»Ja, ob treh popoldan v konferenčni dvorani,« je potrdila Sage, nato pa v roke vzela kup map, ki jih ji je ta tiščala pod nos in se odpravila iz njene pisarne. Sranje, je posmilila Jay. Prvič, v službi je morala ostati uro dlje kot ponavadi in drugič, prišel bo nekdo iz FBI-ja. Ni imela pojma kdo ta oseba bo, le upala je lahko, da ne bo ravno Jake. Hodila je po hodniku in nekajkrat skoraj izgubila katerega izmed listov v mapi, ki je odletel po zraku, vendar ga je sama dovolj hitro ulovila in spravila nazaj v mapo k ostalim. Bila je utrujena in želela si je, da bi bil petek popoldne in bi lahko za dobra dva dni popolnoma pozabila na službo. Vendar je bil ponedeljek zjutraj in imela je kup poročil, ki jih je morala napisati do naslednjega dne, zato ni imela niti časa, da bi pomislila na počitek. Dopoldne je preživela za mizo, s praznimi lončki kave iz avtomata in papirji - tako so bili videti več ali manj vsi njeni delovni dnevi v zadnjem mesecu, zato se je sčasoma na to že popolnoma navadila. Po drugi strani pa je opravila enkrat več dela, kot bi ga bilo potrebno - hotela je napredovati in če je to pomenilo, da bo zato morala dneve in noči pisati poročila, se ji je zdelo vredno potrpeti. Ura je hitro odbila poltretjo in vsi sodelavci, ki so bili z njo v pisarni, so se eden za drugim začeli odpravljati domov. Odšla je celo Rhion in tako Jayme ni imela nikogar, s komer bi delila svoje neumne šale in opravljala svoje tekmece na policiji. Končala je z delom in spila še zadnji požirek že tretje kave tisti dan. Še vedno je nekje v ozadju svojih mislih vedela, da obstaja veliko možnost, da se bo žez slabe pol ure srečala z osebo, ki se je je zadnji mesec izogibala - Jakeom, vendar je to iz neznanega razloga potisnila v ozadje in raje razmišljala o novih hlačah, ki si jih je kupila v soboto.

Dve minuti čez tretjo je vstala iz neudobnega stola, vzela mape in se odpravila proti konferenčni dvorani. Potrkala je, nato pa precej odločno odrinila ogromna steklena vrata in vstopila v prostor. Ne, je obstala na mestu. Ne, to se ne dogaja. Zadnji mesec je kar naprej razmišljala o Jake-u in kaj bo storila, ko se ga ne bo več mogla izogibati, potem pa ga je srečala popolnoma nepripravljena. Stopila je do njega in se predstavila: »Jayme. Mendes,« je čez nekaj trenutkov za vsak slučaj dodala še priimek.

Ne spomni se me, so bile njene prve misli po tem, ko sta se predstavila drug drugemu. Kako neumno, da sem sploh pričakovala, da se me bo spomnil. Res je bilo neumno - vsaka ženska bi namreč lahko predvidevala, da si moški kot je jake, ne zapomnijo čisto vsake punce, s katero so pred desetimi leti spali.  »Ja, tukaj sta dve mapi,« je odgovorila po nekaj trenutkih tišine, ko je bila preveč zatopljena v svoje misli, da bi mu uspela odgovoriti. »Vsa poročila so zložena po vrsti, če pa niso, tako mi je rekla Sage, pa so zraven napisane opombe. No, dodala je še, da ji pošljite e-pošto, če česarkoli ne boste razumeli.« Je bilo prav, da ga je vikala? Osebe, v katero si bil tri leta zatreskan in se je potem po nekem čudežu zgodilo, da si celo spal z njo, se ponavadi namreč ne vika. Jayme je še vedno stala, kljub temu da ji je že prej pomignil, naj prisede. Zdaj je torej sedla na stol zraven njegovega, ker je bila miza prevelika, da bi lahko čimbolj neopazno stopila na drugo stran in sedla na stol nasproti njegovega - to je bilo njeno mnenje. Vseeno ji je bilo, če ima Jake zdaj, ko mu je izročila tisto, po kar je prišel, namen takoj oditi.
»Slišala sem, da iščete nove ljudi,« je mimogrede omenila zanjo izjemno pomembno dejstvo. »Saj ne, da se s tem k čemurkoli namigujem, Freeman,« je zanalašč njegov priimek izgovorila z malce drugačnim tonom in mu hkrati namenila pomenljiv pogled z malce privzdignjenimi obrvmi, nato pa nadaljevala: »Najverjetneje ste ves čas oblegani z novinci kot sem jaz, kajne?« Oh, kako neumno vprašanje, je še dodala v mislih. Jayme je bila še vedno prepričana, da se  je Jake ne spomni, šele takrat pa se ji je posvetilo, da morda tudi ona s svojim igranjem -ki, mimogrede, je bilo vse prej kot dobro- daje vtis, kakor da je bila tista noč zanjo enako nepomembna, kot vsaka druga. Po drugi strani pa je vedela, da tudi Jake ve, da si osebe kakršna je bila Jay, dobro zapomnijo svojega prvega - še posebej, če je eden izmed treh. Bila je zmedena in tega se je dobro zavedala, zato se je poskusila, kolikor se je dalo, izogibati očesnim -ali kakršnimkoli drugim- stikom in poskusila delovati čimbolj... vsakdanje.