rail tunnel

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Sob Jul 20, 2013 8:55 pm

Od tistega pripetljaja v Rusiji je sedaj minilo že vrsto let in Anastasia je bila daleč od položaja, kjer bi še lahko komurkoli zaupala. Včasih jo je sočlovek sicer presenetil s skrbjo in prijaznostjo, pa je v naslednjem trenutku že prejela nož v hrbet, zato je enostavno nehala verjeti. Nehala verjeti, da je kjerkoli sploh še kdorkoli, ki je ne bi zanemaril ob prvi priliki, je grdo izkoristil v svoj prid in nato zavrgel. Pa saj bi morala vedeti, bila je navajena, da na dekleta na poziv nihče ni gledal spoštljivo, da jih je vsak želel zgolj zlorabiti, potem pa pozabiti na vsakršno obljubo, na vsakršno izrečeno besedo in se vdreti v zemljo. Marcu je to strašno zamerila. Zanj je brskala po predalih, iskala informacije, ki bi mu pomagale, zanj je tvegala svoje življenje, in vse to v zameno za pomoč pri begu. Ko bi ji takrat dal ponujeno dlan, bi se že dosti prej rešila okov, ki so jo v tistih najlepših letih priklenili na eno mesto, tako pa je namesto tega pristala na seznamu upornic in potencialnih ubežnic, ki so jim posledično namenjali še večjo pozornost.

Toda zdaj je bila tu, v Filadelfiji, morda le nekaj sto metrov proč, nekaj minut oddaljena od soočenja, ki ga je potrebovala. Saj ne, da bi upala na to, da bi mu lahko kaj storila, da bi se mu lahko fizično maščevala za vse, kar se je bilo zgodilo kot posledica neuspelega pobega, toda upala je, da bo čutila vsaj neke vrste zadoščenje, če mu pljune v obraz in zahteva pojasnilo. Začudena, da je vse to bila pravzaprav posledica njegove pobude, se je spustila v podhod in ga zagledala. Dolgo ga ni videla. Pravzaprav je njegov obraz resnično videla le enkrat, parkrat samo silhueto, še večkrat pa je slišala njegovo šepetanje v telefon. Zdaj ji je stal nasproti in bitja srca ni mogla več umiriti. Pospešila je korak in mu, čim je dosegla tisto primerno razdaljo, v obraz poslala trdno stisnjeno pest. »Gnida parazitska, kako si me sploh drzneš poklicati, sovražim te,« je izgubila tisti nadzor, ki ga je navadno tako zlahka ohranjala in začela udrihati preko njegovega telesa. Najraje bi mu izkopala oči. Najraje bi ga na licu mesta obglavila. »Saj bi lahko vedela, samo izkoriščal si me, prasec italijanski, vreden zaupanja pa ja, ob prvi priliki si me odjebal.« Prste je zakopala v svoje zdaj temneje pobarvane lase in se poskušala vsaj približno umiriti, vsaj toliko, da je ne pograbi tista sila po tem, da mu tokrat ona zabije kol v hrbet.

tag; marco - word count; 422

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Ned Jul 21, 2013 5:05 pm

[tag] anastasia :3

v zapuščenem predelu mesta se je nahajal zaradi srečanja z enim izmed svojih preteklih kontaktov. vsake toliko časa je naletel na misijo, za katero je potreboval informacije, ki se jih ni dalo dobiti v datotekah in državnih arhivih. takrat je na vrsto prišla ona. anastasia volkova. seveda je na videz poznal vse ljudi, ki so mu na neki točki pomagali. še zdaj se je spomnil, kako je razširila pogled, ko je pred njenimi očmi poslal kroglo naravnost v sredo čela njenega takratnega zvodnika. in kasneje mu je vedno priskrbela informacije o takšnih in drugačnih nepridipravih, če jih je potreboval. zato je sledilo čisto presenečenje, ko se je pognala naravnost nadenj. ''ana,'' je njeno ime svareče izgovoril v okrajšavi in segel z dlanjo navzgor proti čeljusti v katero je zabila drobno pest. ni bil slab udarec. samo moči ji je primanjkovalo in tehnika bi lahko bila boljša. bolj ga je presenetil slap kletvic, ki se je izvil iz njenih ust, namenjen njemu. ''kaj, če bi malce ustavila konje in mi spotoma pojasnila, zakaj si cela podivjana?'' se je namrščil, ko so pesti pričele udrihati po njegovem prsnem košu. stal je pri miru in ji pustil, da si da duška. sklepal je, da potrebuje boksarsko vrečo, vendar je šla že kmalu za tem predaleč, da je z eno dlanjo zaobjel obe njeni zapestji in jo podržal pri miru ob sebi. ''ej,'' je tokrat jezno povzdignil glas z namenom, da jo ustavi. ni imel pojma, o čem je govorila. da, pomnil je njun dogovor, da ji bo na tak ali drugačen način pomagal pobegniti iz beznice, v kateri je bila prisiljena delati in se tako preživljati. malo pred dnem, ko naj bi napravili racijo skozi celoten bordel, so ga odpoklicali s primera in poslali v sudan. ''nikoli te nisem izkoriščal, anastasia,'' je dodal s tišjim tonom, a enako odločnim, ko je previdno odmaknil dlan z njenih zapestjih in stopil korak nazaj. ''tvoji udarci so prav ušivo zanič,'' je zmajal z glavo in zavzdihnil. ''kaj počneš z mafijo? zakaj si se spustila v nek tako zahrbten posel?''

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Ned Jul 21, 2013 5:33 pm

»Kaj naj ti pojasnim? Da si ušiva baraba? Da sem za trenutek celo nasedla tvojim lažem in upala, da si drugačen?« je morala kljubovati njegovemu vprašljivemu tonu, ki vsekakor ni bil na mestu. Ne glede na to kaj je prišlo vmes, ne glede na to, da morda ni dobil priložnosti, da bi ji pomagal sam, lahko bi vsaj priskrbel nekoga, ki bo zaključil to, kar je začel sam. Lahko bi vsaj sporočil, da vse skupaj pade v vodo in naj ne tvega pobega, če je bilo zadevo nemogoče pripeljati do konca. »Zaradi tebe se je vse skupaj zavleklo še za celo leto, zaradi tebe so me še isti dan prebutali kot steklega psa, zato ker ti nisi blagovoljil dvigniti telefona. Ah, zakaj bi ga, saj si vendarle dobil vse, kar je bilo možno od mene dobiti.« Morda je bilo od jeze, lahko pa tudi od preprostega razočaranja, nad človekom, v katerega je pred časom polagala toliko upov. V katerem je za trenutek celo videla rešilno bilko in bila za to pripravljena storiti marsikaj. Tudi tvegati glavo.

Jasno, šla je predaleč, ko je – tako šibka, kot je bila – udrihala po moškem, ki bi jo zlahka podrl na tla in popolnoma onesposobil. Toda bes, neznaten srd je zgolj rasel in niti en sam udarec ni pomagal, če je obenem pomislila še na vse tisto, kar je takrat pretrpela. Seveda je vedela, da bo našel izgovor, da bo sebe povzdignil nekam v višave, ona pa bi to razumela kot opravičilo za tisto drobno napakico, ki je njej le še podaljšala trpljenje. »Bolje bi mi bilo, če te ne bi nikdar spoznala, mi vsaj ne bi vlil nekega lažnega upanja, tako ali tako sem bila že navajena nenehnega fukanja,« se je skušala izviti iz njegove krepkega oprijema, pa so se njegovi prsti tako trdno ovili okrog njenih tankih zapestij. Imel jo je v popolnem nadzoru in vedela je, da bitke proti njemu ne bo dobila … ne zdaj, ne nikoli. Vedno je našel izgovor. Pojasnilo. Če ga ni, pa je gotovo uporabil silo. Če je bil nasprotnik šibak kot ona, pa se ga je lotil še na podlejši način. Kako naj bi po vsem kar je v Ameriki doživela, še našla pravo pot. Kako naj bi kot pobeglo dekle na poziv z gotovostjo vedela, da je ne bodo ponovno strpali za štiri stene, kjer je preživela svoja najstniška leta? Kako naj bi si sploh upala tvegati? »Misliš, da mi je bila kakšna druga opcija sploh ponujena? Naj bi se raje vrnila v Rusijo in po možnosti še enkrat končala, kjer sem začela? Tako neumna pač nisem.«

tag; marco - word count; 432

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Ned Jul 21, 2013 7:33 pm

[tag] anastasia :3

''in zakaj točno naj bi po tvojem bil ušiva baraba?'' se je rahlo nasmehnil ob njenih besedah. bilo je naravnost smešno. kako ga je nesmiselno obtoževala vseh mogočih stvari in ni imel najmanjšega pojma, kaj naj bi po njenem zakrivil. vsekakor pa v njej skorajda ni več videl tistega dekleta, ki je golo čepelo v kotu zanikrne spalnice in se objemalo prek telesa z obrazom prekritim s sledmi razjokane maskare. zdaj je bila polna besa. ''ker mi na pamet ne pade prav noben razlog. kolikor vem sem ti samo pomagal. da, lahko bi naredil še več. lahko bi te takoj, ko je dimitrijev crknil pred tvojimi očmi, odvlekel iz bordela. vendar bi ti s tem naredil več škode kot koristi,'' je nadaljeval in zmajal z glavo, ko se kar ni hotela ustaviti. če ne drugega mu je uspelo vsaj umiriti njene stalne napade s pestmi. ''drugačen od koga? ne poznaš me, ana. ne moreš ravno soditi o tem, kakšen sem in kakšen nisem,'' jo je posvaril, ne da bi ga odgovor dejansko zanimal. takrat je bila zraven in pomagal ji je, vsaj za silo. bil je pripravljen narediti še veliko več, a kariera je bila zanj vedno na prvem mestu. preprosto zato ker se je med delom lahko spozabil, odmislil kako so irino zaklali, kako nima ničesar. zdaj je vedel, da je bila ves čas živa in je bilo vse zaman, a vendarle. ''bil sem sredi sudana. omrežje je bolj kot ne na psu. ljudj so tam bolj zaposleni s hojo kot po jajcih, da ne stopijo na mino in jih ne razstreli naokrog, kakor da bi dvigovali telefone,'' je odvrnil in med njiju postavil določeno razdaljo, ton pa se je ohladil za kar nekaj stopinj. konec je bilo šaljenja in njegove dobre volje, spet je postal striktno posloven. ''misija bi morala iti skozi – moji sodelavci bi vam morali vsem pomagati na prostost in priskrbeti lažne potne liste za kamorkoli bi želele,'' je pojasnil, četudi ji tega ni bil dolžan. očitno bi moral preveriti, kakšno je bilo dejansko stanje misije, namesto da je verjel, da bo racija uspela. ''ne govori bedarij. če bi bila navajena nenehnega fukanja te tole ne bi tako prizadelo,'' jo je ostro zavrnil, četudi ji je njegov pogled velel, naj odneha s temi nesmisli, da se lahko pričneta normalno pogovarjati. ni bil tukaj zaradi informacij, samo hotel jo je videti. ''očitno si vendarle dovolj neumna, da se zapleteš v nekaj tako svinjskega kot je mafija. in opcij je vedno dovolj, samo najti jih moraš,'' je zmajal z glavo. če je bilo kaj, česar ni prenesel, potem je bilo to vztrajanje ljudi, da druge poti niso imeli. vedno je bila druga pot. vedno.

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Ned Jul 21, 2013 8:48 pm

»Ah, seveda, lahko bi vedela, z najboljšimi nameni si me pustil na starem, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Jaz tebi informacije, ti meni prostost, jaz sem svoje opravila, ti svojega nisi.« Dejstva, govorila je le dejstva in ta so – vsaj v njenih mislih – igrala njej v prid. Marco je bil – jasno, tako kot vedno – prepričan vase, prepričan, da je vse storil v skladu s sabo, da z njegove strani ni bilo niti ene manjše napakice. »Točno, zdaj ko vonjam prostost res vidim kako zelo fino sem se imela tam, vsak dan, včasih večkrat na dan, gnili tipi, podobno negotovi in zlobni kot ti, res se ne bi čudila, če bi opravil dogovorjeno in v zameno zahteval to, kar znam najbolje,« je še vedno kipela od srdi, ki jo je čutila, morda toliko bolj zato, ker je uvidela, da mu nikakor ne bo prišla do živega, da jo je poklical zgolj zato, da preveri če še diha, ostalo je bilo drugorazredno.

»Ne kliči me Ana, sploh me ne kliči, ničesar nočem imeti s tabo in ni mi jasno zakaj sem sploh tu, zakaj si me poklical? Zato, da mi lahko natveziš nekaj laži o tem kako si se potepal po Arabiji? Se ti res zdi, da je to dovolj dobro opravičilo za to, kar se mi je zgodilo?« Prav presenečena je bila, da je v njegovi družbi zdržala tako dolgo, da je ni ponovno zagrabila potreba po udrihanju, po kričanju nesmislov, po brcanju, po vsem, kar jo je do sedaj ohranjalo pri življenju. Vsaj približno. In čeprav so njegova pojasnila zvenela relevantno, mu tako hitro ni bila sposobna odpustiti. Tisto noč je pričakovala njega. Naletela pa je na prazno parkirišče in par varnostnikov z dobermani, tega ne bo pozabila nikdar. Kot tudi tega, da je posledično na dan prišlo še to, da je zaupne informacije že dalj časa podajala naprej. »Ti že veš, Marco, ti že veš. Sedemnajst let mi je bilo, ko se je vse začelo, šest let je trajalo, da sem se izkopala iz te godlje, sama, brez tvoje jebene pomoči, nimaš pravice, nimaš preklete pravice, da sploh karkoli komentiraš. Misliš, da se je tako enostavno odklopiti? Da si, čeprav je bila vse skupaj že ena sama rutina, nisem želela drugačnega življenja? Če si res tak kreten, ti ne privoščim drugega kot vsakodnevnega nabijanja v rit,« je bila zdaj v obraz že nenaravno zaripla. Pred časom bi morda ob vsem tem potočila še kakšno solzo, toda zdaj je bila daleč od mehkočutnega dekleta, bila je del mafije, del nečesa, kar ji je dajalo določeno mero varnosti, četudi je za njih sem in tja opravila kakšno umazano delo. »Sva že dva, dva, ki opravljata podobne svinjarije. Se ti zdi, da imaš kljub vsemu pravico, da mi sodiš?«

tag; marco - word count; 457

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Pon Jul 22, 2013 9:00 pm

[tag] anastasia :3

''nikoli ne bi od tebe zahteval česa takega. in če sploh pomisliš na kaj takega, potem je to zelo očiten razlog, da me ne poznaš,'' je zdaj že veliko bolj šibko in manj odločno zmajal z glavo. nikoli ni bil pristaš vztrajnega prepričevanja ljudi. verjel je, da nihče ne bo mogel spremeniti njihovega mnenja, ko so si nekaj zapičili v glavo. in anastasia je bila odločena, da je on lik zlobca v njeni zgodbi. toliko je bilo očitno. ''nikoli nisva bila prijatelja, še znanca ne. bila sva poslovna partnerja na nek način. da, ti si se držala svoje strani dogovora in mislil sem, da so se moji sodelavci držali moje. mislil sem, da si iz bordela prišla z njihovo pomočjo,'' je samo pojasnil, čeprav je vedel, da bo vsako vztrajanje jalovo. zdelo se je, kakor da govori prazni steni. ''bil sem povsod. leto dni nazaj sem bil nekaj mesecev tudi tukaj. sicer pa večinoma povsod. očitno ne razumeš prav dobro mojega poklica, ana,'' je glavo nagnil rahlo vstran, ko je priprl pogled. ni nameraval ravno izreči tistih besed, ki se jih je bal celo sam: da je dolga leta deloval kot podaljšana roka pravice, ki ubija tiste, ki naj bi si tega zaslužili. bil je prepričan, da v vrsti atentatov ni bilo nikogar, ki je bil povsem nedolžen. toliko je že preveril ozadja svojih misij. večinoma so bili med žrtvami zgolj umazani izmečki podobni njenemu šefu, ki so izkoriščali resnično nedolžne. otroke in ženske. ''ne izbiram sam krajev, kjer sem. izbirajo jih drugi. jaz samo upoštevam navodila, pospravim kogar hočejo in poberem denar,'' je nadaljeval in nato pogledal stran od nje, ker je vedel, da bo v naslednjem trenutku priznal več, kot bi smel: ''hotel sem ti pomagati. zares. spominjala si me na nekoga, ki mi je bil zelo blizu in je imel podobno zgodbo kot ti. žal mi je, ker mi je spodletelo.'' takrat ga je spominjala na irino, ki je pristala iz ukrajine v ameriki in služila kot glavna cipa za vse pripadnike mehiške tolpe. izkoriščali so jo preko vseh meja. ''nihče nima pravice, da sodi komurkoli,'' jo je nato povsem hladno zavrnil.

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Pon Jul 22, 2013 9:26 pm

»Ja, ne poznam te. Nekaj časa sem verjela v nasprotno, no, zdaj vidim, da sem si zgolj metala pesek v oči. Lahko bi vedela, da navaden izmeček kot sem, v popolnem tujcu ne more vzbuditi skrbi, kvečjemu pomilovanje,« si je mrmrala v brado, pa vendar dovolj glasno, da je slišal besedo za besedo. Morda je bilo to zadnje dejansko tisto, kar je začutil, ko jo je prvič videl, pomilovanja vredna smrkljica, dovolj naivna, da mu bo pomagala do določenih informacij, dovolj naivna, da bo nasedla dobronamernim besedam, ki jih ni nameraval uresničiti. V njegovih naslednjih je slišala zgolj potrditev, zgolj znanca, sodelavca, ki sta drug v drugemu videla korist. Ona je njemu verjetno priskrbela nekaj cvenka, sebe pa potlačila še globlje v drek. »Kaj me brigajo tvoji sodelavci, tudi jaz nisem svojih vlekla v najin dogovor, zakaj si si ti vzel to pravico?« Potrebovala je določene odgovore, čeprav ji zdaj dejansko niso prišli prav. Bila je na prostem, daleč proč od sveta, v katerem je domala odrasla, rešena prodajanja svojega telesa, toda kljub vsemu omadeževana za preostanek življenja.

»Če ne bi vedela, da si brez vsakršnega sočutja, bi ti še nasedla, kako bi nesrečnik tvoje vrste sploh lahko karkoli čutil, krivdo, žalost, karkoli. Ljudi pobijaš kot mušice, ne bi se čudila, če bi me sem zvabil s kakšnim posebnim razlogom, ampak vedi, da ti bo žal do konca življenja, če se me samo dotakneš.« Mogoče je zaradi vseh zgodbic, ki jih je pisalo njeno življenje, bila še posebej paranoična, morda je ravno zaradi tega v vsakem njegovem premiku čutila grožnjo, in takrat je pesti le še trdneje stisnila skupaj. V svoj bran, ravno toliko, da je ne bi ujel nepripravljeno, če slučajno prebije ta ledeno hladen ščit, ki ga je v vseh teh letih bil primoran zgraditi okrog sebe. Toliko je vedela. Podobno kot on sam, je tudi ona lahko le požirala in požirala žaljivke, prejemala klofute in ne reagirala, dokler se trdna površina ni začela počasi krhati. Dokler ni začela popuščati in takrat je bilo prepozno. »Na koga te torej spominjam? Ti kdo dnevno natepava sestrico? Ah ne, to ne bo to, če bi v meni videl njo, bi se bolj potrudil, nekaj drugega bo.«

tag; marco - word count; 366

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Tor Jul 23, 2013 9:32 pm

[tag] anastasia :3

‘’nikoli te nisem pomiloval,’’ je zmajal z glavo, ko jo je moral nemudoma popraviti: ‘’niti te ne nameravam začeti.’’ skrbeti za nekoga in ga pomilovati ni bilo isto. zanjo ga je skrbelo. poznal je zgodbe deklet iz bordelov podobnih njenemu in na lastne oči je videl, kako lahko uničijo človeka. kako zelo pokvarijo njegovo vizijo sveta. nekaj takšnega se je zgodilo tudi njej, v to ni bilo dvoma. toda ni bilo še vse zaman. ‘’verjamem, da si naredila, kar se ti je zdelo, da je prav, ampak ni še prepozno, da odkorakaš stran od mafije in začneš znova. če potrebuješ denar, potni list, karkoli, ti to lahko priskrbim,’’ ji je ponudil, čeprav je po srditosti in odločnosti njenega pogleda lahko sklepal, da bi raje dala roko v ogenj, kakor sprejela njegovo pomoč. ‘’ne mislim te izkoristiti. sploh pa ne na tak način. ne zanima me kratek fuk ob steni in ne iščem punčke za izkoriščanje, ko mi postane dolgčas,’’ se je namrščil in del njega je bil dobesedno užaljen, če je resnično mislila, da jo je sem poklical zato da bi si malce krajšal čas. nikoli je ni videl na tak način – po irini takrat sploh ni razmišljal tako. da, nekaj cip v atlantic cityju ga je zabavalo v najbolj kriznih časih, vendar je bila krivda po vsakem plačanem seksu prehuda. ‘’na nekdanjo zaročenko. bila je ukrajinka. v ameriki ni doživela nič lepega. ravno nasprotno – izkoriščali so jo, ji grozili, ubili najinega otroka in na koncu meni lagali, da so oba skupaj zaklali, zato več kot šest let nisem vedel, da je sploh še živa,’’ ji je odvrnil brez kančka oklevanja, čeprav je uporabljala sarkazem in si celo drznila omeniti mlajšo sestro. verjetno ni vedela, da jo ima, a njene besede so bile precej blizu resnice. ‘’spoznala si me nekje vmes, spomnila si me nanjo in mislil sem, da te lahko rešim pred enako usodo,’’ je rahlo zavzdihnil: ‘’zdaj je zares mrtva. vendar je po tistem postala druga oseba. hladna, nedostopna, maščevalna. zveni znano?’’

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Tor Jul 23, 2013 9:58 pm

"Seveda me nisi, krasno, kako naj se ti zahvalim?" je prav očitno sarkastično zavila z očmi, s prestopanjem z ene na drugo nogo pa ni prenehala. Ni ga poznala dovolj dobro, da bi se v njegovi družbi počutila popolnoma mirno, toda po njegovih besedah sodeč ji čisto zares ni želel žalega. Sama je bila le preveč trmasta, da bi dejstva, ki jih je navajal, sprejela za resnična, in pozabila na tisto izpred leta dni. Čeprav se je zdelo težko, morda celo nemogoče, bi morala stopiti korak naprej in prenehati s pogrevanjem starih zgodb. "Ničesar ne potrebujem, ničesar tvojega. Sploh pa kako naj vem, da bi karkoli dejansko pripeljal do konca, enkrat se je že končalo klavrno, no, povej mi kaj potrebuješ sedaj. če pričakuješ, da bom za potni list izdajala podrobnosti iz mafije, se krepko motiš, lahko pa ti uredim zmenek s šefom, verjetno te prav z veseljem sprejme."

Ko je že izgledalo, da bi morda lahko popustila, ji je postregel z nečem novim, s kakšnim stavkom, ki sam po sebi niti ni bil problematičen, je pa njo samo zadel naravnost v želodec. Fuk ob steni. Točno to je bilo potrebno pa se ji je v glavi odvrtelo par scen, ki jih je tako obupano želela zakopati v podzavesti, toda za kaj takšnega je bilo očitno še prezgodaj. Marsičesa še ni pozabila, marsikaj jo je še vedno spremljalo na vsakem koraku, jo strašilo v sanjah in ji onemogočalo normalen stik z ljudmi, marsikaj jo je sililo v hiter tek po temnih ulicah, v panično gledanje nazaj in preučevanje obrazov ljudi, ki so se zdeli sumljivi. Jo je to spravljalo ob pamet? Morda, toda če je zato tu in tam lahko mirno spala … zakaj ne.

"Ne zanimajo me tvoje tragične zgodbice, verjetno si za vse skupaj tako ali tako kriv sam. Daj povej komu vse si obljubil pomoč, pa se na koncu ni izšlo, trpeli pa so tisti, ki si jih imel baje rad," je ekspresno hitro našla nekaj naravnost nesramnih besed, s katerimi ga je skušala zlomiti, čeprav jo je sedaj vznemirjalo tudi vprašanje, zakaj vse to sploh počne. Že zdavnaj bi mu lahko obrnila hrbet, se posvetila čemu pomembnejšemu, tako pa je čas izgubljala z njim, s človekom, ki mu je tako vztranjo zatrjevala, da ga sovraži. "Z razlogom sem takšna in prepričana sem, da ga je tudi tvoja nekdanja imela. Bog ve kolikokrat si jo prevaral in s kom. še zdaj se verjetno obrača v grobu."

tag; marco

Naslov sporočila: Re: rail tunnel Sre Jul 24, 2013 9:43 am

[tag] anastasia :3
[note] could you sum it up? Smile

''ne potrebujem več tvojih informacij, zamenjal sem poklic. in dvomim, da bi me bil wesley pretirano vesel,'' je zavzdihnil in ob izreki imena njenega šefa se je v njem znova zanetila tista drobna iskrica sovraštva. včasih mu ni bilo mar za tipa. ko je izvedel, da greje saoirse posteljo je videl rdeče. zdaj, ko je vedel, kaj ji je storil in kako jo je izdal, bi ga z veseljem videl nekaj metrov pod zemljo. ''ne boš odnehala, kajne?'' se je zdaj rahlo nasmehnil, četudi nasmešek ni nosil nobenega zadovoljstva. ''tako zelo si osredotočena na preteklost in na stare zamere, da nikoli ne boš mogla povsem odpreti oči in narediti dejanskega koraka naprej,'' se je prestopil na mestu in dlani potisnil v prednje žepe temnih kavbojk. ''škoda te je,'' je komajda slišno zamrmral besede bolj namenjene njemu kakor njej. povsem se bo uničila ali pa jo bo uničila mafija. ni bila narejena za ta svet krvi in spletk. ''ne, nikoli je nisem prevaral. ljubil sem jo. ampak... očitno ne veš prav dosti o ljubezni, zato se ne splača več debatirati o tem,'' je zamahnil z dlanjo nekam vstran in tako zaključil temo. o irini ni več rad govoril. včasih je sploh ni omenjal in že sama misel na njeno ime je prekleto bolela. zdaj mu je bilo zgolj žal zanjo, da je končala tako klavrno. v mlaki krvi med ostalimi pripadniki tolpe. ''glej, ana, če boš kadarkoli kaj potrebovala, me poišči. mojo številko imaš in ne rabiš oklevati, preden po pokličeš. žal mi je, če me imaš za nekega prasca brez vesti, ampak odločila si se, da nihče ne bo mogel omajati tvojega mnenja, zato ne bom poskušal,'' se je tokrat dokončno enkrat za vselej predal, a vendar ji je dal možnost izbire. in mislil je resno. samo zato ker je bila zaslepljena s starimi zamerami, ji ni nameraval obrniti hrbta. stopil je rahlo vstran in ji tako dal prost prehod ven iz predora: ''samo vedi – karkoli rabiš, dobiš.''

Naslov sporočila: rail tunnel Sre Jul 24, 2013 4:26 pm

Izgubljala je čas s pregovarjanjem z njim, toda zakaj se je počutila, kot da je izgubljala tudi besedni dvoboj. Čeprav je imela še vedno občutek, da ima prav, da jo čisto vsak želi na nek način izkoristiti, je nekje v tistem najtemnejšem kotu dvomila v svoj prav. Resnično bi se lahko spremenil, ji pomagal, ne glede na to, da je bila zdaj že precej globoko v ruski mafiji in bi bil odhod nazaj domov vse prej kot enostaven. Bi Wesley sploh sprejel njen odhod ali bi jo ob prvi priliki pospravil. Po tistem kar sta imela v baru pred slabim tednom, je slednje niti ne bi čudilo.

"Vsi jih imamo … zamere namreč. Tudi ti, pa če priznaš ali ne, nekoga na tem svetu preziraš in bi mu bil pripravljen prerezati vrat. Nekoga ne maraš in mislim, da vem kdo ta človek je, Marco. In če se mi bo zdelo, da za to kar si mi storil, nisi bil kaznovan dovolj, bom poskrbela, da trpiš, kot sem trpela jaz." je roki sklenila na prsih, stopila korak proti temnolascu in mu dobesedno zasikala v obraz. Ni bila več dekletce, ki jo je vsakdo lahko vzel pod svoj nadzor, ni bila brezvoljna in vsa mlahava, ko je prišlo do pomembnih odločitev, znala si je zavarovati hrbet in to je počela sedaj. Bila je namreč daleč od položaja, kjer bi potrebovala njega. Predaleč. "Kot sem rekla, ničesar ne potrebujem, vse tvoje sem že zdavnaj zabrisala proč, poleg tega dvomim, da bi si sploh vzel čas zame, ko pa moraš ves čas igrati uslužnega kužka. Zdaj pa se umakni, ničesar več ti nimam povedati." Z visoko dvignjeno brado je stopila mimo njega, se le še enkrat ozrla nazaj, potem pa izginila za vogalom. Nesrečnik, da si ji je sploh drznil zopet ponujati roko, ko pa je dobro vedel, da jo je enkrat že pustil na cedilu.

- fin