CYNTHIA VALERIA GRAYSON

age: 23 | hometown: Houston | occupation: Forensics analyst | group: locals | face claim: Toni Garrn

Ta zgodba ne govori o dekletu, ki bi objokaval svojo usodo, niti ne govori o sebični in oblastni psici, ali o herojskem dekletu, ki bi želelo svet rešiti pred kriminalom.  To je zgodba, o dekletu, ki je želela izvedeti resnico.
 
When she was eight years old...
»Mamica, povej mi zgodbo o meni. O tem, kako si spoznala mojega očeta ?« je rekel zasanjan glasek, prežet z otroško navdušenostjo. Materin nasmešek, se je privihal v nasmešek, ko je deklico potegnila, k sebi v naročje. »Oh, mala Alexandra se še nisi naveličala, te zgodbe ?« Deklica je nemirno odkimala. »No z tvojim očijem, sva se spoznala na božični večer, na zabavi. Bil je pravi lepotec in, nikoli ne bi verjela, da se bo tak moški zaljubil vame. Ampak se je.« V njenih modrih očeh so zasijale solze, ihteče je zavzdihnila. »In čez eno leto si prišla ti Alexandra Calliope Greydson. Veš, lepoto si zagotovo podedovala po njem.« Deklica se je igrala z mamini kodri in medtem, ko je poskušala splesti kito. Zagledala se je v majhne smejalne gubice, v njen lica po kateri je polzela solza. Z dlanjo, je nežno obrisala solzo »Ne, joči mami. Saj očka, bo kmalu doma iz tistega črnega kraja.«


When she was ten years old...
"Serjiski morilec Daniel Greydson, je po dveh letih, le bil uspešno premagan iz strani države. Očitno njegov odvetnik, Mark Jefferson le ni bil tako dober, kot smo sprva mislili. Na koncu, je porota določila smrtno kazen, ki bo potekala v zaporu natančno čez tri dni. Zmaga, je na naši državi ! Končno, bo zavladal mir !
Z vami je bil Sam Lown. Hvala, da ste poslušali oddajo in lep večer, še naprej. "
Prestrašeno je strmela, v ekran televizije in sliko svojega očeta, oblečenega v grdo oranžno barvo.  Zaslišala je padec, z otroško nerodnostjo se je hitro obrnila proti izvoru zvoka. Zastrmela se je v bledično mamo, njeni lasje niso bili več sijoči, ampak so bili mastni, njen obraz ni sijal v nasmešku , ampak v izžeti utrujenosti. Ihtela je, njeno telo se je treslo v enakomernih sunkih, deklica pa je samo stala. Vedela je samo, da potrebuje svoje starše.

Nikoli nisem več slišala zanj, ga videla ali spregovorila njegovega imena. V hiši sva z mamo imeli, samo eno pravilo; njegovega imena nisva smeli izgovoriti. ( No, ja jaz ga nisem smela.)  Pozneje, je moja mami živela precej razuzdano življenje, rada se je pošalila, da ima svoj hotel Dober dan in Nasvidenje ! Seveda, je bila to zelo neslana šala, ampak pomagala nama je skozi bolečino. Dokler nisem spoznala njega, ja njega angela iz svojih sanj in še sanjalo, se mi ni, da bo spoznanje tega človeka, moja največja nočna mora. Spominjam se kako, me je gledal pohlepno kot, da bi bila najboljša čokolada na svetu. In tiste noči, ko je mami zaspala je legel poleg mene, še zdaj lahko vonjam njegovo ogaben zadah. Začel mi je gladiti moje lase, se sliniti po meni in mi mrmrati sladke besede, ko sem se temu uprla sem dobila prvo zaušnico. Začela sem jokati, ko mi je usta prekril z njegovo, ogabno in potno roko iz ust, pa so se vsuli plazi kletvic. Njegovi dotiki so postajali močnejši, njegovi poljubi so nadaljevali vedno nižje, jaz pa sem hotela prestrašeno kričati. Mojo snežno belo spalno srajčko, mi je privzdignil do boka, da je imel lažji dostop do mene. Zmrazilo me je, že ob misli na to se mi je želodec obračal. Zdelo se mi je, da moški nad mene izgublja nadzor, z veliko večjo mero hitrosti in agresivnosti mi je strgal spodnje hlačke in se z vso silo zaril v mene. Moja usta so se ukrivila v črki o, vendar iz mene ni prišlo niti glasu, samo solze so drle po mojih licih, dokler ni končal.
Vse kar je spominjalo na dogodke iz prejšne noči, je bila krvava rjuha, ki se je že prala in neznosna bolečina, ki ni bila izbrisana, ne takrat ne danes.
 
Later...
Nikoli nisem povedala mami, kaj se je zgodilo tiste noči, ampak tega trpinčenja nisem rabia prenašati dolgo, saj je njuna zveza propadla v nekaj mescih. Travmatična čustva sem potopila, kot kamen potone v morju, poskusila sem jih pozabiti in prezreti. Nisem želela biti šibka in nedolžna punčka, tolažila sem se z mislijo, da sem pač prej spoznala svet odraslih.


Leta so počasi tekla in tam, sem spoznala princa iz svojih sanj ( vsaj mislila sem tako ) upala sem, da bom po vsem tem otroštvu dočakala pravo ljubezen.  In tudi sem jo, že v srednji šoli sem dobila drug priimek, saj sem se poročila iz srednješolske zaljubljenosti, in ne zato, ker bi bila noseča. Ampak, kljub takratni zaljubljenosti sem bila Greydsonova hči, hči serjiskega morilca in nad mojo družbo ni bil nihče navdušen. Sploh, zaradi mojih vedno pogostejših nasilnih izpadov, ker sem hotela braniti čast mojega očeta. In tako sem predčasno zaključila šolanje. Izkoristila sem svojo bistrost in prednost fotografskega spomina, da sem hitreje napredovala. Po šolanju sem zapustila svojega moža, z njegovim skromnim prstanom in listkom, kjer je bilo na hitro nakracano Oprosti. Poiskala sem očetovega odvetnika, ki mu je stal ob strani in je bil eden izmed redkih, ki je verjel, da je bil Daniel Greydson nedolžen. Želela je dobiti resnico, ampak dobila je vse prej kot to, dobila je njegovega sina, za mentorja in seznam ljudi, ki so bili povezani z očetovo kaznijo. In tako sta jo ta dva človeka izurila, za povratni udarec.

Few years later...
Obstala je na robu avtoceste, katera je vodila naravnost v mesto kriminala in umazanih skrivnosti; Filadelfijo. »Dobrodošla, Cynthia Valeria Grayson. Adijo Alexandra Calliope Greydson.  « je zamrmral samozavesten glas.

Ja, to je njena zgodba.

BEHIND THE MASK