forrest hills avenue no. 09

Naslov sporočila: forrest hills avenue no. 09 Pon Sep 02, 2013 5:46 pm

[tag] jake

večerja je bila prijetna. 'prijetna' je bil varen pridevnik. ni odražal pretiranega navdušenja in bil je navdušen dovolj, da ni izgledalo, kakor da se ni zabavala. vsekakor ga je sedaj videla v povsem drugačni luči od tiste prejšnje. verjetno je bila zadnjič res kriva izdatna mera alkohola, da se ga ni potrudila pobližje spoznati in mu posvečati več pozornosti. toda tokrat je slednjo on namenjal njej. kakor da mu je res veliko do tega, da popravi tisti slabi prvi vtis. saj ni bil spet tako slab. samo ona je bila preveč občutljiva. vendar ne danes. danes je bila povsem pri sebi. martini ali dva nista napravila nobene škode, četudi ni bila povsem sigurna, kaj točno jo je pripeljalo do njegove vile. najraje bi se sprenevedala in dejala, da je to bila iskrena radovednost. ali celo naivnost – da je verjela, da si bosta res privoščila še eno pijačo, nato pa ji bo poklical taksi in odpravila se bo domov. v večeru ni zmogla zares uživati. njene misli so se občasno zatikale ob določenega temnolasca, ki žal ni bil jake freeman. toda potrudila se je po najboljših močeh, da je pogovor tekel gladko. in sedaj si je res želela pozabiti na jacksona. ali jonaha kot so ga poznali ostali. hotela si je iz glave izbiti vsak njegov dotik in poljub. ker je bila besna nanj, da si je drznil biti jezen nanjo in jo gledati postrani. vse samo zato ker je zadnjič na terenu opravljala svoje delo in se javila za živo vabo in tarčo v enem. njena dlan se je samodejno ovila okrog jakeovega komolca, ko je odklepal vhodna vrata. ''pri tako ogromni hiši moraš imeti najetih nekaj sobaric, kajne? da nimaš slučajno kakšnega fetiša na kratka črna krilca z belimi predpasniki?'' se je namuznila, ko sta stopila v notranjost in je obstala sredi velike sprejemnice. in trenutek za tem se je odločila, da bo ravnala po prvem instinktu. zaupala intuiciji. brez oklevanja se je zasukala naokrog, stala tik pred njim, medtem ko sta se njeni dlani sklenili za njegovim vratom, njene ustnice poljubile njegove.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Tor Sep 03, 2013 11:13 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

Še sam ni mogel verjeti, da se je to resnično zgodilo – da je peljal Shiloh Nixon na večerjo. Taisto dekle, ki je pred dnevi poljubil sredi policijske postaje, ko se ji je prišel opravičiti za nezgodo, ki se ne bi smela zgoditi. Vse do tega večera je bil skeptičen, koliko mu je v resnici odpustila, a nocoj mu je uspelo, da ni razmišljalo tem, niti o čem drugem, na primer, da bi mogel biti na njegovem mestu nekdo drug. Morda ideja ni bila ravno najboljša – pa vendar, če je sodil po njenem prešernem nasmešku, ki mu ga je namenila vsake toliko časa, se mu je zdelo, da je bila odločitev vseeno pravilna. Zapletla sta se v pogovor, ki je pregnal vso skepso in okoli njega se je ovila sproščenost, ki ga je kar samodejno silila v zadovoljnost. Imel je občutek, da se je večer odvil tako, kot bi se moral – in tega kar ni hotel končati.

Upočasnil je hitrost, s katero je drvel prek mesta, ko je zapeljal na dovoz pred svojo vilo in njegov odgovor, ko ga je spraševala, kam jo pelje, je bil nenadoma obema jasen. »Tukaj sva,« jo je obvestil z žametnim glasom, ko je ustavil motor, stopil skozi vrata in obhodil avtomobil, da se je znašel na sovoznikovi strani. Odprl ji je vrata – morda preveč kavalirska poteza, a hkrati ji je dal vsaj nekaj sekund časa za premislek. »Si pripravljena?« se je lahno nasmehnil, medtem ko se je s komolcem še vedno naslanjal na vrata in strmel vanjo, ko je negibno obsedela na sedežu. Nekoliko se je namrščil, ko ga je njena negotovost za hip zaposlila z mislijo, ali je to početje res pametno. Lahko bi jo preprosto odložil doma in tako zaključil večer dovolj uglajeno – a je vztrajal pri svoji ideji, da ji pred slovesom še razkaže svoje domovanje. Ni se šlo za to, da bi se rad pobahal z njim – ni bil tiste vrste oseba, ki bi se s čimerkoli bahal. V resnici se je šlo bolj za to, da ni hotel, da se ta večer zaključi. Kot bi se bal, da bo z jutrišnjim dnem med njima vse drugače in je bila to zadnja priložnost za karkoli. Resnično ni hotel, da bi mu to spolzelo iz rok.

»Ne ravno,« je svoje ustnice zvil v nasmešek ob njenih besedah, ki pa je izginil takoj, ko se je namrščil. Bil je navajen, da so ljudje vedno občudovali velikost njegove hiše, ko so se pojavili na njegovem pragu in ni vedel zakaj ga je to zdaj tako zmotilo. Bilo mu je skorajda nadležno, ker je njegova posest kazala vso njegovo bogastvo, s katero se v resnici sploh ni zmenil. Ogromna hiša mu ni pomenila popolnoma ničesar, od kar je spadal med nematerialne ljudi. »Prosim, razkomoti se,« se je vseeno nasmehnil, ko jo je poiskal z očmi in še preden bi lahko spredvidel njeno namero, so se njune ustnice že združile v poljub. Vrnil ji ga je, toda tokrat bolj silovito kot zadnjič, ko je vložil ves trud v previdnost, ne da bi zdaj sploh mislil na to, kam vse to pelje. Če sploh kam.

517 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Sre Sep 04, 2013 10:01 am

[tag] jake

bilo je drugače kakor prejšnjič. nazadnje se je ustrašila še preden bi se dotaknila njegovih ustnic, zdaj časa za oklevanje ni imela. ni ga potrebovala. morda je njena dejanja res narekovala nekakšna nepojasnljiva želja po tem, da bi sama sebi dokazala, da je lahko blizu ljudem, ne da bi jim bila zares blizu, vendar je to hotela. tisti trenutek je to celo potrebovala. njene dlani so bile ovite okrog njegovega tilnika, ena dlan zakopana globoko med temne lase. ni trajalo dolgo, da se je njegovo začetno presenečenje poleglo in ji je poljub z enako močjo vrnil. povsem brez nadaljnega oklevanja. dovolj strastno, da je lahko pozabila na vse morebitne pomisleke in se povsem izgubila v trenutku. hlastno je zajela sapo, ko se je odtrgala od njegovih ustnic in pogledala navzgor vanj s pordelimi ustnicami in široko razprtimi očmi. ''ne bom se ti opravičila,'' je zamrmrala in ni se nameravala premakniti niti za ped. toda njene dlani so zdrsnile naprej in pristale na njegovih ramenih. dvignila se je na konice prstov in z ustnicami tokrat blago podrsala ob njegovih: ''torej, kaj točno se je zadnjič zgodilo?'' vprašanje je bilo komajda slišno, ko se je oklenila njegovih ramen, nato pa z eno dlanjo zarisala pot prek nadlahti čez komolec navzdol do zapestja njegove desnice. in dlan pomaknila na njen pas, ko se je samodejno privila bližje. ''morda bi bilo bolje, da mi pokažeš? osvežiš spomin?'' je nadaljevala v istem šepetajočem tonu in pritisnila poljub na kotiček njegovih ustnic. prosta dlan je odpela vrhnji gumb njegove srajice in hip zatem so njene ustnice poljubile novi košček razgaljene kože vrh njegovega prsnega koša. morda je izgledalo, kakor da ga na nek način izziva. morda ga celo je. vendar je res nujno morala pozabiti na cel kup stvari in kakor je odkrila pred kratkim, je bil seks odlično zdravilo za začasno pozabo.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Sre Sep 04, 2013 4:27 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

»Opravičila?« Spregovoril je še preden je zares odprl oči in ko je te zdaj usmeril vanjo, se je v njih zrcalila odkrita zmedenost. Ni razumel, zakaj bi se mu morala opravičiti in gotovo so ji zdaj to sporočile gubice, ki so se mu zarisale na čelu, ko je nekoliko izgubljeno strmel vanjo. Sploh se ni mogel več zbrati – izgubljal se je v njenih očeh, ki so ga opazovale z nekim posebnim leskom, ki si ga ni znal točno razložiti. Morda je bilo oboževanje. Morda pa je bilo samo čisto poželenje. Zajel je sapo ob njenem naslednjem vprašanju in bolj kot to, ga je zmotila njena roka, ki je zdaj že potovala po njegovem telesu. »Shiloh,« je zamrmral, ne da bi bil sposoben odmakniti pogleda stran od njenih oči. Pogoltnil je cmok, ki ga je tam ustvarila živčnost, ki je ni bil vajen. Ponavadi je bil tako sproščen ob dekletih, toda svetlolaska je nanj imela nek poseben vpliv. Zdelo se mu je, da je bil še učinek njenega dotika popolnoma drugačen. »Povedal sem ti že, kaj točno..« je našel glas, da bi ji pojasnil, a žal ne dovolj, da bi dokončal svojo misel. V resnici ji ni prav nič povedal – samo omenil ji je, da so se njegove roke znašle na njej tistega večera, v podrobnosti pa ni zahajal. »Ne vem, če smem. Če bi bila to dobra ideja. Ne spomniš se.. ničesar,« je za hip zaprl oči, ko je iz sebe spravil vzdih, ki je izzvenel skorajda nekoliko potrto. Ko je čez trenutek odprl oči, je storil nekaj, česar ni zares pričakoval od sebe – odmaknil se je. »Ne razumem, Shiloh. Zadnjič ti je odleglo, ko si spoznala, da se res ni zgodilo ničesar, zdaj pa sem dobil občutek, kot bi hotela, da..« Nekoliko nervozno si je s prsti razčesal lase, ki že davno niso bili več na tistem mestu, kot bi morali biti. Njegova frizura ni bila več tisto, kar je bila ob začetku tega večera. »Ne morem kar.. mislim. Če enkrat začnem, se bojim, da se ne bom mogel več ustaviti, Shiloh. In oba poznava konec.« Namrščil se je, ko se ga je naenkrat prilastila frustracija. Nihal je med nujo, da bi se povsem požvižgal na previdnost in med željo, da bi se držal svojih prepričanj. Potem pa je bilo tukaj še očitno dejstvo. »Nočem se spučati v nekaj, kar bi kasneje obžalovala. In glede na to, da si sama rekla, da še nisi.. saj veš, počela tega, bi prav gotovo.«

412 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Pet Sep 06, 2013 5:18 am

[tag] jake

samo zamahnila je z dlanjo nekam v stran, kakor da besede o opravičilu niso zares pomembne. ciljala je zgolj na to, da se je nazadnje pričela opravičevati, še preden bi ga utegnila zares poljubiti. in kasneje se je opravičevala za jonaha, za tisoče stvari. tega zdajle ni obžalovala. hotela ga je poljubiti in to je storila, ne bo se uklonila nikomur. ''jake,'' so se njene ustnice uvihale v nasmešku, ko je s težavo izgovoril njeno ime. lahko je samo molila, da ni v zadnjih dveh tednih naenkrat doživel čiste katarze in začel prakticirati abstinenco. v tem trenutku je bila preveč odločena in pogumna, da bi lahko mirno sprejela zavrnitev. počasi je prikimala, ko se je zapletel med lastne besede in misli. ni razumel, da jo je tista prvotna jeza že zdavnaj minila? in da je bila takrat v največji meri jezna sama nase in ne nanj. ''prav, pokaži mi, kaj točno se je zgodilo,'' je nadaljevala in oh bog, morda je res malce uživala v tem, da ga je počasi in vztrajno spravljala v vedno globjo zadrego. poljubila je njegov vrat in z ustnicami zdrsela navzgor do loka čeljusti ter naprej do ustnic. bila je ravno na tem, da jih poljubi znova, ko se je nenadoma umaknil, da je ostala sama na mestu in praznih rok, ko je njegova srajica spolzela iz njenih prstov. ''situacija je drugačna, kot je bila zadnjič,'' je zavzdihnila in ni napravila kaj neumnega, kakor stopila znova proti njemu in poskusila znova. bilo bi preveč patetično. obdržala je razdaljo, ki jo je želel, čepra se z njo ni niti slučajno strinjala. ''zadnjič sem bila pijana. seveda mi je odleglo, da se ni nič zgodilo, če je bil moj spomin prerešetan. ne vem, kaj misliš ti, ampak meni se zdi precej olajšujoče, da nisem z nekom spala pod vplivom alkohola,'' je zmajala z glavo in nato pogled uperila nazaj proti njej. za to se je torej šlo. za devištvo, previdnost in nežnost. ''glede na to, da danes nisem mrtvo nažgana... smešno, kajne... kako te znova moledujem, da se me dotakni,'' se je brezbarvno zasmejala in nato sama z dlanjo segla vstran proti obstranski zadrgi njene obleke: ''kot sem rekla jake, situacija je danes drugačna. glede vsega. zato prosim. ne pretvarjaj se, da tega nočeš in ne moreš, samo spravi me iz te obleke. ja?''

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Pet Sep 06, 2013 12:09 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

»In kaj točno bi imela od tega, če ti pokažem?« Prav nič se ne bi bil podoben, če ne bi podlegel skepsi, ko je enkrat prišlo do teh zadev. Imel je določena prepričanja in izkušnje so ga naučile, da se nepremišljeni skoki v posteljo nikoli niso dobro končali. Vedno je nekdo potegnil ta kratko in ostal praznih rok, morda celo z zlomljenim srcem. Ni vedel, zakaj, toda nenadoma se je skoraj bal, da bo v tej igri prav on tisti, ki jo bo odnesel s porazom. Ni bil prepričan, če je bil pripravljen na to – zadnje čase so ga ljudje preveč pogosto prizadeli in zdelo se je, da se rane po vsem tem niso še dodobro zacelile. Toda po drugi strani je to tako potreboval, bolj kot si je bil pripravljen priznati.

Gledal jo je, ko mu je vse skupaj skušala pojasniti – preveč pozorno, da bi se lahko premaknil in premagal tisto razdaljo, ki ju je še ločevala. Nekoliko tudi nezaupljivo, ampak navsezadnje to pri njem ni bilo nič novega. Smešno, kako ji je ravno zadnjič razlagal, kako ima težave z zaupanjem, a obenem zdaj ni pričakoval, da ga bo razumela. Mrščil je čelo, ko se je poskušal domisliti kake pametne rešitve, ki bi ga odrešila zadrege – kako zelo bi se osramotil, če bi ji povedal, da ji ne more dati tisto, kar si je najbolj želela. Moški tega niso počeli, toda če se je hotel zavarovati, niti ni imel druge možnosti. »Zakaj si tega nenadoma tako želiš?« je odločno privzdignil brado, ko se je sam pri sebi bojeval, da ne bi podlegel skušnjavi in strastno navalil na blondinko, ki ga ne bi mogla še bolj izzivati. Sama se je lotila slečevanja obleke kot da tega on ne bi bil sposoben – gesta se mu je nenadoma zdela nekoliko ponižujoča in trdno je stisnil čeljust, da ne bi izrekel česa, kar bi potem obžaloval. »Kaj pa tvoj partner? Videl sem vaju zadnjič in tisti pogledi, ki sta si jih izmenjevala, niso delovali prav nič prijateljsko,« je z neuspelim poskusom, da bi prekril podton ljubosumja, zdaj navrgel proti njej, ne da bi se zavedal nevarnosti požara, ki bi ga lahko zanetil, ko je odvrgel prižgano vžigalico. »Si se name obrnila preprosto zaradi tega, ker ti tisti bizgec, ki me je zadnjič na gobec, noče dati? Ti mogoče nenadoma ni več vseeno, kaj si ostali mislijo o tvojem devištvu in se jaz zdim imenitna priložnost, da se dokažeš svetu? Ali pa si preprosto obupana in misliš, da bo seks z mano vse popravil?«

420 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Sob Sep 07, 2013 9:30 am

[tag] jake

nasmešek je zamrznil njenem obrazu, ko ji ni odgovoril z iskrivi tonm, kateri bi se morebiti lahko kosal z njenim. ne, bil je oddaljen. kakor da se je distanciral od same teme in je v pogovoru sodeloval zgolj zato, ker mu ni dala druge možnosti. in ker je stala sredi njegove hiše ter je ni bil še pripravljen takoj postaviti pred vrata. ''vau, pravkar je čudovit zmenek postal prvovrstni črni humor. od kje ta sprememba?'' je spravila iz sebe z nesigurnim glasom, ki jo bo verjetno vsak trenutek izdal. nikoli ni zaganjala jokavih scen in nikakor tega ni nameravala storiti sedaj. če ne drugega, jo bo razkuril. za zdaj je bila mirna in ji je uspelo temperament držati pod kontrolo. toda pogled, s katerim je vrtal vanjo je bil vse prej kot nežen in občudujoč, kakršen je bil tekom večera. še sama je napravila korak nazaj in ob njegovem vprašanju skomignila z rameni. ni mu nameravala lagati. ''ne vem,'' je gesto pospremila z odgovorom. ''zakaj si tega nenadoma tako ne želiš?'' je vrnila domala identično vprašanje. če je spomin ni varal, ji je tisto jutro ves čas zagotavljal, da z njo ni nič narobe. sedaj je izgledalo, kakor da je naenkrat ugotovil, da je ena od tistih kipov grdih krilatih bitij, ki jih najdeš na vrhu žlebov stavb. njena dlan je obstala na zadrgi in v trenutku je obe roki spustila navzdol. ''od kdaj je moj odnos z jonahom tvoja stvar? moj partner nima nobene povezave z nama. lahko bi spala z njim, lahko bi bila največja sovražnika in vendar to ne bi imelo vpliva na naju,'' se je namrščila in uspelo mu je v njej zbuditi naval krivde. toda zatrla jo je v kali in čutila, kako so se njene ustnice počasi razprle v presenečenju. ''um,'' je bilo prvo, kar ji je padlo na pamet. nič smiselnega torej. odmaknila je pogled z njega in stisnila ustnice skupaj, ko je štela do deset. čakala, da jo jeza mine. osuplost. šok. zgroženost. milijon ne ravno pozitivnih stvari, ki so jo ob njegovem sovražno nastrojenem monologu spreletele. ''hvala za večerjo, jake freeman. lepo, da si me mimogrede opomnil s kom govorim. bilo je lepo. obljubim, da ti ne bom več povzročala težav in se s tabo poskušala dokazati svetu. seveda je bila moja največja želja, da me nategneš in se bom lahko s tem hvalila po pisarni,'' je ohranila miren ton in napol odpeto zadrgo obleke potegnila nazaj navzgor, jo zapela, nato pa se odpravila mimo njega, ne da bi ga pogledala enkrat samkrat.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Sob Sep 07, 2013 10:22 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

Morda je bila vse napaka, začenši z idejo, da se je sploh odločil, da večer nadaljujeta v njegovem domovanju. Takega obrata nihče od njiju ni pričakoval in ni si znal razložiti, zakaj je nenadoma pokal od silovitih čustev, ki jih je bilo v tej zmešnjavi težko prepoznati. Toda nezadovoljstvo je bilo očitno – in k temu se je čez hip primešalo ljubosumje, ki ga je ustvarila podoba Jonaha ali kako je bilo že ime tistemu kretenu, ki se mu je zapodila pred očmi. »To je neumno,« je bolj sam zase iztisnil skozi zobe, ko je z očmi preletaval po prostoru, kot bi se za vsako ceno hotel izogniti njenemu pogledu, ki ga je zdaj preprosto spravljal ob živce. Stisnil je skozi zobe v obžalovanju, da se je odločil za to potezo – načrti popolnega zmenka so padli v vodo, ampak v tem trenutku je bil preveč posvečen iskanju resnice, da bi se tega zavedal. Očitno se bo s posledicami moral ukvarjati kasneje. »Kdo je rekel, da si ne želim?« je prekrižal roke na prsih v ugovoru in nenadoma je imel toliko moči, da je svoj intenzivni pogled uperil naravnost v njene oči. »Mogoče si v tem razlikujeva, Shiloh. Jaz ne vedno počnem tistega, kar hočem ali želim, ampak tisto, kar je treba.« Posmehnil se je samemu sebi ob misli, da ga je ravno ona učila, kako je treba včasih ravnati v skladu s svojimi željami in odmisliti na vse drugo. A kam bi prišel, če bi vedno skrbel samo za lastne želje?

»Ne pričakujem, da mi poveš podrobnosti – ni moja stvar. Samo lagati ti ni treba,« jo je zavrnil, ne da bi odmaknil pogled iz njenih oči. »Pa tudi skrivati pred mano določene stvari, ki so očitne. Ti in Jonah nista samo prijatelja, to vem celo jaz, ki se mi niti ne sanja o vajinem odnosu,« je to povedal s tako absolutno gotovostjo, da bi vsakdo spoznal, da mu ni bilo smisla oporekati. Bil je preveč prepričan v lastne besede, da bi ga lahko kdo spravil iz ravnovesja. Morda samo dovolj dober argument, ki bi dokazal, da se moti.

Toda pravkar mu je potrdila, da ima prav – njen odziv, ko je ostala brez besed, je povedal marsikaj. Kako je bil neumen – lahko bi vedel, da se je vedno šlo samo za to. Da je bil vedno samo nekdo, ob katerem je lahko pozabila na realnost, ki jo je čakala zunaj. Zanjo ni bil nič več kot igračka. Nekdo, ki ga je lahko uporabila za priložnostni seks in kasneje odvrgla. »To je torej to? Odhajaš?« je njegov hladni glas napolnil tišino, ko je zdaj skoraj porogljivo strmel v njen hrbet. Kakšna strahopetka. »Odhajaš, ker si ne upaš priznati, da imam prav? Da ti ne pomenim ničesar?« Z ognjenimi očmi je zavrtal v njen hrbet in samo čakal, kdaj bo začutila opeklino, ki jo bo na njej pustil zgoči pogled. Čakal je, da se bo obrnila in se končno soočila z njim in vso realnostjo. »Ko že govoriva o črnem humorju. Veš kaj je najbolj smešno, Shiloh? Da si me vedno opozarjala na to, da z moje strani ni nekega interesa. Ampak zdaj opažam, da si ves čas govorila zase.«

525 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Sob Sep 07, 2013 4:39 pm

''prekleto, jake. ne rabiš ravno reči. tvoj nenadni napad name je dovolj zgovoren,'' je usločila obrvi nekam v višave, ko si je drznil vso krivdo sedaj zvaliti nanjo. kakor da je ona pričela ta prepir. kakor da se je ona hotela spuščati v podrobnosti in celo situacijo analizirati. enkrat za spremembo je izklopila pamet in potem je dobila tak njegov izpad. ''pazi, kakšne neumnosti govoriš,'' mu je sama z identično jezo vrgla nazaj. ''prvič v enaindvajsetih letih delam tisto, kar si želim. prvič. tisto, kar hočem. in zaradi tega mi ne boš vzbujal slabe vesti. predtem sem vse postavljala pred sebe in oprosti, res oprosti, jake, če nisem več pripravljena hoditi sama po sebi,'' se je usulo iz nje in niti slučajno mu ni nameravala prepustiti zadnje besede. ni je poznal tako dobro, da bi sploh lahko napravljal kakršenkoli sklepe o njenem življenju. poznal je tisto dekle, ki se je nekega večera napilo in pristalo z njim v isti postelji. tisto, ki je skušala preprečiti pretep med dvema moškima, katera sta se zanimala zanjo. in danes je imel edinstveno priložnost, da o njej celo izve kaj več. ki jo je zdaj tako spretno zapravil. ''kdaj točno sem ti lagala? takrat, ko sem verjela, da je jonah ward zgolj moj prijatelj, sem ti to tudi rekla. povedala sem ti tudi, da je bil ob meni, odkar sem prišla v mesto. in da, spala sem z njim. vendar nisem z njim,'' je takoj odgovorila, ne da bi za en sam dih oklevala. ni bila lažnivka in ne bo ji govoril, da je bila. kako je bila neumna, da je pristala na tole. lahko bi vedela, da se iz tega nikoli ne bo moglo izcimiti nič dobrega. ''nisem z njim, ampak sem bila na zmenku s tabo. pripravljena sem se bila sleči pred tabo, zate. in kaj si naredil ti? začel govoriti o njem,'' je z dlanjo pokazala nanj, ko je pričela korakati naravnost proti vhodnim vratom, ki so kar vpila njeno ime. ''naj ostanem? potem ko si se name spravil s kupom nesmiselnih obtožb?'' se je sredi poti pač morala zasukati naokrog, ker jo je tako čudovito provociral, da se je komajda še zadrževala, da mu ne bi v glavo vrgla torbice ali čevlja. ''če mi ne bi bilo do tebe, ne bi bila tukaj. precej preprosta logika,'' je s kazalcem pokazala na tla pred seboj, na mesto, kjer je stala. znala je reči ne. in ni imela razloga, da bi sprejela povabilo zaradi karkoli drugega kot njegove družbe. ''torej... če prav razumem, sem te poljubila, se ti povsem prepustila, prekršila najmanj pet lastnih pravil zate in vse... za kaj točno? ker nimam interesa do tebe? resno?'' je zadnjo besed konkretno stišala. bila je pripravljena tvegati toliko stvari, ne da bi imela kakršnokoli zagotovilo, da se bo izšlo. in on... nič.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Ned Sep 08, 2013 11:25 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

Zdaj je bil on tisti, ki je ostal brez besed in mogoče je prav to potreboval – potreboval je nekoga, ki ga je opozoril na zadirčnost, ki se je iz njega usula kot najmanj pričakovana stvar, ki bi jo lahko storil v tem večeru. Celotni zmenek je bil čudovit, zanj skorajda čaroben, zdaj pa je pustil, da ga je negotovost povsem prevzela in namesto, da bi nadaljevala večer v duhu sproščenosti, sta se zdaj prepirala. Čisto po njegovi krivdi.

»Ne vem, kaj naj rečem,« je zamrmral po resnici, njegov glas je bil prvič po tem neumnem ljubosumnem izpadu tih, skoraj neslišen, ko je zdaj umikal pogled zaradi drugačnih razlogov. Zdaj si ni upal pogledati v njenih oči zaradi strahu, da ne bi mogel obvladati svoje vročekrvnosti, temveč zaradi tega, ker se je začel zavedati, da je pretiraval in iskal težave tam, kjer jih ni bilo. Toda dejstvo, da ni bil edini moški v njenem življenju, ga je spravljalo ob živce, kar je bilo skoraj smešno, glede na to, da je sam spadal prav med tiste ljudi, ki so se prej ali slej podlegli ženskim čarom in se morda celo zapletli z več ženskami naenakrat. Toda ob Shiloh se je počutil drugače in še sam ni vedel, zakaj je od nje pričakoval to, kar je.

Njegov pogled je vztrajno odvračal tudi po tem, ko mu je dala nekakšno zagotovilo, da se med njo in Jonahom nič ne dogaja. Toda spala je z njim – ob teh besedah je kar nekoliko osuplo dvignil pogled, čeprav najbrž ne bi smel biti presenečen. Ljudje so dandanes počeli marsikaj, tudi izgubili devištvo z domnevnimi prijatelji. »Mislil sem, da.. je devištvo zate velika reč.« Lahko pa se je zmotil in v resnici sploh ni načrtovala svoj prvič z nekom posebnim. Sploh pa, to se njega ni prav nič zadevalo. Spolno življenje je bilo njena zadeva.

»Ni ti treba ostati, če to nočeš,« je bil po dolgi tišini, ki ju je zajela po njenih zadnjih besedah, zdaj on na vrsti, da spregovori. Toda potem je globoko vzdihnil, se obrnil okrog in odkorakal proti dnevni sobi, njo pa pustil na hodniku v odločitvi, ki mu bo povedala marsikaj. Če bo zdaj odkorakala skozi vrata bo vsekakor pomenilo, da tudi v njegovem življenju ne bo ostala prav dolgo. Kajti ljubosumje je bilo v njegovi naravi in morda se bodo takšni izpadi nehote ponovili – vendar je bilo vsekakor bolje, da odide, če ga ni bila pripravljena sprejeti v celoti. Ni hotel biti njena ovira, še manj pa ne bi prensel, če bi odkorakala stran od njega vsakič, ko bi se malce sporekla.

430 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Pon Sep 09, 2013 1:43 pm

uspelo ji je pod nadzor spraviti pospešeno bitje srca in dihanje, ko je stresla nanj, vse kar si je zaslužil. res si je. niti za trenutek ji ni bilo žal, da mu je vrnila milo za drago. morda je bila res majhna in mlada blondinka, ki se igra policistko v filadelfijskih vrstah, a pod nobenim pogojem ni bila nekdo, s komer se da pometati. in to, da je menjal ploščo iz minute v minuto je bilo več kot preveč. ''za začetek se lahko opravičiš?'' je zamrmrala nazaj v odgovor in pogleda ni nameravala umakniti z njega. bilo je tako zelo očitno, da ni bil navajen tega, da so mu ljudje karkoli povedali nazaj. seveda, imel je mesto šefa in dolžnost vseh je bila, da ga poslušajo in ubogajo. ugovori so bili nezaželjeni in redki. ''devištvo zame nikoli ni bilo velika reč. samo ni bilo priložnosti in moje izkušnje z moškimi... reciva samo, da si bile najbolj prijetne,'' je zmajala z glavo in krepko premislila o zadnjem delu besed, preden jih je izrekla. ni rabil vedeti njene celotne jokave zgodovine. kako jo je mama pustila z očetom, ki je ni niti videl, ker je bil preveč zaposlenim z dnom steklenic žganih pijač. in kako jo je brat zgolj izkoriščal za denar, njegovi sumljivi prijatelji pa so se z največjim veseljem spravljali nanjo. nikoli se ni pripetilo kaj res kritičnega, vendar je bilo dovolj, da je vedno konkretno premislila, preden se je zapletala v pogovore z moškimi.

''saj se hecaš,'' je zavzdihnila, ko se je naenkrat zasukal naokrog in se odpravil skozi prva vrata kdo ve kam. torej se je nameraval samo zdreti nanjo, usuti nanjo cel plaz obtožb, nato pa kar oditi stran? kakor da je ona kriva, če ne zna kontrolirati živcev. kakor da je hotela oditi? ''jake!'' je zaklicala za njim in preden bi dobro vedela, kaj počne, je že hodila v smer, kamor je izginil obstala je med podboji vrat velike dnevne sobe in se tam ustavila. ''hočem ostati. hotela sem biti s tabo. ti si tisti, ki je pričel dvomiti v to,'' se je s čelom naslonila na hladen podboj in ostala tam na mestu, ker ni bila čisto prepričana, ali sploh želi, da mu pride bližje. ''zakaj se vedno začneva prepirati, ko nekdo samo omeni seks?'' so se njene ustnice ukrivile sprva v droben nasmešek, nato pa se je zares zasmejala: ''sranje.''

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Pon Sep 09, 2013 2:39 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Da, lahko bi se ji opravičil, toda iz njega se ni izvilo nič podobnega. Samo zmajal je z glavo, ko se je zdaj njegovo čelo namrščilo, kot da ne bi bil zadovoljen s svojimi mislimi. Ker tudi ni bil in morda je imela prav, a tudi sam je imel toliko ponosa, da bi se kar tako vdal. Zagovarjal je svoje stališče in prepričan je bil, da je bilo v njegovi jezi tudi nekaj pravilnega in njegov burni odziv ni bil povsem neupravičen. Prav, pretiraval je in kdo ve zakaj mu je uspelo izgubiti živce ravno sedaj, a glede tega ni mogel kaj dosti. Včasih je imel še kako velike probleme z obvladovanjem jeze in tega se ni dalo kar tako znebiti. Takšen je pač bil.

»Okej, prav. Nisem vedel. V redu? Pozabi, da sem sploh vprašal,« je zdaj dvignil roke k kvišku, ko mu je pojasnjevala, kako je v resnici gledala na devištvo. Zavzdihnil je in premišljeval, če ji lahko zastavi vprašanje, ki bo spraševalo po njenih izkušnjah z moškimi, katere mu je ravnokar omenila. Toda ni hotel drezati vanjo z nepotrebnimi vprašanji, čeprav bi mu veliko pomenilo, če bi mu zaupala. Ampak saj ni bilo pomembno, kajne? Ni ji pomenil ničesar, ni bil niti njen prijatelj. Bil je samo nekdo, ki jo je napil, se navsezgodaj zjutraj z njo zbudil v postelji, v preostalem času njunega odnosa pa se ji je opravičeval za svoje napake. In tega je imel zdaj skorajda dovolj – sit je bil nenehnega obžalovanja za svoja dejanja. Bilo bi lažje, če bi preprosto končala vse skupaj. Je bilo sploh kaj za končati? Nič nista imela, razen tega zmenka, pa še ta se je končal tako, kot se je. Očitno si je samo preveč želel, da bi se iz njiju dejansko kaj izcimilo.

Vrgel se je na kavč in se prazno zastrmel predse, ko je poskušal odmisliti vse skupaj. Poksušal je odmisliti, da se njegovo srce košček za koščkom počasi trga, ko se je zdaj mogel sprijazniti s porazom. Toda potem ga je poklicala in njegovo srce je podivjalo in še preden je uspel to topotanje umiriti, se je prikazala na podboju vrat. Verjetno, kajti ni je niti pogledal, ko je pogled vztrajno ohranjal na črnini velikanskega televizijskega ekrana. Ne da je ne bi hotel pogledati – samo ni je bil sposoben. »Se ti zdi to smešno? Prav. Ker meni se ne zdi,« je brezizrazno strmel v ekran in za trenutek se je zdelo, da našel gumb s katerim je lahko izklopil čustva. Tista čustva, ki so se mu zdaj zdela tako logična in za katere nenadoma ni bil prepričan, če so sploh v redu, da so tam bila. Vsaj glede na okoliščine. »Seks, to bi bilo očitno edino, kar naju bi držalo skupaj, kaj?« Tvegal je pogled proti njej. »Škoda, ker dejansko si mi všeč. Pravzaprav mislim, da je celo nekaj močnejšega od tega, a če bi ti povedal, bi verjetno zbežala.« Skomignil je, kot da to ne bi bilo nič presenetljivega in ponovno odvrnil pogled. Vse je bilo znova črno.

499 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Tor Sep 10, 2013 12:11 pm

''neverjetno... ne dam ti odgovorov, ti ni všeč. dam ti odgovore, ti še vedno ni všeč. kaj točno sploh hočeš od mene, jake?'' je zavzihinila in zmajala z glavo, ko je dvignil roke v zrak, kakor da mu je vse odveč. kakor da sploh ne ve, zakaj mu ona nekaj pojasnjuje. nekaj jo vpraša in potem izgleda, kakor da je zanj že samo poslušanje pretirano naporen posel. lahko bi jo preprosto postavil pred vrata. lahko bi se je odkrižal z enim samim 'odidi'. namesto tega pa je sopihal naokrog, ko je hotela oditi. in prekleto, res ni vedela, kaj hoče od nje. ''nihče ni rekel, da bi bil samo seks,'' je priprla pogled v nerazumevanju. sedel je na kavču in mrtvo hladno strmel predse v oddaljeno televizijsko plazmo. ''bi bil zate samo seks?'' je izrekla vprašanje in nekje vmes so jo njene noge same peljale proti njemu, da je sedla na drugi konec kavča. nagnila se je navzdol in odpela paščke visokih pet ter sezula čevlje na licu mesta. nato pa noge zavihtela navzgor in jih brez prošnje za dovoljenje stegnila prek njegovega naročja. ''tudi ti si meni všeč, jake. ne bi mi smel biti, vendar si mi,'' se je naslonila nazaj na majhne blazinice. ''nisem nekdo, ki beži,'' je takoj odkimala. imela je dovolj tega, da so se vsi okrog nje obnašali tako previdno. pazili na besede, prikrivali, kaj so res mislili in čutili. hotela je jasne odgovore in hotela je vedeti, kaj se jim je podilo po glavi. seveda je to v glavnem veljalo zgolj za določena temnolasca. bolje bi bilo, če bi se oddaljila od obeh. ''lahko pa se me najprej potrudiš spoznati in potem presodiš, če se sploh izplača ukvarjati z mano?'' je predlagala in pogled obrnila v konice nožnih prstov, ki so bili pobarvani v svetlo moder odtenek. ''katerokoli vprašanje, odgovor brez izmikanja. daj,'' ga je še malce spodbodla. verjetno je kopala jamo sama sebi.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Tor Sep 10, 2013 2:33 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

»Mislim, da je dovolj jasno,« se je zdaj na njeno vprašanje odzval rahlo nataknjeno, preden ji je dokončno obrnil hrbet in odkorakal stran. Ker verjetno ji je bilo vseeno, kajne? Najbrž je pristala na zmenek samo zaradi tega, da se bo lahko dokazala sebi, da to zmore in ne, ker bi si dejansko tega želela. Bilo je dovolj jasno, da njene misli skozi večer niso bile ves čas pri njemu – trenutek, ko je oklevajoče obsedela v avtomobilu, pa je povedal več kot dovolj besed. Nekako je upal, da bo na to kmalu pozabil in prej se je celo prepričal, da si vse skupaj samo domišlja. Hotel je zbežati proč od krute realnosti, kajti ta bi ga samo še bolj pohabila, a za kakšno ceno? Utvare o boljši prihodnosti so že lahko zmanjšale bolečino, toda niso jo mogle odgnati. Bolje se je bilo preprosto soočiti z resnico, čeprav ni bilo lahko.

»Res je, nihče ni tega rekel. Ampak nisem tako neumen, da mi ni potegnilo, kaj pravzaprav hočeš,« je njegov glas zvenel nekoliko hripavo v grenkem, samoironičnem smehu, ki se je za kratko sekundo razlegel prek velikega prostora. »Lahko mi praviš, kako nisi nasedla govoricam, kako zelo sem dober v postelji in nisi hotela tega preprosto preizkusiti.« Smeh je v njegovem glasu zamrl in glas je proti koncu dobil privzok grenkobe, ko je njegov obraz otrdel v nezadovoljstvu. Spet je bil popolnoma brezbrižen, njegova neizainteresiranost za okolico je bila očitna. Ni odmaknil pogleda iz televizijskega ekrana, da bi preveril, kaj počne – in ni odmaknil njenih nog, ko so se znašle v njegovih naročjih. »Kako je sedeti na dveh stolčkih, Shiloh?« so se njegove oči prvič po dolgih trenutkih znašle na njej, ko je sprejel njen izziv in se odločil, da je ne bo odnesla tako zlahka. Če ga je že izzivala, se bo morala soočiti s posledicami. »Gotovo se ti zdi naravnost čudovito. Saj veš, vlivati lažna upanja ljudem in dejansko pričakovati, da to ne bo na nikogar vplivalo.« Ob teh besedah bi ga morala zapeči vest, a namesto tega je prvič v življenju v njenem partnerju ni videl konkurence, temveč zaveznika. Sotrpina. Mogoče se je Shiloh Nixon odločila, da se malce pozabava z njunimi čustvi.

Zavzdihnil je – vedel je, da je šel predaleč. Toda ni prenesel občutka nemoči in zato je skoraj vedno raje prešel v napad, ki mu nikoli ni prinesel kaj dobrega. Samo obžalovanje, s katerim se je mogel spopasti tudi zdaj. »Oprosti,« bi zdaj besede najraje vzel nazaj. »Nisem tako mislil. Ampak res ne vem, kako naj ti verjamem, da ne boš pobegnila vsakič, ko bom naredil napako. Rekla si, da ne bežiš. Ampak imaš Jonaha, ki te pozna bolj kot jaz. Pri njem imaš zagotovljeno varno zavetje. Vsakdo bi to izkoristil, sploh pa ob težkih trenutkih.« Zazrl se je v dlani in požrl težko kepo bolečine. Pozabil ji je omeniti, da je bil ranjen najbolj nevaren, ampak saj zdaj tako ali tako ni bilo več važno, kajne? Morda je imela prav. Morda se bi mogla najprej spoznati.

454 words |

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 09 Tor Sep 10, 2013 5:22 pm

''in zdaj si to povedal tako, kakor da sem neka izprijena cipa, ki se nadvse rada nastavlja prvemu, ki pride mimo,'' so njene besede izzvenele še bolj grenko kakor poprej njegov smeh. bila je daleč od tega. in vendar je delovala točno tako. ker se mu je prej ponudila sama od sebe in je tista drobna zavrnitev bolela. toda ni je motilo samo to, motilo jo je, kako je kar naprej prihajal do nekih neutemeljenih sklepov in se vanje v pičlih nekaj sekundah trmasto prepričal. ''nikoli nisem slišala takih govoric,'' je zmajala z glavo in potegnila gole noge nazaj k sebi. zdelo se je, kakor da hlad veje celo skozi tkanino njegovih hlač. ''slišala sem zgolj nekaj o tem, da si precej zapleten človek, zaradi tvoje z zaporom povezane preteklosti. ter nekaj o tem, da si precej velik ženskar,'' je pojasnila in pogled ohranila na njem. ''vendar nisem ne prvemu in ne drugemu posvečala preveč pozornosti, ker se sama potrudim, da človeka spoznam in ga ne sodim po govoricah,'' je zaključila in nato res že upala, da bosta končno naredila korak naprej. da jima bo uspelo rešiti to, kar je še ostalo od večera. vendar seveda je mogel zavrniti njeno belo zastavico in namesto tega postaviti nadvse pereče vprašanje. ''ni prijetno...'' je pričela in se ustavila, ko je izgledalo, da še ni končal. resno? koliko novih načinov za ponižanje bo iznašel? kot da ni bilo dovolj, da je zadnje pol ure vztrajno bičal po njej z besedami. ''točno tako si mislil. točno tako kot si rekel,'' je zmajala z glavo in se spravila pokonci. nataknila je čevlje nazaj na stopala in stopila predenj. počepnila je ob njegovih nogah in z dlanjo prekrila prosto dlan na kavču. ''jake, imela sva en zmenek. dva prepira. poljubljanje v avli. nisva ravno v zvezi, ne moreš mi očitati takšnih stvari,'' je čisto mirno spregovorila in s pogledom zdrsela prek njegovega obraza, ki je bil popačen od grenkobe, jeze in razočaranja. ''žal mi je... za vse česar me obtožuješ. vendar nimaš prav. motiš se,'' je pristavila in lahno stisnila hladno dlan. postavila se je nazaj pokonci in se sklonila proti njemu zgolj zato, da je z ustnicami bežno oplazila njegovo lice. ''hvala ti za večerjo. sama bom našla pot ven,'' je zamrmrala, ko se je zravnala in karseda hitro odšla proti sprejemnici in izhodu, kolikor hitro je lahko, ne da bi izgledalo, da beži.

the end.