število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: apartment B3 Sob Avg 17, 2013 8:21 pm
[tag] jonah.
v filadelfiji je imela zgolj enega prijatelja. in še njemu ni mogla ravno reči prijatelj, ker je bil obenem toliko različnih stvari. bil je njen službeni partner, po novem. bil je njen sosed v stanovanjski zgradbi. bil je nekdo, za kogar je verjela, da jo lahko nauči tisoč in eno stvar o življenju. ni se šlo zgolj za to, da je uživala v njegovih poljubih, da se je počasi topila, vsakič, ko je videla, s kakšnim občudovanjem strmi vanjo. ni se šlo za tisti občutek, ki jo je spreletel ob vsakem še tako majhnem dotiku. šlo se je zato, da je v njem videla nekoga, ki bi mu nekoč morda lahko zaupala. njene skrivnosti bi bile pri njem na varnem – ne bi se norčeval iz njih, ne bi je pomiloval in ne bi skušal njenih problemost rešiti namesto nje same. zato je bila še toliko bolj na tleh v zadnjem tednu, ki je minil od tistega incidenta v avli policijske postaje. ni se oglašal na njene klice, če pa je že po kakem čudežu katerega od klicev sprejel, so le ti ostali kratki in neosebni. službeni. formalni. zato je ni mogel ravno kriviti, če je v tem trenutku presenečeno strmela vanj, ko je stal na njenih vhodnih vratih. na sebi je imela pižamo. kajkopak. ura je morala biti blizu enajste zvečer in odpravljala se je spat. spodnjice so bile vsekakor ene izmed tistih, ki so imele bolj namen udobja kot neko estetsko vrednost, in majica policijske akademije je bila preveč oprijeta, da bi ji bilo v njej zares prijetno, ko je takole stala pred njim. ni vedela, kako točno, naj si razlaga izraz na njegovem obrazu. ''jonah?'' je tako neprepričano izgovorila njegovo ime z očitnim vprašanjem v tonu. kaj je počel tukaj? ''pozno je že. po tednu ignoriranja si izbereš tole uro in se na lepem prikažeš pri meni...'' je zavzdihnila, vendar so bila vrata zanj na široko odprta, kar je tudi dokazala, ko se je umaknila na stran in mu omogočila prost prehod.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sob Avg 17, 2013 10:21 pm
boril se je s samim seboj in to že vse odkar je na policijski postaji po gobcu treščil tistega kretena. morda to ni bila najlepša misel, a dejansko je veliko premišljeval o tem in bolj kot je to počel, bolj ga je jezilo. zakaj je freeman stegoval prste po njej? bila je popolna in freeman je bil – po tem, kar je jon slišal – ženskar. nekdo, ki je dekleta pustil za seboj in je lomil srca kot po tekočem traku. morda ga je skrbelo zanjo. morda je ni hotel deliti. ampak kakorkoli že, vrgel se je v delo, ker je bil to edini način, ki ga je poznal, da je uspešno preusmeril njegove misli.
ampak zdaj se je moral vdati. bilo je pozno in že tretji dan zapored ni mogel spati. nekaj časa je še posedal po kuhinji in po rokah vlačil kozarec viskija, potem pa je planil pokonci in zakorakal čez hodnik in potolkel po njenih vratih. nato pa je bila tam; čudovita in osupljiva kot vedno. nekaj posebnega je bilo na tem dekletu – nekaj, zaradi česar bi najraje pobegnil, ampak ni in nato je že v naslednjem trenutku segel po njej, zaobjel njen obraz med dlani in jo poljubil, ne da bi sploh karkoli rekel. še preden bi lahko ugovarjala, se je umaknil in zakorakal v njeno strahovanje, kjer je obstal sredi prostora in pogled uprl vanjo. »ne bi smel udariti tistega tipa,« se je izognil uporabi njegovega imena, ki ga je vedno znova razjezila, »in ne bi smel ignorirati tvojih klicev. ali tebe,« je nadaljeval, preden je spet zakorakal čez prostor in se ustavil tik pred njo ter pogled uprl v njene oči. »mislil sem, da ti je vseeno,« ga je nenadoma zmotilo nekaj, kar je rekla. namrščil se je, a tokrat je ostal tiho.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 6:50 am
[tag] jonah.
napravila je korak na stran, da bi lahko stopil v notranjost. kar je tudi napravil. le da ni pričakovala, da se bodo njegovi dlani stegnile proti njenim licom in ustnice spustila na njene. smešno, kako bi se vsakemu drugemu poljubu lahko uprla. lahko bi dlani uperila v njegov prsni koš in ga odrinila stran od sebe. pri jonahu? ne. njena kolena so postala prav osladno mehka in oprijela se je njegove nadlahti, da je obstala pokonci. brez pomislekov mu je takoj vrnila poljub. in obstala na mestu, ko ga je prekinil in zakorakal mimo nje naprej v prostor. ''okej...'' je izdihnila predse v šepetu, nato pa zaprla vhodna vrata in odšla za njem. ''ne, ne bi smel udariti jakea,'' je sama uporabila ime 'tistega tipa', ki ga je zadnjič mahnil sredi avle na policijski postaji. ''dvomim, da bo kaj govoril blackwoodovi ali se držal kakšne zamere. s tvojo službo bo vse v redu,'' je mlačno odvrnila in se ustavila ob podbojih vrat, ki so vodili v dnevno sobo, sredi katere je stal temnolasec. deloval je utrujeno, neprespano. zaradi česar je bilo samo še bolj čudno, da je bil ob tej uri pri njej namesto doma v postelji. ''nikoli nisem rekla, da mi je vseeno. rekla sem, da bi mi moralo biti vseeno. vprašal sem tebe, če ti je vseeno. rekel si, da ti je. torej ne razumem...'' je skomignila z rameni in odmaknila pogled, ko ji je šel nasproti in se ustavil pred njo. ''kaj hočeš od mene, jonah? kaj počneš tukaj? pojdi spat,'' je utrujeno zamomljala in se namenila stopiti mimo njega. še ni razumel, da ni znala brati misli? da ni imela pojma, kako vse te igrice potekajo in kako brati med vrsticami?
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 7:43 am
saj sploh ni vedel, kaj je počel. ali pa je morda to še predobro vedel. po glavi se mu je pletlo cel kup misli, ki jih ni znal natanko definirati ali uvrstiti. še nikoli se ni počutil tako; še nikoli ga ni nihče pripravil do tega, da se je spraševal o svojih dejanjih in skušal ugotoviti, če bi bilo bolje početi karkoli drugega. ker, navsezadnje, še nikoli ni srečal nikogar, kot je bila ona. rahlo se je namrščil. »ja, ampak ne razumeš, moral sem…« ga udariti, je bilo nadaljevanje stavka, ki ga ni dokončal. samo prikimal je. »prav imaš.«
»blackwoodova me tako ali tako ne mara in nekako nimam velikih načrtov za fbi,« se je kljub vsemu nasmehnil. veliko raje bi ostal pri policiji in načrtoval preproste stvari; če bi se pridružil fbiju, bi se hitro lahko znašel v takšni godlji, v kateri je enkrat že bil. skoraj ga je spodila iz stanovanja in takrat se je zavedel, da se bo moral postaviti zase. pa ne, da tega načeloma ne bi počel – ampak šlo se je za nekaj večjega, nekaj bolj pomembnega od njega samega in bilo je možno, da bi ga zavrnila. to je bilo tveganje, ki ga je moral sprejeti. »prav, zlagal sem se,« je nenadoma spregovoril in pogled uprl vanjo. »kar je pravzaprav zelo neumno, ker skušam biti vedno odkrit vedno skušam imeti tisto obvladovanje in tako naprej. ampak ni tako lahko, predvsem zato, ker sem imel v preteklosti veliko sranja in me to še danes preganja,« se je namrščil. ni vedel, kaj se je dogajalo – nikoli ni bil tako zelo odkrit z ljudmi. »ampak stvari je samo v tem, da…« obmolknil je, se usedel na njen kavč in stresel z glavo, »nočem iti, ne podi me,« je zamrmral in šele potem dokončal prejšnji stavek, »če bi bil odkrit s tabo, bi bilo vsega konec. in potem bi te…« kako čudno, beseda se sploh ni zdela običajna. uporabljal jo je vsak dan in zdaj je imela zlovešč pomen, »izgubil.«
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 8:58 am
[tag] jonah.
''kaj si moral?'' je zahtevala dopolnitev njegovih nedokončanih besed, ko je na koncu samo skomignil z rameni in obmolknil. res sta morala odpraviti to njuno napako. nista se pogovarjala, ne zares. lahko sta se gledala deset minut z iskricami med njima, lahko sta se do onemoglosti poljubljala v posteljo. vendar govor o njunih preteklostih, o njiju dveh, je bil nenačrtno prepovedan. ''zakaj te blackwoodova ne mara?'' je našla novo vprašanje, na katerega odgovor ne bo dobila. delček nje jo je kar sam zbodel v srce – kaj če sta nekoč kaj imela? kaj če se je zapletel s šefico tako kot ona s freemanom? ''torej skušaš biti vedno z vsemi odkrit, samo meni lažeš?'' je njegove besede obrnila naokrog, kar je že v naslednjem hipu obžalovala. bila je preveč ostra, preveč zlobna. ''ne razumem, kaj počneš tukaj, jonah. vedno vse poveš v šifrah in ne morem razumeti okostnjakov v tvoji omari, če ne vem, zakaj so tam in kakšni so,'' je njen glas naredil preskok od hladnega do skoraj obupanega, ker je imela dovolj tega, da mora igrati. se pretvarjati, da je močnejša kot v resnici. tole jo je spravljalo v obup. ''izgubil?'' je presenečeno ponovila in napravila korak nazaj, ko je sedel na sedežno v dnevni sobi. ''jonah...'' je stresla z lasmi in pogled usmerila v tla pred seboj: ''ne moreš izgubiti nečesa, česar nimaš. in ker ti je vseeno, me vsekakor nimaš. spat grem – zadnjih nekaj dni ne spim ravno najbolje, ker se preveč ukvarjam s tem, kaj vse sem naredila narobe, da me nočeš niti pogledati.'' in da, s tem mu je obrnila hrbet, ko je čim hitreje poskušala doseči vrata svoje spalnice. saj ga ne bo mogla zapreti sem, ne bo ga mogla odriniti od sebe, če ji bo hotel slediti. vedela je, da bi bila ob vsakem njegovem dotiku povsem nemočna.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 9:10 am
skušal je najti prave besede – res se je trudil, ampak ni mu najbolje uspevalo. ni našel tistega, kar je iskal, zato je naprezal svoje možgane in na koncu ostal tiho, ker se mu je zdelo, da bi lahko napačne besede storile neko nepopravljivo škodo. in napačne besede so bile nekaj, česar ni hotel reči. hotel je najti popolne besede zanjo, ampak ni mu uspevalo in to ga je spravljalo v nejevoljo. »nikoli ti nisem lagal, shiloh,« je dejal, njegov glas nekoliko hladen ob sami misli na to. »morda ti nisem povedal celotnih resnic, morda sem se izognil kakšni temi, ampak nikoli ti nisem povedal laži,« je s pogledom zavrtal v njene oči.
sledil ji je. morda ni vedel, kaj bi rekel ali kako bi reagiral, ampak sledil ji je, medtem ko se je v njemu kopičila jeza, pomešana z nejevoljo. hotel je spremeniti vse skupaj. hotel je izboljšati stvari, hotel jo je prepričati, da mu ni vseeno in potem, ko je tako prepričano zatrdila, da mu je vseeno – ni več mogel zdržati. »shiloh, prekleto,« je nenadoma spregovoril, medtem ko sta njegovi dlani šinili proti zidu, da je bila med njima in da se ni mogla ravno izmuzniti. »poslušaj me. sploh me ne poslušaš ali pa me nočeš poslušati. to, vse skupaj – kako bolj prekleto očitno mora biti, da mi ni vseeno? udaril sem tipa, ki se te je dotaknil, obupano se vračam k tebi sredi noči, vsekakor se zelo močno trudim, da bi te zaščitil… to ni dovolj zate? ne lažem ti in ni mi vseeno, sploh pa ne zate. ne vem, kaj je to, ampak vsekakor je nekaj novega in ne znam se soočati s tem,« je jezno pribil in uprl oči v njene. »veš kaj? naj ti dokažem. daj no, vprašaj me karkoli in povedal ti bom po resnici. lahko dobiš vso resnico, ki jo želiš. ampak resnica ni lepa. a če to hočeš, prav. daj no, samo stori nekaj! rekla si, da ti ni vseeno. in tole, midva… karkoli že to je, ne, tega nočem izgubiti. lahko rečeš, da ni nič, ampak ne vem, zakaj imam potem občutek, da se mi ruši svet vedno, ko mi obrneš hrbet.«
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 9:45 am
[tag] jonah.
ni trajalo dolgo, da je zaslišala njegove hiteče korake za njenim hrbtom. z vsakim jim je bil bližje in potem se je njen hrbet znašel na hladnem zidu, on pa naravnost prednjo. vsaka njegova dlan se je nahajala na eni strani njenega obraza in nikakor se ni mogla izmuzniti stran. prisilil jo je, da je poslušala. kdo bi vedel, morda je bilo prav to tisto, kar je tako obupano potrebovala. ''poslušam te, v redu? poslušam te!'' je vzkipela sredi njegovih besed in nato samo sebe prisilila, da je ostala tiho kot miš, ko se je spustil v dolgo razlago. ''veš, slišim veliko lepih besed. ampak samo opisuješ. daj no, jonah. napravi definicijo. kaj čutiš do mene? kaj sem zate?'' se je tokrat z dlanmi nameravala upreti ob njegov prsni koš, le da so njeni prsti zagrabili material njegove majice, namesto da bi ga odrinila. in zdaj ga je poskušala potegniti bližje, ko je takole jezno bolščal vanjo in jo izzival s pogledom. ''ne razumeš...'' je zmajala z glavo in stisnila ustnice v tenko linijo neodobravanja. ''nočem te spraševati, nočem vleči stvari iz tebe. hočem, da mi poveš sam od sebe, ker tako želiš. ne zato ker te moledujem, da mi kaj povej,'' je poskušala objasniti, ko so se njeni prsti še tesneje ovili okrog blaga. ''moj oče je bil alkoholik. moja mam je odšla. moj brat je kriminalec in večino njegovih prijateljev bi lahko obtožila spolnega nadlegovanja. vzgojila sem se sama, šolo sem ves čas plačevala sama, opravljala sem dve službi naenkrat, da sem imela dovolj denarja za šolnino in živela sm v napol podrti prikolici. se ti še zdi, da se me splača obdržati? me ne bi raje izgubil in si prihranil probleme?'' njene besede so bile polne čiste agonije in v tistem se je zavedla, da je povsem izgubila nadzor, ko je izpod njegovega oprijema pričela drseti ob steni na tla. skušala je umiriti panične vdihe in izdihe pljuč. ustaviti slankaste solze, ki so se ulile iz oči. ni šlo.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 9:57 am
spet je bil tiho, ko je v mislih skušal storiti tisto, kar je zahtevala od njega. definicijo, neko oprijemljivo razlago tega, kar sta bila onadva in kaj mu je pomenila. le da ni bil navajen na takšne pogovore; ni bil navajen opisovati teh čustev, ki so bila tako ali tako popolnoma nova zanj. ponavadi ljudem ni dovolil, da so mu prišli tako blizu. ponavadi jih je raje odrival in se skrival za masko hladne nedosegljivosti. njene dlani so zagrabile tkanino njegove majice, ampak ni se zmenil za to. in potem je začela govoriti – prehitro, da bi jo lahko ustavil; preveč zavzeto, da bi jo lahko umiril in zato jo je samo poslušal, ko mu je pred očmi razprostrla svojo zgodbo.
in potem se je začela sesedati na tla; počasi je drsela ob steni in tokrat se je zganil; njegovi dlani sta jo ustavili, ko jo je postavil nazaj na noge in jo nato dvignil v svoje naročje ter odnesel do postelje, kamor se je namestil z njo še vedno v naročju. za nekaj trenutkov jo je samo stisnil k sebi in skušal umiriti njeno dihanje, potem pa je tiho spregovoril. »nič od tega ne spremeni mojega mnenja o tebi,« je zamrmral in potisnil svetel pramen las vstran. »močna oseba si; in šele zdaj vem, kako zelo. tvoja preteklost je vplivala nate, seveda, oblikovala te je v osebo, kakršna si, ampak zdaj si krasna oseba. preživela si,« je pritisnil poljub na njeno čelo. »pri meni je drugače. prav, odraščal sem v new yorku in praktično sam vzgojil brate in sestre, ker je mama ves čas delala… ampak to je bil lahek del. dobil sem službo pri policiji, ker sem hotel nekaj spremeniti. bil sem dober. bil sem prekleto mlad in naiven, ampak dovolj dober, da so mi dali posebno nalogo. pod krinko sem se vtihotapil v eno izmed največjih tolp. postal sem eden izmed njih. obnašal sem se kot oni, govoril sem kot oni. občasno sem se zadel, ker so to počeli oni. storil sem vsako neumnost v knjigi, ker je bilo to nujno. nadrejeni so odobrili vse in informacije, ki sem jih pridobival… bile so preveč dobre, preveč pomembne, da bi me vzeli iz krinke. začel sem se izgubljati, ampak tega ni nihče opazil. ni bilo pomembno,« je njegov glas mrmraje pripovedoval zgodbo, ki je ni povedal še nikomur. »ubil sem nekoga, shiloh. ubil sem policista. vse je eksplodiralo v moj obraz. jonah sploh ni moje pravo ime,« je nenadoma utihnil, ko se je zavedel svojih besed. ko se je zavedel svojega priznanja, zaradi katerega je zaprl oči in naslonil glavo nazaj. »lahko grem, če hočeš,« je prazno dodal, dejansko povsem prepričan, da ne bo hotela imeti opravka z njim.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 4:23 pm
[tag] jonah.
stena je drsela pod njenim napol razgaljenim hrbtom in v njej se je z žalostjo mešalo neverjetno razočaranje. nad njo samo. ker se je lahko pod že najmanjšim pritiskom z njegove strani takole dobesedno sesula na tla. leta dolgo se je upirala vsakim prvim pokazateljem zloma. vedno je visoko dvignila glavo in požrla vse. ostala je močna, dostojanstvena in ohranila je samozavest. zdaj, ko ji je nekdo skušal dopovedati, da jo ceni in spoštuje, je naenkrat začutila, da si ona tega ne zasluži. res je bila prepričana, da bo tisti poplavi grozot, ki se je usula iz njenih ust, pobegnil stran. bilo bi logično. bilo bi normalno in pričakovano. nikomur se ni ljubilo ukvarjati s problemi drugih. ni čutila, kdaj jo je dvignil pokonci in njene roke so se povsem nenačrtovano ovile okrog njegovega vratu. ustnice so se ji tresle, ko je sedel navzdol in obraz je prav po otroško poskušala zakopati na varno v njegov vrat. ''nisem močna, lepo te prosim. poglej me,'' je zamomljala in iz oči se je usulo novih nekaj solza, ko jo je poljubil na čelo. napravila je oster vdih, ko je skušala pregnati jok, a obstala na miru, ko ga je pričela poslušati. odmaknila se je rahlo od njegovega ramena in se premestila v njegovem naročju, da ni sedela prek njegovih kolen, marveč so je čepela na njem, vsako njeno pokrčeno koleno na eni strani njegovega telesa. ''kaj?'' je zmedeno zamrmrala in dvignila dlan k mokrim licem, da je obrisala solze stran. slišala je, kaj je govoril, poslušala ga je. ampak koščki sestavljanke se kar niso hoteli sestaviti skupaj. ni bil jonah ward, njen partner. novinec kot ona. bil je nekdo z dolgo zgodovino v svetu kriminala. ''oh bog,'' je iztisnila iz sebe ob koncu njegove pripovedi. ubil je policista. to je pojasnilo, zakaj se je trudil biti z vsemi tako zadržan in pod nadzorom. da se ne bi navezal še na koga. vendar so jo najhuje zadele šele zadnje besede. napravila ni niti vdiha, samo občepela je v njegovem naročju z dlanmi na njegovem obrazu. ''ne razumem,'' je končno našla glas. jonah ni njegovo pravo ime? kaj? kako? toda preden bi utegnila postati panična in se začeti spraševati, ali ga sploh pozna, je videla njegov izgubljen pogled. in nekje v njem prepoznala sebe. ni mu smela očitati nič, niti mu ni mogla. bil je res pripravljen oditi, bila je res odločena, da mu tega ne bo dovolila. ''prav,'' je prikimala in odmaknila dlani od njegovega obraza. segla je navzdol proti robu tenke majice in jo potegnila čez glavo gor, da je napol gola ostala v njegovem naročju. ''prosim, povej mi vsaj svoje pravo ime, če bom spala s teboj. in, ne. nikamor ne boš šel.''
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 18, 2013 4:38 pm
najbrž še sam ni popolnoma razumel, kaj je njegovo priznanje dejansko pomenilo. jonah se ni nikoli odprl ljudem; ponavadi je raje odkorakal kot pa da bi se spuščal v pogovore, ki bi vsaj spominjali na to. bilo je lažje in manj zapleteno. morda ne zanj, vsekakor pa za sogovornika. »ne,« jo je tiho zavrnil ob njenih besedah in z roko ujel pramen svetlih las, »močna si. veliko močnejša, kot si predstavljaš,« ji je zagotovil z glasom, ki ni dopuščal ugovarjanja. tega ni videla. ni videla, kako zelo lepa je in kako pogumna je morala biti, da mu je to sploh povedala. je pa vedel on – navsezadnje je sam storil isto, ko je spregovoril in ji priznal vse.
ob njenih besedah se je samo nasmehnil, čeprav to sploh ni bil nasmešek, ker je bilo v vsem skupaj toliko otožnosti in neke čudne žalosti, ki je bila ponavadi skrita pred celotnim svetom. vedno je nosil vso bolečino s seboj, ker je bilo tako lažje. tudi na vseh terapijah, na katere so ga poslali, je vztrajno molčal in vsake toliko časa rekel kaj, zaradi česar se jim ga je nato zdelo primerno poslati nazaj v resnično življenje. potem pa se je nenadoma namrščil, ko se je znebila svoje majice in pogled zbegano uprl vanjo ter nato dojel, kaj je hotela. »zdaj je moje pravo ime jonah,« je tiho dejal. najbrž je bilo v njegovih očeh očitno, da se bori sam s sabo, preden je nadaljeval, »včasih sem bil jackson.« njegove dlani so zdrsnile po njeni koži in se ustavile na njenih bokih. »si prepričana? zdaj? tako?« je zamrmral in naredil sekundo premora, »z mano?«
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pon Avg 19, 2013 6:49 am
[tag] jonah.
ni mu zmogla več odkimavati v skrajnem zavračanju vsega, kar je rekel. je bil mar slep? mar res ni videl, kakšna bleda senca človeka je bila? sploh zdaj, ko se je sesula pred njim in kar ni zmogla ustaviti solz, ki so vedno na novo lile iz nje. bila je vse prej kot močna. vendar se je znala pretvarjati in to je bilo dolgo časa dovolj. bilo je zadosti, dokler ni spoznala njega in ugotovila, da bodo v tvoje življenje prišli tudi ljudje, pred katerimi boš želel biti točno tak kot si. in zdajle je bila povsem razgaljena. brez mask, brez neke fasade na obrazu. šibka in dodobra pretresena. toda bila je tudi ponosna – ne nase, temveč nanj. ker je lahko videla v vsakem njegovem gibu, kako težko mu je bilo. kako je iz sebe spravil vse svoje skrivnosti in jih zaupal nje. moral je verjeti, da je ne bodo pregnale – moral je vedeti. ''jackson,'' je prikimala. ni ga hotela klicati jonah, če to ni bilo njegovo ime. ni se hotela predati nekomu, ki sploh ne obstaja. bil je jackson, čez in čez. ''jackson,'' je ponovila in njene ustnice so se ukrivile v rahel nasmešek. drobcen, a iskren. njena majica je padla na tla ob postelji in segla je navzdol med njiju, odpela pas njegovih hlač. ''jackson... ne poznam boljšega človeka kot si ti, prav? in da, zdaj, tako in s tabo. vsekakor s tabo,'' je prikimala in se pobrala iz njegovega naročja pokonci, da je stala pred njim. potegnila ga je z roko navzgor in ga spravila s postelje. ''ne bo me zagrabila panika. ne skrbi. ne bom obžalovala,'' mu je zatrjevala z eno dlanjo na njegovem licu, medtem ko je druga vlekla njegovo majico navzgor, ker je bila slednja odločno en kos oblačil preveč. spravila jo je prek njegove glave in zalučala vstran s samozavestjo, za katero niti ni vedela, da jo premore. stopila je bližje k njemu in ustnice prislonila na njegovo ramo, na linijo enega izmed tatujev: ''sem ti že kdaj povedala, da so mi nepopisno všeč?''
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pon Avg 19, 2013 7:09 am
morda ga je zmrazilo, ko je slišal njen glas, ki je izgovoril ime človeka, ki je bil nekoč. morda je bilo vse skupaj nekoliko nenavadno in obenem ga je poneslo nazaj v tista leta, ko je živel v propadlem stanovanju in vsak teden znova storil kaj neumnega, da je bil enakovreden članom tolpe. morda je ravno zaradi tega zavzdihnil in rahlo zmajal z glavo. »prosim, reci mi jon. drugo ime je preveč polno spominov; jackson je bil slab človek, ne glede na to, kako pogledaš na vse skupaj,« je tiho zamrmral. nekaj izgubljenega je bilo v njegovih očeh, ko je to rekel.
vstal je, ko ga je nežno spodbudila k temu. stopil je iz svojih hlač, ki jih je že prej odpela, nato pa ji je dopustil, da je potegnila majico čez njegovo glavo in je pred njo obstal samo z enim kosom oblačila na telesu. »prav, če si prepričana,« je dejal, medtem ko je tista začetna zaskrbljenost že nekoliko izginila iz njegovega glasu. rahlo se je nasmehnil, ko je pritisnila poljub na enega izmed njegovih tatujev. »morda ti bom enkrat povedal zgodbo vsakega izmed njih,« je dejal in nato so njegove dlani zaobjele njen obraz, ko jo je nežno prisilil, da je pogled uprla vanj. »sem ti že kdaj povedal, kako nepopisno si mi všeč?« se je nasmehnil in počasi zmajal z glavo, »nikakor mi ni vseeno. ne zate,« je zamrmral, potem pa se sklonil do njenih ustnic in jih zapletel v dolg poljub, medtem ko sta njegovi dlani zdrsnili po njeni koži in se naposled spet nežno zakopali v njeno kožo, ko jo je potegnil bližje k sebi.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
she shook her head. he was asking her for something impossible. ''i'm sorry. i don't want to call you jonah, if that's not your name. i don't want anything remotely fake between us. that name is fake,'' she tried to explain and caressed the side of his face with her palm. ''besides. maybe we can make some good memories to chase away those bad ones. okay? jackson? jax?'' his real name once more rolled around her lips. now she knew what was wrong with all those times she called him jonah. and how he said his name with a hint of uncertainty. it wasn't his. and he seemed so lost because of that.
she stepped a little back when he stood up beside her. her teeth nibbled on her lower lip as she looked at him, not exactly sure what comes next. they made out a dozen times before. kissing was great. that night when he almost went down on her, that was something else too. and now she had no clue what to do. ''i am. i really am,'' she nodded. ''and maybe i'll allow you to call me shy one day...'' she replied to the comment about his tattoos. she really did want to know the stories behind them. she wanted to know everything about him. ''just don't break me,'' she whispered really softly as his lips fell on hers. kissing was safe. she cuddled herself even closer to his almost completely naked body. ''jackson, you have to... i don't know how to do this. this is all on you,'' she pulled back in his arms and managed to get out a shaky laugh. her hands slid down his chest, over the sculpted abs and stopped at the waistband of his boxer briefs. ''bed. now,'' she said and pushed him a little back, right on the bed, her body stumbling along and landing on top when she refused to let go.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 25, 2013 8:13 am
he didn’t know what to say or how to explain that perfectly. “no, it’s not like that. jonah is my name now. for my own safety and all. it’s really complicated and all the work I did undercover… well, let’s just say that it put a lot of bad people away for a long time and I have enemies. I have a lot of enemies,” he smiled a little, even though it was nothing to be happy about. it was dangerous and suddenly he realized that all of this could also put her in danger. and that was something he didn’t want to do – he will have to figure something out.
he just nodded in approval. he understood now that there was a whole story behind the nickname he used for her and he was certain that he is not going to call her that until she told him that he could. there were stories behind things – stories that hurt and he wasn’t going to be the one bringing her pain up. “I would never do anything to hurt you. and I will protect you,” he promised and he meant it. it was something worth much more than any other thing he could say. and then they were on her bad and he gazed into her eyes. “just trust me, okay?” he whispered. he was damn sure he will go slowly and make it right. he moved and she landed under his body as he stole another kiss and then moved; kissing her jawline first and then her neck and then his lips went lower. after a while he straightened up and removed her clothes and when she was lying under him naked, he had to smile and this time he didn’t even try to hide his amazement. “you are so beautiful, shiloh. you have no idea just how much,” he murmured as his lips returned to her skin and went lower again, but in a pace that he knew she would feel comfortable with.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 25, 2013 4:10 pm
[tag] jonah.
she shook her head once more. she was nowhere near ready to accept those words – they were so hopeless. he was still he same person, with or without his past mistakes. ''mistakes are what makes us who we are, don't be ashamed of them. because of everything that happened, you are who you are now. and you're perfect, trust me. you're protective, you're honest, you're gentle, you care,'' she could go on and on and list all of his many many attributes. he had to know just how special he was.
''i don't need protection. i know how to survive. but if you hurt me, i might not make it. this is already... too deep,'' she sighed against his mouth and then nodded. she trusted him completely. she trusted him so much that she let him move her body down on the mattress and pin her there with all his power. her breath caught at those tiny sparks he set alive. every kiss was a firework of its own. ''jackson,'' his real name slipped from her lips completely natural. the kisses were fine. very fine. but she wanted more and he was doing everything so slowly. she helped him get her underwear off. this time it wasn't like the last. she wasn't feeling shy. or insecure. she captured his lips into a kiss, silencing his words. her hand was at his nape pulling him closer. she rolled her hips against his, trying to intensify the contact. trying to get him to the part of her that ached and begged and needed to be touched. ''you're slow,'' she smiled at his lips and then squeezed one hand between them, sliding down his abs until it was wrapped around length, guiding it towards her entrance. she nodded as if giving him another green light. this was it. and she knew, just knew. this was exactly the way it was supposed to be, the way she always wanted it to be. the sweetest memory of them all. with him.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 25, 2013 4:32 pm
he let her words go. that was not something they should be discussing now in the first place and it was way too complicated to just grasp the concept of it like that. he knew that; he was really quite certain of it. and then again, maybe she didn’t even need to know everything. it was his fuckup and it was in the past, so he was supposed to keep it for himself. and he liked it a little too much. he just gently shook his head no when she said all those nice things about him. things, that weren’t even close to reality. not really. but then again, this was another thing he wasn’t going into right now.
he gazed into her eyes as she spoke; there was a sudden rush in her voice that made him wonder what exactly was going on in her head. she didn’t need to ask him twice, though – he was holding himself back for her sake, but now when it seemed like she wouldn’t mind a little rush a tiny smile appeared on his face. “you are an extraordinary person,” he remarked as he leaned forward and kissed her and his hand found his way to where she wanted it. he started off slowly but then his movements became more demanding and it actually really turned him on to feel how wet she was getting. and then he rested his forehead on hers; looking her straight into the eyes as he moved the head of his cock to her entrance, teasing her and watching her expression until finally, without any warning, he moved; thrusting his hips forward and entering her for the first time, even though he didn’t stop after that. it was just a brief pause in which he tried to caught his breath because she was so tight and he was almost dizzy, but then he smiled at her. “still too slow?” he murmured and stole another kiss while he moved again and again.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 25, 2013 5:52 pm
[tag] jonah.
apparently she made herself clear enough to get him to move a bit further. she rewarded him with a wide, slightly goofy, smile as he complimented her and then kissed him back with everything she had. this was it. she should live like this from now on – no regrets, no careful decisions, no predictability. she should dive straight into it. whatever it was. love, life, work. everything. without second thought, because this way seemed to be the right one. or maybe that was just him. she stiffed a moan as his hand caressed its way down her body and between her legs. but being quiet bothered her for some reason. when his thumb flicked over her clit she didn't hold back, that moan was loud and clear, her eyes half-misted from pleasure, even though she tried to look back at him. she bit down on her lip in anticipation as she felt the tip of his cock teasing at her entrance. there were so many stories about first times – how it hurt, how it wasn't all that pleasurable. nothing could fully prepare her for this. she couldn't get a word out, not until he pushed inside without warning and her gasp had been silenced with his lips. her nails dug into his back as she held on to him, trying to force her erratic breathing down, her heart to beat a little slower. ''j...'' she didn't manage to get a name out as he stilled inside and then pulled out. leaving her empty. and annoyed. ''yeah,'' she nodded. still too slow. she was able to forget the sharp pain that tear her apart as she gazed back into his eyes. every move hurt less, every thrust felt better. ''go faster,'' she found herself practically begging. ''harder too,'' she added and after nipped at his lower lip, her hips meeting his halfway through, a moan after moan escaping her mouth. he was perfect, too perfect for her.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pet Sep 06, 2013 8:40 am
that was most definitely it. she was amazing; she was pure perfection and he kept staring at her beautiful face to make sure she was okay; to make sure that this was okay. he did what he was told to do – he went faster and harder and at the same time he made damn sure that she was enjoying herself. because it was her first time – it wasn’t about him now, it was all about her. and then it suddenly hit him that he had feelings for her. it wasn’t simple or easy, but he had real feelings for her and he was probably on a good way to fall in love with her.
and then he was close to the climax and he made sure he took her there with him. he groaned, not even knowing when he managed to say her name and tell her she is beautiful and amazing and then everything was blurred for a second. he couldn’t really breathe. he pulled himself out of her and kissed her again and then lied next to her, supporting her head with his arm and slowly stroking her blonde hair with another hand. “you really are something,” he whispered and smiled at her. he couldn’t resist looking at her – she was beautiful, but not beautiful like anyone he ever met. “are you okay?” he asked and moved his head just enough to plant a little kiss on her nose.
tagged: shy.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pet Sep 06, 2013 5:01 pm
[tag] jonah.
her head fell back on the pillow the very minute he delivered. ultimate pleasure. she was pretty sure that this was the real deal. that it couldn’t get much better than this. she felt thousand little sparks lighting her whole body up. and the pressure of his body on top of her felt safe, not a burden at all. she was still gripping his shoulder blades, her nails probably doing some damage on his back. ‘’that was…’’ she started to say but couldn’t get a hold of her breath so she just shook her head – completely speechless and in awe of him. emptiness consumed her as he pulled out and for some reason she immediately searched for his presence, following his body and cuddling into him. ‘’thank you,’’ she murmured contently against his skin. she crooked her neck back up, so she was able to look at him and smiled at his words. she was in no position to object him right now. ‘’I’m… fine. I’m good. I feel really good. must have something to do with what we just did,’’ she god-freaking blushed at this. and then even giggled. she was never a girly girl that giggles in blushes. but right now she did, because everything went beyond her expectations. he was beyond everything she could ever possibly imagine. ‘’maybe we can have a repeat. in the morning or tomorrow. and the next day. and the day after that, and after that,’’ she started and then draped her hand over his torso, her fingers gently caressing the skin. ‘’perfect,’’ she murmured and really tried to hold her eyes open for a while longer. but sooner rather than later sleep took over. the best she had in years.