najbrž ji je bilo samo dolgčas, ko je brez pravega cilja zakorakala po mestu in se usedla v taksi. tokrat je imela prost večer in nameravala ga je kar najbolje izkoristiti – ker navsezadnje, že zdavnaj se je naveličala tega, da bi se pretirano trudila s čimerkoli. ni bilo vredno; to je bila lekcija, ki se je je vsekakor naučila. k vragu, hotela se je zabavati – zato je tudi tičala v kratki beli obleki brez rokavov, ki je tesno objemala njeno telo, na nogah pa je imela visoke pete. taksistu je preprosto rekla, naj jo zapelje nekam, kjer bo lahko pozabila na svet – in ta jo je dostavil do bara, pred katerim je bilo vsekakor parkiranih veliko motorjev. vsekakor obetavno.

na njenih ustnicah je bil nasmeh, ko je vstopila. usedla se je k šanku in se preprosto sprostila. ni trajalo dolgo, da je k njej pristopil eden izmed motoristov v temni usnjeni jakni, ki jo je ogovoril. ena stvar je vodila k drugi in po tem, ko ji je kupil tretjo pijačo, jo je poljubil. v njeni glavi se je samo za trenutek pojavil tateov obraz in to je bilo dovolj, da je trmasto zatisnila oči in ga poljubila nazaj. še preden bi se zavedla, jo je nekako zvabil v moško stranišče in roko na srce, tudi to je bilo v redu. dejansko nista opravila tako hitro in ko jo je skoraj nežno postavil na noge, mu je namenila nasmešek. šla sta nazaj ven, ampak ko je odrinila vrata, se je njen pogled srečal z znanimi očmi. tate. nemudoma je zakorakal proti njima in potem… potem je stal pred njo, prvič po tisti noči. pa ne, da bi se ga izogibala – morda ga je imela na sumu, da se je on izogibal nje, ampak ni mogla biti prepričana. »tate,« je odvrnila, njen glas še vedno nekoliko hripav, medtem ko je njen palec segel do ustnic, da je popravila šminko, ker je nenadoma dobila občutek, da jo je njen novi prijatelj morda nekoliko razmazal. skomignila je z rameni ob njegovem vprašanju. »nič posebnega,« je rekla in pogled skoraj trmasto uprla v njegove oči, medtem ko je začutila, da ji je john, njen novi kolega, zdaj čez razgaljena ramena skoraj zaščitniško ogrnil svojo usnjeno jakno. kako galantno od njega. »kdo je tvoja prijateljica?« je dekletu namenila polovičen nasmešek, čeprav so jo njene oči ošinile samo za trenutek, preden so se vrnile nanj.

ko je tate spregovoril, se je na njenem obrazu pojavila senca nasmeška. morda jo je vse skupaj rahlo zabavalo, kdo bi vedel. na svet je zdaj gledala drugače – v sebi ni imela toliko alkohola in poleg tega je imela občutek, da je vedela, kaj lahko pričakuje. potem pa je hitro odpravil njenega novega prijatelja in svojo kolegico, ki ji je namenila še nasmešek, ob katerem se je grace samo namrščila. nekako se ni videla kot ena izmed njegovih 'deklet', ampak navsezadnje je delala zanj, torej je imel najbrž vso pravico do tega, da jo je za takšno tudi oklical.

»hej,« je ugovarjala, ko jo je nenadoma potegnil za seboj, da ji ni preostalo drugega, kot da zakoraka z njim. ni ji ušel john, ki ju jo je opazoval iz enega izmed kupejev in ni bil videti preveč srečen. končno jo je izpustil in samo namrščila se je, medtem ko je z dlanjo odsotno potegnila blago usnjene jakne naprej, da ji ni prevelik kos oblačila zdrsnil iz telesa. odprla je usta, da bi ugovarjala njegovim besedam, ampak še preden bi ji to uspelo, je zaposlil njene ustnice. sprva mu je vrnila poljub, potem pa sta se njeni dlani uprli ob njegov prsni koš, ko ga je odrinila. »kaj za vraga, tate?« je spregovorila, medtem ko je skušala najti nek normalen ritem dihanja. »samo mimogrede sem zajadrala iz droga, se spomniš?« je ostro ponovila njegove besede in potisnila pramen temnih las nazaj – čeprav so bili temni kodri tako ali tako razmršeni. »mislila sem, da se me izogibaš,« je spregovorila in uprla pogled vanj. po tistem v motelu ga res ni nikjer več videla. »ampak tole je bolj podobno nadzorovanju,« je mehko zamrmrala in vanj spet uprla pogled z neko nenavadno trmo v očeh, ki je bila zanjo že od nekdaj tako značilna.

njegove besede so morda malo zaskelele, a navsezadnje je imel prav in njene ustnice so se nepričakovano zganile v nasmešek. »pa kaj, če se?« je brez sledu jeze v glasu rekla. navsezadnje je plesala ob drogu; dovoljevala ljudem, da so si pasli oči na njenem telesu, odetemu samo v čipke – in če si je občasno privoščila kaj takšnega, je ni mogel kriviti ali obsojati. poleg tega je bil on še hujši – vsekakor ji ni ušlo, kaj so počele njegove dlani pred nekaj trenutki. »ja, ampak ni po tvoje. in zdaj imam službo, ki sem jo hotela. dejansko je zelo preprosto,« je ugovarjala. tajnica? to ne bi nikoli delovalo, ne zares.

»delo imaš. prav,« je skomignila z rameni. saj se je ni zares tikalo ali karkoli podobnega. morda je imela nek čuden občutek praznine, ko se je sama zbudila v tisti sobi, ampak navsezadnje je vedela, da kaj drugega niti ne more pričakovati. ni se jezila zaradi tega – našla je svoje načine, da je prebrodila tisto praznino. in zdaj je bila v redu. povedala mu je, da ga ljubi. večkrat. povedala mu je, da ga bo po vsej verjetnosti vedno ljubila in da niti ni bilo pomembno, če ji ta čustva vrača – in s tem je pridobila notranji mir, ki ga ni pričakovala, ga je pa vsekakor sprejela. a zdaj se je njeno čelo namrščilo, ko je spet spregovoril. besede, ki jih ni pričakovala. »nisem tvoja, tate,« ga je mehko opomnila. »morda moje srce pripada tebi, ampak to ti zdaj ne pomeni dovolj. ne morem biti samo v tvoji postelji in nisem izključno tvoja seks igračka,« je bilo v njenem glasu zdaj morda nekaj jeznega, čeprav sploh ni ugotovila, kdaj je naredila tisti korak, da mu je zdaj stala veliko bližje in pogled upirala naravnost v njegove oči.

vse skupaj jo je jezilo bolj, kot bi jo smelo. navsezadnje ni imel pravice – ni ji mogel kar tako govoriti, kaj lahko in kaj ne sme in kdo je bila. očitno jo je še vedno poznal – najbrž bolj, kot se je poznala sama, ampak nič od tega ni hotel sprejeti in zaradi tega je bila odločena, da bo pač še sama kdaj pa kdaj storila kaj neumnega. navsezadnje je lahko. »saj ne, da se te tiče, ampak hej, john je deloval kot prijeten tip. in dal mi je jakno, glej,« je dejala z nekim posmehom v glasu, iz katerega je bilo mogoče izluščiti, da je meril na njo samo.

namrščila se je ob njegovih besedah, a pogled samo trmasto uprla v njegove oči. »in kaj boš storil, tate? katero od teh opcij boš izbiral? ali pa si pozabil na četrto: pustil stvari pri miru?« je dejala in počasi zmajala z glavo. nič od tega se je ni dotaknilo. tam, kjer je bila… tam je bila zaradi njega. ustnice je stisnila v ravno črto, ko je zaznala posmeh v njegovih naslednjih besedah. ni marala tega; ni marala ljudi, ki so se zabavali zaradi nje ali njenih besed in čeprav morda njen pristop ni bil pravilen, svojih dejanj ni obžalovala. samo zajela je sapo; komaj slišno, ko je začutila njegovo dlan na sebi. za trenutek je zaprla oči, potem pa so se njene ustnice ukrivile v nasmešek, ko je nadaljeval. »kaj za vraga pa počneš, tate?« je zamrmrala, ko je začutila njegove ustnice na svojem ušesu. umaknila je glavo – toliko, da je upirala pogled v njegove oči. »nisem si premislila. zadnjič tisto… vse sem mislila prekleto resno. ljubim te,« je preprosto rekla, ker je navsezadnje res bilo tako preprosto. »rekel si, da mi boš ponudil samo seks. zakaj imaš zdaj ljubosumne izpade?« je uprla pogled naravnost v njegove oči, medtem ko je njena dlan zaobjela njegov obraz, da se ji ni mogel izmakniti.

skomignila je z rameni ob njegovih besedah. »vsak večer plešem za tipe, ki so trikrat hujši od johna, tate. mislim, saj se zavedaš, kakšne vrste tipi so v tvojem lokalu, ja?« je rekla in se rahlo namrščila, ko ji je ponovno prišlo na misel, da je morda bil tistih tipov po svoje celo… vesel. saj ni zlezel v posteljo z njimi, kajne? ampak to ni bilo vprašanje za zdaj. potisnila je pramen temnih lasi nazaj, medtem ko se je samo rahlo namrščila ob tem, kar je rekel. ni je mogel pustiti pri miru? vsekakor je ne bi rabil vleči stran od tipov. do zdaj se je naučila braniti samo sebe.

»ne, niso ti,« je zmajala z glavo, medtem ko se je na njenih ustnicah pojavil polovičen, precej otožen nasmešek. »ampak za nekaj trenutkov zapolnijo praznino, ki jo povzročaš pri meni – in to mi mora zadoščati,« je resnobno zamrmrala. zdaj je bilo vseeno; zdaj se dejansko ni rabila pretvarjati, ker mu je že povedala vse in ni čutila potrebe, da bi pred njim karkoli skrivala. izmaknil se je njeni dlani; morda so jo njegove besede po svoje spravile v boljšo voljo, ampak tega ni pokazala. napodil jo je stran in se oddaljil za nekaj korakov in nenadoma… nenadoma je še sama storila isto. skomignila z rameni, ne da bi poskušala prikriti nekega nenavadno ranjenega pogleda v očeh, zakorakala proti vratom in jih odprla, da bi šla v notranjost – ne da bi se sploh ozrla nazaj k njemu, a se je potem ustavila, se nenadoma obrnila in povsem nepričakovano zakorakala nazaj proti njemu in ga brez opozorila spet poljubila z neko ihto. s svojim telesom ga je potisnila ob steno, ne da bi se ozirala na usnjeno jakno, ki je ob tem spolzela iz njenih ramen nekam na tla; navsezadnje ji res ni bilo mar za nič od tega. »žal mi je,« je nekako zamrmrala med poljubom; njen glas je bil hripav, ko se je opravičila za svoja dejanja, pa čeprav mu najbrž niti ni bilo mar – ampak tega ni rekla toliko zanj kot zase, ker je ravnala nenavadno narobe, ampak zdaj to ni bilo pomembno, ko ga je ponovno poljubila.

»nihče se me ne bo dotaknil, tate,« je dejala s skoraj ponosno vzravnano brado, medtem ko je pogled uprla v njegove oči. »znam poskrbeti zase. vedno je zelo jasno, kje je meja.« to je bilo res in na to se je zanesla – imela pa je tudi plan b, ki je vključeval varnostnike pred vrati, ki so vedno bili tam, če jih je poklicala. samo beseda je bila potrebna – vedela je, da druga dekleta tega ne počnejo, ampak grace ni nameravala prenašati idiotov, ki bi se slinili po njej bolj, kot bi bilo potrebno. spremenila se je; vsaj kar se je tega tikalo, je bila prekleto pozorna.

prekinil je poljub in za trenutek se je počutila skoraj izgubljeno, ko je pogled uprla vanj. zavrnil jo je in to je občutila skoraj kot udarec, čeprav je videla, s kakšno težavo je izrekel tisti dve črki, ki ju je zdaj ponovila tudi sama. »ne,« je zamrmrala, medtem ko se je otresla njegovih rok na svojih in s pogledom preučila njegove oči. njeno čelo se je namrščilo, ampak ni si mogla pomagati, da ne bi nenadoma spet privila svojega telesa ob njegovo, medtem ko je glavo skoraj previdno položila na njegovo ramo in pogled uprla stran od njega in trmasto zaprla oči. »ne, tate,« je ponovila in se nenadoma premaknila toliko, da je lahko videla njegove oči. »poleg tega nikoli ne boš zgolj moj šef. to točko sva že zdavnaj prestopila,« je rekla. to je bilo res, tega sta se oba zavedala. »in zdaj me boš spet potisnil stran? krasno. zdaj se res počutim kot tvoja seks igračka, ampak tokrat takšna, ki jo uporabiš, se je naveličaš in jo odvržeš stran,« je zamežikala, njen palec pa je počasi zdrsnil čez njegove ustnice, v katere je uprla pogled, ker je bilo to lažje. spet ga je izgubljala. »ampak ja, imel si prav,« se je njen pogled uprl v njegove oči. »res sem tvoja.« in to jo je ubijalo.

samo skomignila je z rameni, ker se nekako ni imela namena spuščati v to, da morda ni imela ničesar proti temu, da se je je dotaknil. morda je bilo v njenem srcu prostora samo za eno osebo, a še vedno to ni pomenilo, da je nameravala svoje življenje posvetiti čakanju nanj. dovolj jasno ji je dal vedeti, da se to ne bo zgodilo – da onadva nista imela možnosti in zdaj se je učila to sprejeti. ob njegovih naslednjih besedah je samo privzdignila obrvi, ker se nekako ni imela namena spuščati v vse skupaj. privlačnost strank ni imela nič s tem. šlo se je za praznino in občutek, da jo mora zapolniti. poleg tega pa še toliko drugih stvari, ki jih ne bi razumel.

»lahko se pretvarjaš, ja. ampak ne moreš izbrisati mojih besed. ne moreš se pretvarjati, da ti nikoli nisem povedala, da te ljubim. ali pa da te ne prosim, da ostani. dejansko je tako neverjetno neumno od mene, ampak takoj bi dala vse, če bi lahko spremenila stvari. ne morem jih. ampak to še ne pomeni, da si ne želim neke… kaj pa vem, priložnosti. nečesa,« je tiho nadaljevala, medtem ko je njen pogled ostal na njegovih ustnicah. »moj namen ni, da bi te mučila, tate. hočem te, samo tebe, ampak to se nikoli ne bo v celoti zgodilo. zato te hočem samo začasno. tistih nekaj ukradenih trenutkov,« je zdaj pojasnila, njene oči pa so z neko nežnostjo zavrtale v njegove. »zakaj me tako zavzeto odrivaš stran? očitno je, da ti ni vseeno. lahko se pretvarjaš, kolikor se hočeš, ampak še vedno znam brati tvoj obraz. prosim, tate, samo… daj mi priložnost. za nekaj. za karkoli.«

njene misli so bile popolnoma izgubljene in počutila se je tako zelo nemočno, ko je zbegano mrščila svoje čelo in skušala izluščiti nek smiseln zaključek za vse skupaj ali pa najti tisto rdečo nit, s pomočjo katere bi lahko zbrala in uredila svoje misli. le da ni bilo tako preprosto; ni šlo, ni se mogla kar tako zbrati, ko pa je vedno, ko je dvignila pogled, opazila njegove oči na sebi. odmaknil je njene roke in vanj je zrla brez besed, ker preprosto ni našla nečesa primernega. nečesa, s čimer bi lahko vse skupaj izboljšala.

»ne, ne razumeš,« je dejala, nekoliko omahovala in se sama pri sebi nasmehnila, »ali pa morda še preveč dobro razumeš,« je mehko zaključila stavek. nekaj trenutkov je molčala in premlevala vse skupaj, čeprav ni mogla dovolj hitro ali dovolj dobro skriti tiste bolečine v očeh. »stvar je v tem, da… ne vem, da te potrebujem v svojem življenju. morda samo seks ni dovolj, ampak še vedno je nekaj in to bi lahko sprejela ter živela s tem. in ne moreš zanikati da je bil seks krasen,« se je nehote nasmehnila, čeprav ni vedela, zakaj za vraga je čutila potrebo po tem, da je to sploh omenila. »ampak prav, glej, razumem. v svojem življenju zdaj nimaš več prostora zame in vso pravico imaš do tega, da tako misliš. ni pomembno, kako zelo si želim, da bi mislil ali čutil drugače, ker sem imela svojo priložnost in jo gladko spregledala. zaradi tega se bom najbrž vedno obsojala, ampak vem, ni pomembno,« je hitro rekla, preden bi jo lahko prekinil. elegantno je osvobodila svoji roki. lahko bi ga prosila. ampak za kaj takšnega je bila preveč ponosna. namesto tega mu je namenila nasmešek, pritisnila povsem lahen poljub na njegovo lice in pogled uprla v njegove oči. »adijo, tate.« bilo je tako prekleto težko, ampak obrnila mu je hrbet in odkorakala.

-- the end.