pier

Naslov sporočila: Re: pier Sre Avg 07, 2013 12:06 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Zaznal je, da je vstala in zadrževal se je, da bi stekel naravnost k njej, jo objel in podlegel hrepeneči želji, da bo vse v redu. Toda namesto, da bi se premaknil, je obstal na mestu kot okamenel – in tudi se je počutil kot nek kip, navsezadnje ga je malodušnost tako prevzela in iz njega je izginila vsakršna sled življenja, vsakršna sled živahnosti, ki ga je sicer spremljala vedno in povsod. Zdaj je bilo njegovo telo popolnoma mrtvo, brezvoljno, ko je bolečina vase posrkala čisto vse. »Ni bilo očitno?« Nasmeh, ki ga je vrgel v odgovor je bil medel, porogljiv in je takoj izginil. Ni verjel njenim besedam, da je spregledala njegove znake, ki so bili tako očitni – sploh pa je bila ženska in te so imele poseben dar, da so znale izluščiti pomen še iz vsake storjene kretnje, kajne? Da, morda je bila pa zares slepa in ni opazila, kako jo je ves čas opazoval in si želel več od tistega, kar mu je ponujala ona. Prijateljstvo, ki navsezadnje sploh ni bilo pravo. Vsaj ni se zdelo. »Seveda se ti ni zdelo bistveno. Ker se pač najboljšim prijateljem tega ne pove, kajne?« Še sam ni vedel, kako mu je to uspevalo – ostati tako miren, medtem ko je v njem dobesedno vrelo. Resda si zadnje čase nista povedala dosti stvari, a omemba, da se videva z nekom, res ni bilo nič takšnega, kar mu ne bi smela zaupati. Morda bi se že prej pripravil na to – in bolečina ne bi bila tako neznosna. Če bi vedel, bi lahko že prej nad vsem obupal in se preprosto sprijaznil s tem, da med njima nikoli ne bo več tako, kot včasih. Skratka, prizanesla bi mu marsikaj, a tega ji ni nameraval razlagati – že tako se je počutil preveč razgaljeno in razpravljanje o njegovi bolečini bi vse samo še poslabšalo.

Ni spregledal njene namere, ko se ga je hotela dotakniti, toda ni storil ničesar. Ni je zavrnil, a hkrati tudi ni privolil, čeprav si je še kako goreče želel, da bi bili njuni telesi tesno skupaj v objemu ali vsaj nečim podobnim. A bilo je nesmiselno polagati upe v nekaj, kar ni bilo izvedljivo. »Ne vem,« je zavzdihnil in njegov glas ni bil več tako mrtvo brezbarven, kot je bil še pred trenutkom. Zdaj je zvenel skoraj obupano, navsezadnje nista govorila o avtomobilu, ki bi se ga dalo popraviti. »Ni tako preprosto. Konec koncev pa mi niti ne zaupaš.« Namrščil se je in strmel nekam mimo nje. »Očitno.«

415 words |notes: dobim odgovor tud, če je prevroče, da bi ti težila? chuckle

|

Naslov sporočila: Re: pier Sre Avg 07, 2013 12:22 pm

mehko je namrščila svoje čelo ob njegovih besedah. v njeni glavi je imelo vse smisel – zdelo se je tako zelo naravno, tako zelo brezskrbno in nepomembno za omembo njemu – morda zato, ker bi potem morala povedati, kdo je bil tisti, ki ji je ukradel srce. potem bi morala priznati, da je že dve leti bila brezupno zaljubljena v marca. ampak vse skupaj bi bilo zapleteno. z njim je rada ohranjala stvari preproste. in zdaj je uporabljal vse njene besede proti njej. nekaj, kar bi jo pri komerkoli drugemu razjezilo – ampak zdaj mu je dopustila, da je to počel. vsaka beseda je bolela in počutila se je tako, kot da si je to navsezadnje tudi zaslužila.

sploh je ni hotel pogledati in nikoli si ni mislila, da bi lahko takšna na videz nepomembna, malenkostna stvar tako zelo bolela. počutila se je nemočno, krhko in presneto naivno, ko je počasi zmajala z glavo. »ne, jake,« je rekla; njen glas skrhan zaradi boleče praznine, ki jo je občutila ob misli na to, da jo je zdaj najbrž zasovražil. »zaupam ti. spadaš pod tisti peščico ljudi, ki jim dejansko zaupaj. in veš kaj? to ti bom tudi dokazala,« se je odločila, ko se je dejansko oprijela še tiste zadnje rešilne bilke, ki jo je videla. »vprašaj me karkoli. prosim, jake. karkoli. in povedala ti bom po resnici. samo dopusti mi, da ti dokažem, da ti zaupam,« se je njen glas zlomil na koncu povedanega. ni hotela, da bi zaradi tega izgubila jakea. ni hotela, da ne bi bil več v njenem življenju, čeprav ni vedela, kako bo sprejel vse skupaj. glede na to, kako je izgledal in kako je govoril, je lahko sklepala, da mu je zlomila srce – in zaradi tega se je sovražila.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Sre Avg 07, 2013 1:13 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Njegovo telo, ki je bilo do zdaj napeto, se je za hip sprostilo, ko je uporabila njegovo ime. Skoraj nenavadno, kakšen učinek je imela na njega – že to, da se ni preprosto drl nanjo, kot mu je bilo v navadi, je bil svojevrsten dosežek. Imel je težave z obvladovanjem jeze – to mu je ostalo še od mladosti, ko si je zaradi agresivne narave marsikdaj nakopal kup problemov, iz katerih se je komaj izvlekel. A zdaj je bil povsem miren; ohranjal je mirno kri, po eni strani zaradi tega, ker ni imel moči za proizvajanje močnejših čustev kot je bil bes, po drugi strani pa tudi, ker je bil prepričan, da si vsega tega ni zaslužila. Res, da ga je prizadela – a bila je zgolj njegova krivda, ker si je dovolil sanjati. Te sanje so se zdaj prelevile v nočno moro, iz katerih se je hotel čim prej zbuditi. Le da je dojel, da je bilo vse to resničnost. Ni ga ljubila.

»Toda nisi mi povedala..« je odkimal in zaprl oči, ko je zavzdihnil. Ni mogel več nadaljevati – bilo je težko ponovno jo opominjati, koliko bi mu pomenilo, če bi mu samo omenila, da je zaljubljena v nekoga drugega. Morda ne bi smel tako reagirati, navsezadnje nista bila v zvezi ali kaj podobnega in to ni bila prevara. A zakaj se je potem takem počutil tako, kot da bi mu nož zarila naravnost v hrbet? »Zaupanje je.. težja stvar, kot se zdi.« To je vedel bolj, kot kdorkoli drug; odkar so ga po krivem poslali v zapor, je težko zaupal ljudem in zavzela ga je tista sumničavost, ki se je ni mogel otresti. Po tistem dogodku je postal previden, bolj kot bi bilo to potrebno. A le s tem se je lahko zaščitil pred bolečino, ki ga je – kot je zdaj spoznaval – vseeno ujela v pest. »Kaj naj te vprašam?« je zamežikal, ko ga je njeno vprašanje resnično presenetilo. Pogledal jo je – in nenadoma v njej opazil osebo, ki ga je rešila. Osebo, ki je bila ena izmed redkih, ki mu je verjela, da je nedolžen. Oseba, ki mu je pomagala iz zapora, čeprav je ni prosil za pomoč. Bila je nekdo, ki mu je bila vedno ob strani.. in njene besede so se nenadoma zdele tako resnične. Požrl je slino; hotel ji je verjeti. »Ne morem,« je zašepetal. »Ne morem.. nisem prepričan, če bi.. če sem pripravljen.« Navsezadnje mu je nameravala povedati resnico – in to je hotel, kajne? Vedno je hotel, da bi bili ljudje do njega iskreni, nasvezadnje ni prenesel laži. Toda zdelo se je, da se zdaj skoraj hoče obraniti pred njo. Pred bolečo resnico.

437 words |notes: so much pain! boga sta, res. |

Naslov sporočila: Re: pier Sre Avg 07, 2013 1:22 pm

»nisem ti povedala in to je bila moja napaka,« je dejala in priznala tisto, kar je bilo iz njenih ust praktično nemogoče slišati. saoirse ni bila oseba, ki bi priznavala svoje napake – preprosto zato, ker jih ponavadi niti ni delala. bila je neverjetno previdna, vsak svoj načrt je vsekakor izpopolnila do konca in že sama misel, da bi zmogla narediti kaj tako usodnega, se je zdela absurdna. a ne zdaj. zdaj jo je bilo skoraj panično strah, da ga bo zavoljo tega izgubila. ne glede na vse je bil še vedno človek, ki je bil v njenem življenju že tako dolgo, da si zdaj ni znala predstavljati vsega brez njega. pomagal ji je, bil vedno tam za njo in čeprav sta imela svoje nesporazume, sta se odlično razumela.

»vem. in žal mi je, ker ti nisem povedala. ampak ni tako preprosto,« je tiho priznala. marco je bil šele nazaj in dejansko ni še nihče vedel. vse skupaj je bilo preveč zapleteno in wesley je še vedno hotel njeno glavo na pladnju in vedela je, da bo prizadel vsakogar, ki ji bo kaj pomenil, če bo to potem vodilo do tega, da bo prizadeta ona sama. potisnila je pramen svetlih las nazaj in se namrščila, ko je tako oklevajoče spregovoril. stopila je bližje, ne da bi se zdaj ozirala na to, da tega morda ni hotel. ni bilo bistveno – njena dlan je poiskala njegovo in prepletla je svoje prste z njegovimi, da bi ga pomirila. bila je edina stvar, ki se je je domislila. vse, kar je lahko storila. »nočem te izgubiti, jake,« je tiho priznala in zaprla oči. »in mislila sem resno. povedala ti bom karkoli. hočem popraviti to, hočem ti dokazati, da ti zaupam. zaupam ti bolj kot komerkoli drugemu in ne morem si predstavljati, da bi me zdaj… zasovražil,« je mehko šepnila zadnjo besedo, medtem ko je svoje oči uprla vanj. morda jo je bilo strah – ampak hotela ga je tudi pomiriti.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Sre Avg 07, 2013 10:05 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

»Hej, saj ni nič takšnega,« je začel prikrivati svojo bolečino, s tem, da se je preprosto poskušal prepričati, da je vse v redu. Njegov glas je bil odločnejši od srca in navijal je, da mu ga bo uspelo prepričati. Toda ni bilo tako enostavno, sploh ne po tem, ko se je še vedno obupano trudil, da se izvije iz apatije, ki se ji je prepuščal. Najraje bi odkrmaril temo tega pogovora proč od sebe in storil vse, da bi mu bilo lažje. Toda poslušanje, kako nekdo krivdo prevzema nase mu ni prav nič olajševalo položaja, sploh ker je bil vajen, da je vedno krivil sebe.

»Nič ni preprosto,« je zavzdihnil. »Vem. Poslušaj, Al.. nočem, da misliš, da si ti kriva. Samo jaz sem preveč sanjal, to je vse.« Ni hotel, da bi se zaradi njega počutila slabo in sploh ni hotel še njo vleči v vso bedo, ki jo je lahko občutil sam. Poleg tega pa, če je tako pomislil, ni imel pravice zahtevati, da mu zaupa vse. Navsezadnje je bilo to njeno življenje in razmerje je bilo del njene zasebnosti. Ni bila njegovo dekle, že dolgo; ljubosumje, ki ga je prevzelo, je bilo zato povsem nelogično.

»Prav,« se je v njegov glas naselila neke vrste odločnost, ko je bil prepričan, da je dovolj močen, da se lahko spopade z vsem. Navsezadnje ni bilo nič kaj takšnega, kajne? Samo resnica. »Hočem vedeti.. kaj ima tvoj novi fant, kar jaz nimam?« Pogledal jo je, ne da bi se sramoval, ker ji postavil tako neumno vprašanje. Toda hotel je vedeti. »Močno upam, da ni on odgovoren za vse te modrice,« se je nezadovoljno namrdnil. »Tega si ne zaslužiš.« Stisnil jo je za roko, kot bi ona potrebovala tolažbo, ne on. Potem se je spomnil njenih besed, goreče odkimal in se s prsti proste roke objel njeno brado, ko je svoje telo obrnil tako, da sta si gledala iz oči v oči. »Ne sovražim te,« je zatrdil s takšno odločnostjo, da ne bi mogla podvomiti v njegove besede – a te so še vedno zvenele nežno, kot bi se bal, da bo pobegnila stran, če bo izrekel kaj napačnega. S palcem je blagodejno pobožal njeno lice. »Toda težko se ti bom odrekel,« je skrušeno priznal, ne da bi odmaknil pogleda iz njenih oči. Zmrazilo ga je; pa ne samo zaradi mokrih spodnjic, ki so bile edini kos oblačila na njem, že odkar se je povzpel na pomol. Bilo je zaradi dejstva, ki se ga je še kako dobro zavedal – nikoli več ne bo njegova.

420 words |notes: lame je, oprosti. >< |

Naslov sporočila: Re: pier Čet Avg 08, 2013 1:58 pm

počutila se je dokaj obupno, ko je takole zrla vanj in brez problema slišala bolečino v glasu, ki jo je skušal prekriti. je bilo to res tisto, kar je počela? je vedno morala uničiti vsakogar, ki ji je kaj pomenil? morda je bilo to njeno prekletstvo. morda je bilo to nekaj, kar je bil del tega, da je bila don mafijske družine… ali pa samo grozna oseba. ob njegovih besedah se je namrščila in skomignila z rameni. ni se mogla strinjati. krivda je bila njena, tako ali drugače. »žal mi je, prav?« je zamrmrala z glasom, ki je naznanjal njeno prepričanje. ponavadi je v ljudeh videla slabe stvari; ponavadi je na njih gledala realno. a jake je bil dober človek. čudovit. in ona ga je prizadela.

ob njegovem vprašanju je skoraj presenečeno dvignila pogled in se samo za trenutek namrščila. a navsezadnje mu je obljubila iskrenost, kajne? »nikoli ne bi dovolil, da bi bila poškodovana,« je stresla z glavo, ko je pripomnil tisto o modricah, potem pa je nadaljevala. »spoznala sva se pred dvema letoma. ne vem, že od začetka je bilo nekaj… izjemnega. marco je drugačen od vsega, kar sem kadarkoli poznala.« ni se zavedala posebnega leska v svojih očeh, ko je govorila o njem. »in iskreno mislim, da je točno tisto, kar potrebujem. stvari z njim se zdijo preproste in lahke in daje mi tisto konstanten občutek varnosti,« se je sama pri sebi nasmehnila, potem pa pogled uprla vanj. »ne gre se za to, kaj ima kdo in kaj kdo drug nima. zaljubljena sem vam. brezupno sem zaljubljena vanj že zelo dolgo,« je mehko zamrmrala. dotik njegove roke je bil pomirjujoč in oči je ponovno uprla v njegove. »in tako zelo mi je žal, jake. rada te imam, ampak ne tako,« je zamrmrala, »še vedno pa si zelo pomemben del mojega življenja.«

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Čet Avg 08, 2013 3:23 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Opazoval je valove, ki so blago pljuskali ob obalo in zazdelo se mu je, da ni bilo boljšega kraja, kjer bi lažje prenesel tisto žgočo bolečino, ki se mu je razraščala v prsih. Pritisk je bil neopredeljiv, a pomirjujoče šumenje morja je vse skupaj omililo. Kot bi vedel, kaj se bo zgodilo, ko je zbiral kraj njunega srečanja. Kot bi vedel, da mu bo priznala, da ljubi nekoga drugega in da bo preprosto potreboval nekaj, kar ga bo pomirilo. Nekaj, kar bo vsaj malce oblažilo neznosno bolečino, ki se mu je zasadila v vsako potezo njegovega obraza in ni hotela izginiti, tudi če se je za to še kako trudil. Toda bilo jo je preprosto nemogoče odgnati.

Da, vedel je, da ji je žal – na njenem obrazu je lahko prepoznal odsev svoje bolečine in tega ni več prenesel. Zakaj je mogla trpeti tudi ona? Tega ni hotel. Ni je hotel trpinčiti, a s tem, da jo je spominjal na to, da mu ni bilo lahko, je počel prav to. Navsezadnje ni bila ona kriva, da se je zaljubila v nekoga drugega – čustva se ni dalo nadzorovati in ko je govorila o tistem fantu, ki ji je ukradel srce, je bilo vse jasno. Žar v njenih očeh, ko mu je pripovedovala o njem, je bilo zadostno potrdilo, da ga je res ljubila in bil je čas, da povsem dvigne roke. Da se popolnoma preda.

»Hočem, da si srečna, Alannah,« se je potrudil, da je zvenel odločno, čeprav se je v njegovem grlu naredila kepa bolečine, ki jo je le s težavo požrl. »In če te osrečuje.. potem je to to.« Glas mu je proti koncu zamrl in pritisk v njegovih prsih se je povečal, ko se ujel, da razmišlja, zakaj ga je nehala ljubiti. Je storil kaj narobe? Ji preprosto ni ponujal dovolj? Misel na to ga je ubijala. Morda mu je bilo pa preprosto tako usojeno , da ga nihče ni ljubil tako močno, da bi ostal. Če je pomisli na svojo preteklost, je vedno prišel do enakega zaključka – vsi so za zapustili po določenem času. Morda je bilo z njim nekaj narobe.

»Saoirse,« je uporabil njeno prvo ime, ki ga sicer ni pogostokrat, a tokrat mu je samo padlo na jezik, potem ko se je počasi odmaknil in odkorakal do svojih stvari, ki jih je imel na pomolu. Ni vedel, zakaj je to storil – ker ga je mrazilo in se je hotel obleči ali ker nenadoma ni več prenesel njene bližine. Saj ne, da ne bi bila prijetna.. samo ubijala ga je. Resnično ubijala. »Nočem te izgubiti.. toda..« Obolknil je in svoj kratek premor izkoristil, da se je počasi oblekel suha oblačila. Ni vedel, zakaj se mu je nenadoma tako mudilo, a sporoščujoč začetek njunega srečanja se je sprevrgel v tesnobo. »Upam, da mi ne zmeriš, ampak.. potrebujem odmor od vsega tega. Moram.. sprejeti vse to in lahko bo trajalo.« Namrščil se je, ko se je zavedal svojih besed – niso mu bile všeč, a vedel je, da bi mu to koristilo. Ni zmogel več biti v njeni bližini, ne po vsem tem.

513 words |notes: počasi zaključiva? ^^ |

Naslov sporočila: Re: pier Čet Avg 08, 2013 5:39 pm

ni bila navajena takšnih situacij, ampak bilo je tako zelo težko. veliko težje, kot bi pričakovala, da bi bilo. saoirse je bila večino časa prepričana vase in v idejo, da je bila močna oseba, ki je z lahkoto prenesla marsikaj. a zdaj ni bilo niti sledi o tem – zdelo se ji je, da se ji svet podira pred očmi in da je izgubljala nekoga, ki ji je pomenil ogromno. in to po lastni krivdi. niti enkrat ni posumila, da do nje goji kakršnakoli čustva. kaj bolj globokega; kaj bolj zapletenega in kompleksnega. ampak motila se je. »osrečuje me, da,« je zamrmrala, čeprav ni bilo neke prave potrebe po tem. hotela je, da bi bil tudi on srečen. jake si je to zaslužil, ampak obenem mu ni mogla dati tistega, kar je hotel.

vedela je, kaj prihaja. najraje bi se glasno uprla; najraje bi trmasto odkimavala in mu povedala, da ji tega ne more narediti, ampak po drugi strani… imelo je toliko smisla. požrla je bolečino; sledila mu je s pogledom, ko je zakorakal stran in čeprav je bolelo, je vedela, da je to tisto, kar mu mora pustiti. »jake…« je dejala, njen glas nenavadno tih in prazen, ko se je še sama premaknila in pobrala svoje stvari in jih objela v svojem naročju. »žal mi je, res mi je žal,« je rekla in se ustavila pri njemu, čeprav ji je obračal hrbet. »stori, kar moraš. ampak vedi, da te nikoli nisem hotela prizadeti. ne tako,« se je njen glas izgubil, še preden bi se lahko spet zlomil. »poišči me, prav?« je dejala z nekim nenavadnim upanjem v glasu, preden je odkorakala po pomolu stran. potreboval je to – to je bilo najbolje zanj. v to se je morala prepričati, medtem ko je z dlanjo skoraj jezno obrisala solzo nemoči, ki je ne bi smelo biti.

-- the end.

tagged: dude! :3