"pizde prevarantske..." je zaklel svetlolasec med tem, ko je po ustih valjal že svoj peti cigaret. bili so dogovorjeni, pa še vedno ni bilo ne duha ne sluha o velikem irskem mafijašu. seveda bi ga willie takoj prepoznal! zagotovo izgleda nekoliko bolj okrogel, srednje visok tip. kot danny devito ali kdo iz sopranovih. zajebali so mu zadnjo pošiljko. kreteni nesposobni. "mafija? niti m od mafije!... pizde!" posmehljivo je zmajal z glavo. tudi njemu je že primanjkovalo zaloge. bil je živčen, tresle so se mu roke. cigareti in alkohol mu nista veš zadostovala. najraje bi besno poskakoval naokoli in razbijal vse kar mu pride pod roke. "nič, jebeš." našobil je ustnice, roka pa uprl v pas. definitivno kretnja razvajene dive. pograbil je svoj siv suknjič. tastara ga je le prepričala, da si nabavi nekaj novega, saj naj bi imel v omari same stare in zguljene cunje. mar ji ni jasno, da je za izoblikovanje svojega lastnega stila potreboval dvajset let? bil je zadnji, tudi ura je bila že pozna. bil je zaspan in tečen. pogasnil je luči ter čez vhod spustil velika železna vrata. bo pač odšel domov, se počil na kavč, kritiziral kakšen beden film in se smilil sam sebi. "adijo. zaprti smo. striptiz klub je čez cesto." je bleknil, ko je izza vogala opazil postavno svetlolasko. ni imel ne volje, ne energije, da bi se ukvarjal z njo. namenil ji je enega svojih tistih očarljivih nasmeškov. "ljubica, ne posmehuj se mi. kaj hočeš? kaj me buljiš? rabiš denar? robe nimam. ker so mi jo neki irski kreteni zalomili. saj sem že rekel, poskusi čez cesto. adijo." je zdolgočaseno recitiral in zazehal. zopet je pobrskal po žepih in si prižgal cigareto. prekleti odvisnik. kadi že od svojega trinajstega leta. tastari je kradel škatlico za škatlico in jo prepričeval, da jih je verjetno kje ponesreči pustila in pozabila. ženščina je potrebovala presenetljivo dolgo, da je pogruntala prevarantskega svetlolasca. od takrat willie kadi tudi pred njo, kaj mu more? nič. ponavadi skadi najmanj eno škatlico na dan. "kaj praviš?" je zakašljal, ko mu je omenila nekaj v zvezi z mafijo. kaj pa ta blonda ve o mafiji? če ga pička misli zafrkavat, bo popizdil. za danes je imel že 'poln kufer' problemov.

"ah, mislim da sem jim preveč dragocen, da bi svojo neprijaznost stresali nad menoj..." je hladnokrvno odvrnil med tem, ko so se njegove ustnice dalje ljubile s cigareto. "pogrešam? ah, kjeee," je dramatično prhnil in se ozrl proti svoji sogovornici. bil je že prekleto razdražen in bilo je očitno. na slednje ni imel odgovora, le skomignil je z rameni. ni potreboval nobene opombe, svarila na njegovo nepremišljeno obnašanje, ko je prišlo do vseh teh odločitev. sam je predobro vedel, da je stvari delal narobe in da je zabredel. pregloboko. bil je trmast svojeglav pizdun. v trenutkih zavedanja, bi se najraje panično pahnil čez rob velikanskega prepada. da vsemu naredi konec. da crkne in da bo končno lahko zares srečen. "shee-it!" tokrat si ni mogel pomagati. zvenelo je tako neresnično. komično. sigurno so slišali za njegove probleme, sedaj pa ga hočejo nasankati na javni televiziji. skrita kamera, da vidijo če se bo presral. ni pomehkuženec, ne bo pokleknil pred pičko, ki se pretvarja, da je tisti veliki šefe mafijaš. ni mogoče. ni mogoče. presneto, da ni bilo mogoče. ali pa ga je zopet posral? tako kot ponavadi. ob njenem hladnem glasu je kmalu zamrl tudi njegov prisiljeni krohot. "ti? am, ja. sori. pač. mislil sem... ženska si za božjo voljo. kako naj voham!? blond, lepa. take ponavadi nategnem." dejstvo ena: bil je v paniki. dejstvo dva: ni mogel iz svoje kože. "drugič se drži ure..." je rekel malce bolj pogumno in si z roko razmršil svoje svetle lase. bil je za glavo višji. če bi snela svoje salonarke , bi mu verjetno segala komaj do prsi. majhna deklica. kruta šefica, volk v preobleki ovčice. kako ljubko. tam, nepremično je stala pred njim. hladna in nedostopna kot najtrši led. mafija style? seksi.  

počutil se je neprijetno. ženska je strmela vanj kot nekakšen zombi. aja točno, to naj bi bil tisti strah vzbujajoči pogled, zaradi katerega bi se mu morala zašibiti kolena. pa ga je v resnici veseljačilo. zmedeno je zamežikal, ustnice pa ukrivil v nekaj komaj podobnega nasmehu. "no ja, vsaj poskusil sem..." mencal je ovratnik svojega novega suknjiča. bil je svetlo sive barve. lepo se je zlival z njegovo zeleno barvo oči. baje, da je bil videti bolj odraslo. tako mu je rekla tastara, pa čeprav se je zavedala, da je navznotraj še vedno ogromen otročaj. "don? nisem vedel, da se to še vedno uporablja. mene beseda spomne na čokoladen krof. veš, ko greš v trgovino? don-don krof vanilija, čokolada?" oh ja, rad je izzival usodo. preden bi dovolil, da blonda pred njim pobesni, se je urno obrnil s hrbtom proti njej. dvignil je velika železna vrata in segel po svojih ključih. "kaj hočem? hm? svojo pošiljko! pizda, spet zamujate. enkrat sem vam spregledal, tokrat pa tega ne bom mogel tako mirno požreti. zato sem zahteval tebe. nočem, da me tvoji zafrkavajo naokoli. dopizdilo mi bo veš. lahko zamenjam dobavitelja in tako boste na izgubi vi. don."je pristavil in odvrgel skajeno mentolovo cigareto. ni je pohodil, umazal bi si čevlje. obrnil je pravi ključ in sunkovito odprl vrata. bila so že stara, zato se je malce namatral. in poskrbel, da zraven ne bi izpadel kot totalen kreten. woho, celo mu je uspelo. "za vami gospodična..."  je sladko zažvrgolel in se ji umaknil iz poti. bila je starejša. ne stara, ampak starejša. on je izgledal kakor mulc. no, saj je bil mulc. prefrigan do konca. mogoče bi jo lahko dodal na svoj seznam želja, pa jo za božič dobi v paketu z rdečo mašno. "daj no... ne bodi tako hladna? moja tastara se tako obnaša ko ima menstruacijo. imaš menstruacijo? čeprav mislim, da je tastara že v meni. zadnje čase je preveč prijazna z menoj." izpustil je težko hrastovino. za njegovim hrbtom je močno zaloputnilo. niti trznil ni. nobeden od njiju. s pritiskom na stikalo je razblinil trdno temo, ki se je spuščala nad notranjost kluba. "ponavadi ne kelnarim, ampak naj ti ponudim pijačo..." je sproščeno rekel in se zavihtel do točilnega pulta. "še vedno hočem tisto pošiljko. čimprej. nucam jo. nujno." zopet je prešel na bistvo pogovora njunega srečanja. ni lagal. potreboval je drogo. rad bi se udobno namestil v topli kopeli, si prižgal cigareto in se zadel. da bo srečen, pa čeprav samo za nekaj minut.

v grlu je začutil cmok. blonda je mislila resno. vsako izrečeno besedo. "okej, okej! štekam! kul. pizda si težavna. ne vidiš, da se samo zajebavam? irci ne poznate besede srkazem?" je trmasto siknil in si pogladil svoj suknjič. iz omarice je na plan privlekel steklenico rjavkaste tekočine in jo postavil na pult. "hvala," je tiho zamrmral ob pogledu na vrečko. končno! pa je že mislil, da se bo moral klečeplaziti zanjo, da bo deležen vsaj grama belega praška. ni bilo vedno tako. odvisen je postal šele po svojem osemnajstem rojstnem dnevu. kadil in pil je že prej, mafijo si je nakopal šele z drogami. mislil je, da bo probal samo enkrat. ali pa da jo bo delil naokoli v klubu, a je kmalu dognal, da se noče odtrgati od te prepovedane navade. "kaj pa ti? kadiš?" ponudil ji je eno svojih cigaret. kako kavalirsko od njega. svojih cigaret običajno ni delil z nikomer. ha, kot da je sploh imel koga. zažvenketalo je. na pult poleg steklenice viskija je postavil še dva kristalna kozarca. "ne misli, da te ne spoštujem. valda, da te. in tvojo familijo. pizda, si me zamorila." je prhnil in se zasmejal. posegel je po vrečki in jo prekladal iz roke v roko. "koliko hočeš zanjo? še vedno bom čakal na večjo pošiljko. mogotci, ki vsak petek pridejo na partijo pokra me bodo odrli, če me vidijo zadetega. tudi oni jo bodo hoteli in potem bom v dreku." namrdnil se je. z drogo ponavadi pridejo tudi usluge in obljube, ne samo problemi. prav te usluge in prazne obljube povzročajo probleme. zasvojenost. willie je bil zaslužen, da so si zaradi le-te nekateri zakockali celotno življenje. starci so tako usekani, da so zastavili svoj avto ali hišo. nekateri celo ženo. fak, ga je polomil. pa vseeno, ni jih silil v to. samo ponudil jim je. da probajo. tako, kot je probal on. samo probal.  

"dobro, razumem te. zveniš že kot moja tastara, ta mi še dihati ne pusti več." ob izrečenem se je nejevoljno namrdnil. navajen je bil tega, da je on tisti, ki v rokah drži vse rdeče niti, vajeti. da so vsi ostali njegove marionete in da plešejo v ritmu, ki ga piska on. tako ni bil strpen do tega, da mu je nekdo ukazoval. tudi blondinki pred njim je kimal z veliko težavo. pa je vedel, da mora. da bo tako bolje za njegovo egoistično rit. "ooo, nekdo je dobre volje? presneto, sem mar jaz kaj povezan s tem čudovitim razpoloženjem?" zopet se je malce razživel, pa vendar si še vedno ni upal preveč jezikati. ta bi ga že naučila kozjih molitvic. mar je bilo že omenjeno, da svetlolasec naravnost obožuje dolgonoge blondinke? seveda jo je že na začetku premeril od glave do pet. njegov obraz je preplavil širok nasmešek. obliznil si je spodnjo ustnico in ji podal kozarec viskija med tem, ko je svojega rahlo privzdignil v zrak - v znak zdravice. "hm, pa dajva kar na to srečanje," zaenkrat je vse teklo kot po maslu. tudi ubila ga še ni. velik poudarek na še. pa še drogo je dobil. že samo to ga je naredilo za odtenek srečnejšega. vedel je, da je občutek sreče, katerega mu da droga lažen, pa vseeno je bil edini, katerega je poznal. pravzaprav sploh ne ve ali je zmožen čutiti. "lepo, da te skrbi zame srči. imam svoj gang, varnostnike, možje v črnem - parampampam? will smith? pitbull? ne? okej. lahko mi posodiš dva ali tri. ampak samo za varnost. nočem streljanja ali kakšne koli podobne drame. že tako sem dovolj sfukan. na svojih rokah nočem tuje krvi." bil je rahlo presenečen, da mu je ponudila pomoč. hkrati pa je bil vseeno malce razočaran, očitno je bilo, kaj si misli o njem. nezrel poba. sicer ni bilo daleč od resnice, a naredila ga je tako prekleto šibkega. hotel je biti močan, imeti oblast. pizda, raje bi bil podoben terminatorju kot navadni ubogi šlevi. ni bil pička, imel je jajca. jasno.  

prikimal je. če on ne bo vedel, da so tu, jih tudi drugi zagotovo ne bodo mogli opaziti. tako bodo vsi srečni, williju pa nihče ne bo mogel zariti noža v hrbet. "okej, zmenjeno. res, hvala." je še enkrat pritrdil, njegove ustnice pa so se oblikovale v nekoliko bežen mehak nasmešek. ob njenem poslednjem vprašanju je le nekoliko zafnano skomignil z rameni. "pa tako..." je prhnil in želel zveneti čimbolj hladno. pogledoval je proti svojemu kozarcu, nato zopet proti blondinki, zopet h kozarcu - začaran krog. igral se je z gumbi svoje nove srajce. pizda, kaj pa ni bilo novega na williju? zadnjič, ko ga je tastara končno prepričala v to, da skupaj obiščeta nakupovalni center sta izpraznila polovico trgovin. kdo, pri normalnih bi potreboval ekstra par rok za prenašanje nakupovalnih vrečk? seveda, redfrostovi. willie, tastara in stric landon. stric landon je itak vedno zraven, privesek. "hočeš, da ti definiram sfukan? pomoje sem zmešan. brez problema bi me lahko strpali v norišnico. ko sem bil še otrok sem našel svojega tastarega. kako je crkjen ležal sredi dnevne. takrat se je začelo. potem pa še tastara in stric landon. fak, kako ga sovražim. moji tastari je bilo pa itak vedno samo do keša. prava keš pička. čeprav večina folka misli, da imam vse kar si lahko želim... hja, res je, da sem svinjsko bogat, imam svoj poker klub, najdražje avtomobile, pičke in bla bla bla. star sem 20 let. kaj sploh imam od življenja? nič. vem, da sem razvajen pizdun. fukam, kadim, pijem, se zadevam, igram poker. in to bo to." po svojem majhnem monologu je za trenutek utihnil. zakaj zavraga se ji je spovedoval? spoznal jo je šele pred pol ure. spil pa tudi ni veliko. kozarec bi najraje vrgel ob tla. spet je bil jezen, brez razloga. mogoče zaradi sebe, saj še sam ni točno vedel. "kaj pa ti don? imaš tipa?" je izbruhnilo iz njegovih ust samo zato, da bi prekinil tišino katera je nastala po njegovem brezglavem besedičenju. 

vse kar je dal od sebe je bilo to, da je nekoliko odsotno skomignil z rameni. "pa sem sfukan, totalno. verjemi, stokrat raje bi bil prsata blondinka na čelu irske mafije, kot dvometerska preklja s polizano frizuro in balami denarja." bežno, skoraj opazno se je nasmehnil. kozarec, ki je še pred nekaj sekundami vseboval rjavkasto žganje je nadomestil kar s flašo le-tega. brigalo ga je za uvidevnost. namignil je proti njenemu kozarcu, ji malce oziroma veliko prilil (za goste je potrebno dobro poskrbeti), sam pa je nato izpil globok požirek ob katerem ga je v grlu rahlo zaščemelo. "ha? čisto vse priložnosti? ti slučajno izgledam, kakor tip, ki bi si nabavil zgledno izobrazbo, imel ženo in otroke plus psa, mačka, hrčka, zlato ribico oziroma katero koli jebeno žival imajo pamži danes. ti izgledam?" je vprašljivo privzdignil obrvi, njegove oči pa so ostale kot priklenjene na njenih. ah, ja. spet. globoke besede. definiralo. kot, da bi govorila v šifrah. "ma nevem. neznam. mogoče se sploh nočem vpreti vsemu temu in hočem zavedno ostati zguba, katere moto je: spim, jem in porivam." ob nekoliko tolažilnem nasmešku, se je vendarle malce pomiril. sproščen je bil že tako ali tako. očitno se je z lahkoto odpiral in izpovedoval neznanim ljudem. pizda, natanko tako. sploh je ni poznal, pa se jo je oklepal in se ji izpovedoval tako, kot se izpoveduješ duhovniku za svoje najhujše grehe. tipa ima, kaj drugega. bilo bi že čudno, če ga ne bi imela. no, tudi, če bi jo zanimale ženske, ona williju ne bi bila zato nič manj privlačna blondinka. "zapleteno je? vraga, zveniš kot status na facebooku." je prhnil in se sproščeno zahahljal. tokrat se ni mislil posmehovati ali kaj. očitno je bilo, da o tem ni želela govoriti, zato je dodal le enega svojih srkastičnih komentarjev in se odločil, da v to osje gnezdo raje ne dreza več.