shipping hall

Naslov sporočila: shipping hall Pet Jul 26, 2013 2:24 pm

kristina, the mission smitten

klic praktično sredi noči jo je v hipu prebudil. prva naloga - srce ji je v hipu začelo razbijati kot noro. ni pričakovala, da ji bo tako hitro vendarle zaupano nekaj, kar se je vsaj njej zdelo dokaj pomembno. vendar je bila pripravljena, morala je biti; mafija je bila zdaj del njenega življenja, tja je sodila, ker v življenju pač ni več sodila nikamor drugam in preprosto morala se je izkazati. če je le pomislila na vse tiste treninge, vsi so vodili ravno do tega, zdaj je bil čas, da se zares izkaže, staro annabel pa pusti za seboj. saj v resnici ni bilo več vezi, ki bi jo vlekle nazaj proti življenju, ki ga je imela. to je bilo to. njena priložnost, da si izbori svoje mesto, zato se je v situacijo se je odločila iti hladnokrvno, z mirno glavo. po pravici povedano ni vedela kaj naj pričakuje, rečeno ji je bilo le tisto najbolj nujno, kot je bilo to v navadi. prevzela bo pošiljko iz rusije, izročila denar in se vrnila domov, nič lažjega. nekoliko jo je sicer zaskrbela usoda prejšnjega tipa, ki je bil za to zadolžen, a je te misli hitro porinila proč. sama bo bila bolj premetena, sploh pa je vedela, da bo z delom prišla tudi nevarnost, po eni strani ji je bilo to všeč, nekaj vznemirljivega za spremembo.

pogledala je na uro - pet do petih zjutraj. ozrla se je naokoli, ko so po prostornem skladišču začeli odmevati odločni koraki; proti njej je hodila svetlolaska, ki jo je na videz poznala iz mafije. nekajkrat jo je videla v skupnih prostorih, a z njo ni nikoli spregovorila besede, tam ni bila, da bi sklepala prijateljstva. tudi v tistem trenutku ni bila ravno najbolj srečna, da so ji za vrat obesili partnerja, svoje delo bi raje opravila sama. »nisem vedela, da bo to timsko delo,« jo je nejevoljno premerila izpod trepalnic. »annabel,« je potem še dodala, a ji ni ponudila svoje roke, tako ali tako pa se jima je v tistem trenutku približal tovornjak in preusmeril njuno pozornost. pošiljka je prispela.

Naslov sporočila: Re: shipping hall Sob Jul 27, 2013 12:32 pm

shipping hall Tumblr_lxeumwJFaH1r9hknno1_500

Kristina se je prebudila vsa prepotena. Spet ta mora, ki jo tlači odkar je bila priča umoru staršev. Življenje ji sploh ne pusti pozabiti tega dogodka in tako ga doživlja znova in znova in znova. Vstane in gre do okna. Ob pogledu na novo sosesko se zamisli, kako se ji je življenje kar naenkrat spremenilo. Še pred kratkim je bila čisto navadno mlado dekle, sedaj pa je članica mafijske združbe. Kar naenkrat pa njene misli prekine zvonenje telefona. Naloga...To je to, je pomislila. Sedaj ima priložnost, da se izkaže in tako začne s spoznavanjem svojih sodelavcev. Nova poznanstva ji bodo omogočila, da ugotovi, kdo so moški, ki so ubili starša in se jim nato maščuje. To je njen edini cilj.
Pohitela je do telefona, sprejela klic in poslušala navodila. Naloga s partnerico.... Kristini se je prikradel nasmešek na obraz. Annabel bo prva, od katere bo mogoče lahko kaj izvedela.

Ob pet minut do 5 je Kristina korakala po velikanskem skladišču. Videla je mlado rjavolasko, ki je že vsa vznemirjena čakala. To je torej Annabel, je pomislila Kristina.
Annabel je videla že prej vendar še z njo ni spregovorila, v bistvu Kristina ni govorila še z nobenim članom mafije. Čakala je na takšen trenutek, ko bo na nek način prisiljena opraviti nalogo skupaj z nekom in vzpostaviti komunikacijo.
Ko se je približala Annabel jo je ta ogovorila. Bila je nejevoljna in ostra do Kristine in sploh ni vedela, da se ji bo Kristina pridružila. Kristina je opazila, da Annabel v roki drži belo kuverto in pomislila, da je to verjetno kuverta s plačilom za pošiljko o kateri je govoril moški po telefonu.

V tistem trenutku je pripeljal tovornjak s pošiljko, ki jo morata prevzeti. Iz tovornjaka je izstopil moški in se jima približal. ¨Brez besed je odprl tovornjak in začel razlagati zaboje. Dekleti sta čakali, da je moški razložil vse zaboje. Kristina je nato pogledala Annabel in rekla » Kaj če bi pregledale zaboje? «. Annabel se je strinjala s Kristinino idejo in kuverto, ki jo je držala v roki odložila na bližnjo polico.

Naslov sporočila: Re: shipping hall Sob Jul 27, 2013 1:31 pm

kristina, the mission smitten

»in ti si?« jo je nekoliko neučakano povprašala ter pri tem rahlo usločila obrvi. saj ne da bi si jo želela povabi na kavo ali kaj podobnega, a nekako se ji je zdelo, da bi bilo, če sta že pristali skupaj kot partnerici, dobro vedeti vsaj njeno ime. ni bila videti presenečena, da jo vidi, kar je moralo pomeniti le eno – vsaj nekomu so sporočili podrobnosti te naloge ali pa sama ni bila dovolj pozorna, ob štirih zjutraj, ko je prejela klic, je bilo to več kot le mogoče.

iz tovornjaka je izstopil moški, z očitno ruskimi potezami, ki je bil videti kar nekoliko strašljiv, a je sama na videz povsem samozavestno ter odločno bolščala vanj s vprašujočim pogledom. sprva ju je nekoliko dvomljivo pogledal ter se zaničljivo nasmehnil, a sama je le prekrižala roke na prsih ter z roko oplazila orožje za pasom. ni bila tukaj za zabavo. temnolasec je pokimal, potem pa začel raztovarjati zaboje. skorajda neslišno je izpustila izdih olajšanja, po pravici povedano je bila prepričana, da bosta imeli več težav, konec koncev ponavadi niso pošiljali dveh začetnic, ki še v življenju nista niti streljali na živo tarčo. »kje je denar?« moški je spregovoril z močnim ruskim naglasom, pri čemer ju je še vedno nekoliko sumničavo opazoval. annabel je potrepljala kuverto, ki jo je držala v dlani, a se ni premaknila niti za ped. »vse je tukaj,« mu je mirno odvrnila, potem pa prikimala svetlolaski. nič nista smeli prepustiti naključju.

»kaj je zdaj to?« povzdignila je svoj glas ter se srepo zastrmela v dostavljavca. prepričana je bila, da nista napravili napake, sama je vse preštela dvakrat. tam je bilo 95 pištol, medtem ko se je natančno spominjala navodil, prevzeli bi jih naj sto. »to je bilo blazno nespametno od tebe,« zavila je z očmi in se obrnila proti njemu, a v tistem trenutku je rus že tekel proti tovornjaku, a kar pa jo je še toliko bolj zaskrbelo – v roki je držal kuverto z denarjem. ni vedela kako je lahko bila tako prekleto nepazljiva, da je denar pustila na polici, vendar je bila tako vznemirjena, ko ni bilo vsega orožja, da je za nekaj sekund čisto izgubila glavo. »pizda,« je zaklela in se tudi sama pognala v tek, sploh ni želela razmišljati kaj bi storili z njo nadrejeni, če bi jim izgubila toliko denarja. »kaj še čakaš? dobiti ga morava,« je zaklicala svetlolaski poleg sebe, četudi si tega ni želela priznati, je v tistem trenutku krvavo potrebovala njeno pomoč. očitno naloga ni bila tako preprosta, kot si je sprva mislila.

Naslov sporočila: Re: shipping hall Sob Jul 27, 2013 4:18 pm

Annabel jo je vprašala po imenu in takoj ji je bilo jasno, da Annabel ni vedela kdo se ji bo pridružil pri nalogi oz. da se ji sploh kdo bo. Kristina je že odprla usta, da bi odgovorila v tistem pa je njuno pozornost ukradel voznik tovornjaka. Voznik ju je dvomljivo pogledal in se zaničljivo nasmehnil in Kristina je opazila, da je Annabel nalogo zelo resno vzela, saj je njena roka že drsela k pištolo, ki jo je imela za pasom. Kristino je to zdramilo in je nehala razmišljati samo o svojih željah. Zavedati se je začela, da je z vstopom v mafijo obesila na nitko tudi svoje življenje.

Skupaj sta začele preštevati pištole v zabojih. 95. Spogledali sta se in za vsak slučaj prešteli pištole še enkrat. Ponovno 95. Jasno je postalo, da ju želi dostavljalec pretentati. V trenutku, ko je Annabel ogovorila voznika je ta že tekel proti tovornjaku skupaj z belo kuverto polno denarja. Annabel se je takoj pognala v tek za voznikom, Kristina pa je kar stala tam, kot da bi zamrznila. Predstavljala si je že, da je konec z njo in njenimi cilji in to vse zaradi trenutka nepazljivosti. Prevzaprav zaradi nepazljivosti Annabel. Ona je kriva za vse. Vse to se je v tistem trenutku pletlo po Kristinini glavi. Annabelin glas jo je predramil. Kristina se je takoj pognala v tek za Annabel in voznikom. Mogoče pa še ni vse izgubljeno. Kristina je vse slabe misli pregnala in tekla, kot še nikoli. Ob steni so bili postavljeni stari sodi, ki jih je voznik uporabil za oviro. Sodi so se začeli kotaliti proti njima. Kristina se je želela izognila sodu in ni opazila luknje na cesti. Zaradi njene nerodnosti bo voznik pobegnil. Sedaj pa je bila ona kriva za nesrečo, ki se jima dogaja. Kristini je prišla na misel ideja, kako rešiti situacijo. To bi lahko bila njuna edina rešitev , saj je bil voznik prehiter in ga ne bi nikoli dohitele. Zaklicala je proti Annabel »Streljaj! Ciljaj v noge.«

Naslov sporočila: Re: shipping hall Sob Jul 27, 2013 8:07 pm

kristina, the mission smitten

i guess, da ti še napišeš en post in sva konec, yay!

o svoji partnerki pravzaprav ni imela časa razmišljati, saj je v tistem trenutku vso svojo pozornost posvečala situaciji v katero sta se zapletli zaradi njene nepazljivosti. čutila je kako se ji je povečal utrip, telo pa je naenkrat prevzel strah. če se to zalomi… ne, o tem preprosto ni smela razmišljati, samo ujeti morata tega bedaka in mu pokazati, da ruski mafiji ni dobro pokazati hrbta.

bil je hiter. veliko prehiter, da bi ga ujeli s tako zamudo, potem pa je nad njiju še poslal sode, ki so se brez usmiljenja zakotalili proti njima. sama je bila dovolj spretna, da se jim je izognila, na žalost pa ni mogla reči enako za svojo partnerko, ki je naenkrat izgubila tla pod nogami. »prekleto,« je rekla sama po sebi, a vseeno stekla do nje, da bi ji pomagala nazaj na noge, bilo je kakor, da si še vedno ni znala predstavljati, da bi nekoga pustila na cedilu, pa četudi z dekletom niti ni bila zares povezana. takih stvari si ne bi smela dopustiti, moški je bil že tik pred tovornjakom, ko je zaslišala besede svetlolaske poleg sebe in zmrznila. streljati? seveda, to bi bil povsem razumljiv naslednji korak, a se nekako ni mogla prisiliti k temu, da bi naperila pištolo; zaboga, saj bi ga lahko ubila. »j-jaz,« pa saj ni vedela kaj naj reče, na srečo pa ji partnerka ni posvečala preveč pozornosti in ko se je končno zbrala, je njen strel zadel steno tovornjaka ravno, ko se je rus skušal povzpeti. verjetno se je prestrašil, kakorkoli je že bilo, izgubil je ravnotežje in padel nazaj na hrbet ter obležal, ravno, ko sta ga dohiteli tudi sami.

vso tisto živčnost in paniko je znova zamenjala hladna, brezizrazna maska, ki ni kazala ničesar drugega kot zadovoljstvo in samozavest. narahlo je brcnila v njegovo negibno telo: »nezavesten je,« je rekla in se sklonila, da bi pobrala kuverto, tokrat je zagotovo ni nameravala izpustiti iz oči. »verjetno je najbolje, da ga odpeljeva nazaj v naše prostore, tam bodo vedeli kaj z njim,« je predlagala in šele takrat prvič pustila, da sta se njuna pogleda srečala. »in vesela bi bila, če bi lahko ves ta spodrsljaj ostal med nama. vsaj zaenkrat.«

Naslov sporočila: Re: shipping hall Ned Jul 28, 2013 9:27 am

Računala je na njo. To je bila njuna edina možnost. Annabel pa je obstala kot da v njo kdo uperja pištolo. Moški je že bil tik pred tovornjakom ona pa je samo nemo strmela predse. Kristina se je končno uspela pobrati s tal in slišala kako Annabel nekaj momlja. Pa naj že strela! Kristina je bila prepričana, da je njena partnerica izkušena in da je članica mafije že dalj časa, vendar ji je v tistem trenutko postalo jasno, da to ni tako. Annabel se je skrivala za hladno in brezizrazno masko. V resnici pa je bila le dekle, ki se je znašla v zelo resni in nevarni situaciji. Le kako bi se odzvala sama? Bi streljala? Ne, verjetno bi vse skupaj izgledalo enako, kot sedaj. Zmedeno dekle, s pištolo v roki in popolnoma brez izkušenj. Le v kaj se je zapletla? Je maščevanje res vredno še njenega življenja?

Naenkrat pa se je zaslišal strel. Zadel je steno tovornjaka, ravno ko se je moški želel povzpeti nanj. Moški je izgubil ravnotežje, padel in obležal. Bil je nezavesten in tako sta dobili nazaj kuverto polno denarja. Annabel jo je skrbno pospravila, saj si nista mogli privoščiti ponovne napake. Predlagala je, da moškega odpeljeta v skupne prostore in vso dogajanje, no vsaj njune napake zadržita zase.
Kristina se je strinjala, saj se je zavedala, da bi jo takšna napaka drago stala. Tako, da je bilo res najboljše, da za to nihče ne izve. Prav tako, pa je verjetno razmišljala Annabel. Nobeni ni koristilo, da za to dogajanje kdo izve.

Na srečo se je vse dobro končalo. Dobili sta pošiljko, obdržali denar in ujeli moškega, ki jih je želel pretentati. Kristina je bila prepričana, da bodo zelo zadovoljni z njunim delom. Pogledala je Annabel in rekla »Kristina, Kris za prijatelje.« Podala ji je roko in se ji nasmehnila. Čeprav je na prvo mesto postavila maščevanje je nujno potrebovala prijateljico. Nekoga, ki bi se mu zaupala in bi ji lahko pomagal. Preteklost je morala z nekom deliti, drugače se ji bo zmešalo.