ARIEL DIANE NEWTON

age: 27 | hometown: toronto, canada | occupation: con man | group: locals | face claim: danneel harris

smešno, nikoli si nisem mislila, da se bom spravila napisati ta mini spis o svojem življenju. vendar sedaj, ko imam občutek, da izgubljam stik z realnostjo že počasi, ga že sama sebi težko priporočam. tako, da ja, tu sem, v mojem skromnem stanovanju, za pisalno mizo, s svinčnikom v roki in listom pred sabo, ne da bi vedela, kaj točno hočem napisati. no dobro, naj začnem na začetku. moje ime je ariel diane newton. mislim, ne tisto, ki so mi ga dali ob rojstvu, ampak tisto, ki sem ga prevzela, ko sem prišla v ameriko. vsaj mislim, da je bila edina indentiteta, ki sem jo dobila. nekoč je domnevno pripadala nekemu povsem povprečnemu dekletu, s povsem povprečno družino, več se nisem poglabljala v njo. saj mi ni bilo potrebno. domnevno je umrla v prometni nesreči ter jaz sem prevzela njeno osebnost, ona pa mojo. tako da moja prejšna, je uradno mrtva že nekaj časa. kakor tista pred tem. kdo sem v bistvu bila na začetku? včasih imam občutek, da bom še to pozabila. da bom pozabila, kako je bilo moje nekoč pravo ime, kdo sem v bistvu bila ter iz kot sem prihajala, kako se je vse skupaj začelo. zato pa tudi pišem to - ker nočem povsem izgubiti tistega sebe, ki sem bila nekoč. vendar hkrati, to je prekleto težko, ko niti ne veš, kdo v resnici si. torej, rodila sem se kot nina blanc, v kanadi. in to je tudi vse, kar mi je ostalo v spominu od rojstnega kraja. tam sem živela najbrž le do kakšnega tretjega leta ali kaj podobnega, od takrat, pa sem potovala naokoli. navsezadnje, moj oče je bil arheolog, mati pa novinarka in bilo je skoraj logično, da smo bili povsem neustaljena družina - vendar pa mi je to čez čas prišlo v kri. ne morem ostati dlje časa na istem mestu, dela me preprosto živčno, postane me strah, da bom našla kaj, zaradi česa bi se ustalila. se je že skoraj zgodilo - bil mi je všeč tisti, bil mi je všeč oni fant, vendar sem se vedno prisilila, da sem vstala ter izginila, tista, pod katero so me pa poznali, pa je domnevno umrla, preprosto. ne bi pustila, da me ljubezen stane vsega skupaj. v moji službi preprosto ni prostora za ljubezen, tako da kaj drugega kakor skok med rjuhe ter naslednji dan ne duha ne sluha o meni, je tisto, kar znam najboljše. in nič kolikokrat, ostane potem njihova denarnica zjutraj prazna ali pa že prej poskrbim za prevaro, vendar iskreno, saj ne morejo priti za mano. ne vedo niti, kako mi je ime. ne pravo, ne lažno. že redkokdaj se predstavljam kot ariel, vsakem podarim neko novo izmišljeno osebnost. lahko bi rekla, da je celotno moje življenje laž, vsaka stvar, ki vam jo bom povedala, je devetindevetdeset odstotkov možnosti, da gre za nekaj izmišljenega. ker to je kar počnem. lažem, varam ljudi za denar. ne, ne vem, kako to, da sem se odločila pasti v tole, vendar kmalu sem ugotovila, da mi neizmirno leži. zdi se mi, da je to prišlo kmalu za tem, ko sta starša umrla v letalski nesreči. to je bila prva in zadnja stvar, ki me je v življenju globoko prizadela. bila sem stara kakšnih štirinajst in živela sem v glavnemu mestu avstralije, pri teti. počakala naj bi starša, da se vrneta iz nekega poslovnega potovanja ter bi odleteli dalje, vendar nista nikoli prišla. in seveda, kakor da drame ni bilo že dosti, so potem začeli na naša vrata trkati policisti - da zakonca blanc nista bila tisto, za kar sta se izdajala. in od takrat, ko mi je začela groziti sirotišnica ter teti zapor, se je začel ta beg, ki traja še danes. spremenili sva si indentiteto in pristali najprej v evropi, iz enega mesta v drugega, vsake toliko časa spremenili kdo sva in nato v ameriko in tako dalje. začela sem menjati osebnosti kot za stavo, enkrat sem bila oboga sirota, spet drugič razvajena punčara. izgubila sem tisto, kar sem bila nekoč. od smrti staršev, sem vse prej kot običajno dekle. nekoč sem bila. zanimala sem se za običajne stvari, fante, skrbela me je šola ter ostalo. le da se preprosto nisem ustalila in sem bila zato, po mnjenju nekaterih malce čudna, ker sem imela mešanico naglasov. vendar danes, lahko zaigram kateri koli naglas hočem, sem kdorkoli hočeš. lahko me boš spoznal kot prekleto pasjo žensko ali pa neko umirjeno, ki se ne zna spraviti v družbo. kaj sem pa v resnici? še sama ne vem. vem le, da rada govorim. kakorkoli. laž ali resnico. in da imam prekleto nabrušen jezik. kako da ne, v tem poklicu, ga moraš imeti. in znam te obrati povsem do kosti, če je treba. ker to je kar delam. prevaram ljudi za denar. sem vse, vendar nihče.

BEHIND THE MASK