garden: marco and rosalie

Naslov sporočila: Re: garden: marco and rosalie Pon Avg 19, 2013 9:26 pm

tagged marco smitten

ni bilo dolgo, kar se je pridružila mafiji v filadelfiji. vse dni poprej je želela stvari z bratom urediti tako, da so bile na mestu. in če je na začetku računala na kratek pogovor, se je to zavleklo preko nekaj mesecev, ko kar ni želel pristati na to, da njegova mala sestrica stopi v tako riskantno stvar sama. pa mu je mrko povedala, da tudi v evropi ni ves čas mogel paziti nanjo in naj se kar obriše pod nosom, če misli, da ga bo poslušala. mogoče je bila sprva pregroba z njim, glede na to, da se mu je bila verjetno primorana zahvaliti, da je še vedno živa, ampak včasih je bil resnično preveč pokroviteljski in zaščitniški. oba sta odrasla in z njeno misijo, da pospravi iz obličja zemlje tistega, ki je pobil njuno družino, se bo moral sprijazniti slej ko prej. in na koncu je pristal na njeno idejo, pod pogojem, da se mu na vsake toliko časa javi, da je še vedno živa. poslovila se je od njega z solzami v očeh in ko je prekinila telefonsko zvezo je bila pred njo noč, katere ni prespala. ampak sedaj je bila tu. v vili mafije kateri je pripadala, odločena, da bo končala tisto, kar je začela na irskem. s pogledom je prečesala travnik pred njo in za nekaj trenutkov oči ustavila na vrtnicah, katere so se bohotile ob strani. nič je ni več presenečalo. zavedala se je, da ima mafija toliko pod palcem, da si lahko privoščijo takšno domovanje, le navajena ni bila več živeti v takem. njeno podstrešno stanovanje se ni moglo primerjati z eleganco in glamuroznostjo, katero je odsevala vila. naslonila se je nazaj in za nekaj kratkih trenutkov zaprla oči, dokler ni zaslišala korakov, ki so se vztrajno, a počasi približevali mestu, kjer je sedela. odprla je oči in zamežikala proti sončni svetlobi, ko se je nekaj metrov stran ustavila moška postava. dobro je vedela za koga je šlo. za moškega, kateri je v hiši imel enega najvišjih nazivov. marco de luca. slišala je kaj vse je že dosegel in kako daleč sega njegov glas in stas. ampak nikoli ga zares ni videla. in sedaj, no, bila je prijetno, a upravičeno vzhičena. ne, da je bil uspešen v tem, kar je počel, moški je poleg vsega tudi prekleto dobro izgledal. počakala je, da se je ustavil pri ograji nadstreška, potem pa vstala in stopila ob njegov bok, »prelep dan za smrt?« komentirala je dejstvo, da so bili doma, da je bil v vili mir in ni nihče hitel okoli zaradi kakšne večje akcije, zaradi tega ker bi kdo koga ubil ali zaradi kakšne druge nevšečnosti.

Naslov sporočila: Re: garden: marco and rosalie Sre Avg 21, 2013 5:07 pm

[tag] rosalie.

ni bil več del mafije. drobceno dejstvo, ki so ga zaenkrat vedeli le redki. s saoirse sta nameravala novico ohraniti zase kolikor dolgo se bo dalo. ko bo enkrat prišla na dan, pa verjetno niti ne bo pretirano presenetljiva. v mafiji se je precej hitro razvedelo, zakaj je dobil mesto tukaj in zakaj ni začel iz samega začetka kakor vsi ostali. poznali so njegovo zgodovino plačanih umorov, vojske in dela za tajne vladne organizacije, ki ga je popeljalo po celem svetu in mazalo njegove roke s krvjo. in sedaj je bil spet v tem poslu, le da je tokrat ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s podobnimi posli. bilo mu je bolj všeč, kakor delo za mafijo. večina stvari je bila... moralno spravnih. ne ravno legalnih, a umori ljudi, ki so si to zaslužili, so mu bili bolj pravični, kakor preprodaja drog in občasna kolateralna škoda civilistov, ki so se znašli sredi mafijskega obračuna. še vedno pa je ostajal v vili ravno toliko kot poprej. pazil na saoirse, da ne bi wesley na lepem prilomastil naokrog in pihnil celo vilo v zrak. vračal se je iz njene pisarne in se namenil skozi vrt, upajoč, da bo vmes morda našel alessandro – ker se je res nameraval potruditi za malce boljši odnos z mlajšo sestrico. odpravil se je z verande proti stezici, ko ga je ustavila neznana temnolaska. ''am,'' je najprej dvomeče pogledal proti njej, ko je stopila ob njegov bok in si očitno nameravala privoščiti sprehod z njim, zarad česar se je ustavil na mestu. ''vsak dan je prelep za smrt, se ti ne zdi?'' je nato odvrnil in s pogledom preučil njen obraz, ko je po spominu brskal za njenim imenom. bila je ena od novih članov. ''rosalie, kajne?'' je ime končno prišlo v spomin, ko je proti njej z rahlim nasmeškom podal desnico: ''marco.''

Naslov sporočila: Re: garden: marco and rosalie Tor Avg 27, 2013 1:13 pm

tagged marco smitten

toliko je slišala o njem, da se ji je za trenutek zdelo, da ga pozna bolje kot kogarkoli drugega v družini mafije. nato pa se je spomnila na opevano saoirse in carterja, katerega je poznala odkar je bila mala deklica in se je vse skupaj razblinilo v oblačku. skomignila je z rameni in s pogledom sledila njegovemu, ko se je za trenutek zazrl nekam v daljavo, predno se je s pogledom posvetil njenemu obratu. »kaj pa vem, v resnici ne,« se ni strinjala z njim in temnolasca očitno precej presenetila s svojo izjavo, »nikoli nebi rekla, da je prelep za smrt nekoga, kateri si je zaslužil.« s tem je jasno ciljala na moškega, ki je pospravil njeno družino in tiste, ki so stali za vsem tem. in mafija v resnici ni vedela, zakaj se jim je pridružila. vse skupaj je bilo za 'javnost' precej ovito v vato. baje, da zgolj zaradi dejstva, da nikamor ni imela iti, da potrebuje zaščito in da ima nekaj neporavnanih računov z določenimi osebami. samo šefica, torej saoirse, je vedela resnico. ampak glede na odnos, katerega naj bi imela prelestna in spoštovana svetlolaska z moškim poleg nje, ni dvomila, da je tudi on vedel njen prvinski namen za članstvo v njihovih vrstah. začudena nad dejstvom, da je našel v mislih njeno ime, mu je rahlo pokimala in se nasmehnila, »nihče drug. in preseneča me, da veš moje ime.« začudenja vsekakor ni mogla skriti. če ji ga ni prebral iz obraza, ga je sedaj razsvetlila z besedami. sprejela je njegovo desnico in pokimala, »ja, de luca, vem.« upala je, da ni zvenela preveč v stilu tistih zajedavcev, ki izkoristijo vsak trenutek za prilizovanje, ampak dejstvo je bilo, da je znan in poznan tudi med povsem novimi člani. spustila je njegovo dlan, kajti njena je že preveč dolgo tičala v njegovi in se nasmehnila, »upam, da ne motim. saj veš,« je pomignila, »ko sem tako, brez vprašanj in vsega pristopila.« četudi je bila direktna oseba, jo je pri tem moškem nekaj vleklo nazaj. verjetno si je že tako preveč privoščila, da je sploh govorila z njim in bo v naslednjih nekaj urah deležna kakšnih ostrih besed družine, če ju bo kdo videl. in to bi bilo še milo, vesela bo lahko, če ne bo pristala v pisarni svetlolaske. ampak tega ni nameravala vleči na plano, ne vedoč kakšen odnos v resnici imata z temnolascem pred njo.

Naslov sporočila: garden: marco and rosalie Pet Avg 30, 2013 3:24 pm

[tag] rosalie.

bilo je skorajda žalostno, kako je bila vila polna ljudi, ki so bili nujno potrebni maščevanja, da bi dosegli neko odrešitev. večina se je podala v mafijske vode zato, da bi našla novo pot za dosego pravice. jo vzela v lastne roke. ''in kdo sem jaz ali ti, da bi sodila o tem, kdo si zasluži smrt in kdo ne?'' so se njegove ustnice v kotičkih uvihale navzgor, ko mu je nasprotovala. ''lahko bi rekel, da obstajajo zakoni, ki poskrbijo za pravico. vendar bi bilo to hinavsko, glede na to, da sem v mafiji in nimam problemov s streljanjem krogel v betice neznancev, kajne?'' je nadaljeval v lahkoten tonu, kakor da je bila tema čisto vsakdanja. kakor da nista govorila o kratenju človeških življenj in spreminjanju le teh v prah. ''novi prišleki me vedno presenečate. vsi ste tako polni jeze,'' je malce tišje zamrmral, ko je njegov pogled izgubil iskrico humorja in postal radoveden. da, govoril je s saoirse. zdaj ko je vedel njeno 'ime', mu je na pamet prikapljalo tudi vse ostalo – kaj v resnici počne tukaj. ''ne zapomnim si vseh,'' je odvrnil na njene besede, da so njegove zvenele, kakor da bi ji moralo njegovo poznavanje njenega imena laskati. da je bila nekaj posebnega in si jo je zapomnil. verjetno je bilo res. ''de luca, ja. kateri del govoric je prišel do tebe? tisti, ki opeva mojo sposobnost ali tisti del, ki pravi, da mi saoirse leži pod nogami? oba?'' se je namuznil in nato pomignil naprej po vrtni potki, da sta pričela hoditi naprej in ne zgolj stala na mestu. korake je prilagodil njenim in občasno pogledal proti rjavolaski: ''ni problema. res ne. ne motiš.'' če bi se ta pogovor odvil dve leti nazaj, bi jo v pičlih tridesetih sekundah odgnal od sebe. ''torej, rosalie. je mafije vse, kar si upala, da bo? si kaj bližje tvojim ciljem?'' je pravo vprašanje ovil v celofan – je bila kaj bližje na sledi ljudem, ki so ji pobili družino?