav zares postal oče deklici, ki so jo v skladu s tradicijo poimenovali po njegovi materi - sacha. ljudje so imeli v zvezi z dogodkom večinoma mešane občutke, toda kljub temu je prevladovalo odobravanje - delno zato, ker so desrosiersovi kot ena izmed starodavnih in vplivnih družin blazno spoštovani, delno pa tudi zaradi tega, ker so upali, da bo takšna odgovornost clauda nekoliko streznila. naveličani so bili njegovih neresnih pripomb in skorajda afektirane ošabnosti, ki se nikakor nista skladali z njegovimi petintridesetimi leti. nihče ni zanikal, da ni bilo na začetku njegovega županovanja vse skupaj izredno zabavno, še posebno zato, ker so si oddahnili po dokončnem odstopu claudovega očeta, ki je bil po pravici povedano že veliko prestar za takšen položaj. toda na žalost se jim želja ni izpolnila v celoti; po sachinem rojstvu ga je namreč navdušenje prevzelo do te mere, da tudi na sestankih in sejah ni mogel zadržati kakšne neumesne replike, povezane s svojo hčerko.
»mimogrede, sacha je tako prisrčna, vsak bi si želel takšnega otroka - tako pridna, komaj kdaj joka...«»in oh, morali bi videti ta nasmešek! sam bi jo najraje kar pojedel, to malo sacho...«nič čudnega, da so se člani sveta nemočno držali za glave ga privatno skušali spametovati, toda nihče ni mogel uničiti njegove ljubezni do hčerke, niti lastna žena, ki je bila sita posmehljivih opazk, ki jih je poslušala na ulici.
MALE SACHE DESROSIERS ZAENKRAT NE BO VIDELA NOBENA ŠOLA
njenemu očetu se je pač zdelo, da so zasebni učitelji najboljši in ker denarja županovi družini nikoli ni manjkalo si jih je brez težav lahko privoščil. tako ali tako je bilo splošno znano dejstvo, da jo je na veliko razvajal, kjub ženinim ugovorom; za razliko od njega se je zavedala, da je od tega več škode kot koristi. toda nazadnje se je tudi ona vdala in se po najboljših močeh trudila, da bi kljub vsem privilegijem mali sachi v glavo vbila tudi nekaj čuta za sočloveka, vljudnosti in podobnih vrednot, ki so se ji zdele pomembne.
rezultati so se izkazali za dobre, kajti petletna rjavolaska je bila kar se da vljudna in očarljiva ter nenehno prikupno nasmejana, četudi je bila v skladu s pričakovanji precej razvajena. ne glede na to pa se je ljudem povečini v trenutku prikupila in njeni novopečeni učitelji niso bili nobena izjema. kazalo je, da je deklica zelo inteligentna, kar jim je nekoliko olajšalo delo, pa tudi izredno radovedna in vedoželjna, tako kot pač večina majhnih otrok. vzorna, če povzamemo.
HORMONI TUDI ŽUPANOVI HČERKI NE PRIZANESEJO
petnajstletna zapeljivka neizmerno uživa v pozornosti nasprotnega spola, ki je iskreno rečena zavidanja vredno obsežna - le kdo bi se lahko uprl angelskemu obrazu in slastnim, srčastim ustnicam? in sacha to nedvomno izkorišča v svoj prid, s svojo mrežo očarljivosti in zvonkega smeha ovijajoč vsakogar, ki se ji zdi dovolj pohleven in vodljiv. sicer na (njeno) žalost ni preveč potrpežljiva in če se žrtev ne vda v dovolj kratkem času se kaj hitro spremeni v sladko nasmejano kocko ledu ter se naveličano odkotali do naslednjega lepotca. nenehno niha med evforičnim navdušenjem in brezvoljnostjo, ki se menjujeta v nevarno kratkih intervalih, mešajoč njene že tako obsesivne in begajoče misli. njena inteligenca se nekoliko izgublja v pomanjkanju koncentracije, zato se tudi njeni uspehi počasi nižajo.
izgublja se.
SE MESTNA ZAPELJIVKA RES SELI V AMERIKO?
dvajset. tako okrogla in cela številka, sacha pa se počuti tako razpeto, izgubljeno, raztreseno. nihče je ne spregleda, ker je kjub vsemu še vedno karizmatična lepotica, ki se spušča tudi veliko nižje, kot bi marsikdo pričakoval od nje - od seksa za denar (ki ga ima sicer že tako preveč) do konstantnih obiskov v lillejskem 'podzemlju', iz takšnih in drugačnih razlogov. še sama ne ve, kako ji uspeva živeti na tak način, toda prepričana je, da bo zmogla. da bo zdržala in se prej ali slej obvladala, sestavila begajoče koščke osebnosti skupaj in nekoliko umirila tempo. do takrat pa se bo gnala, zabadala nože v hrbte in lomila srca, počela blazno vzvišene in nepojmljivo nizkotne stvari, kar ji bo pač prijalo tisti trenutek.
selitev v filadelfijo je bila načrtovana poteza, čeprav zanjo ni imela posebnega razloga, razen tega, da se je naveličala vzornosti življenja v tradicionalni družini in francoskega pikolovstva - želela si je vihravosti, svobode, naglice, vrveža. hotela je milijonsko mesto, v katerem se bo lahko hkrati skrila in izpostavila, hotela je paradokse in kontrast.
***
žlahtna francozinja si je našla mesto v ruski mafiji, ki jo je poznala že iz rodnega lilleja in se ji je zdela... primerna, na nek način. živi hitro, se išče in izgublja, zapravlja in služi, še vedno je izredno nepotrpežljiva in dvolična, nihanja razpoloženj pa marsikoga kaj hitro spravijo ob pamet; če smo iskreni tudi njo. na pol nora, neverjetna, hudič s svetniškim sijem. nedolžne oči, omamne ustnice, strupen jezik in konfuzne misli.
sacha louise desrosiers, vam na uslugo.
