police cells

Naslov sporočila: police cells Sre Sep 11, 2013 10:58 am

zadnji dnevi so bili grozni. dejansko ni vedel, kaj naj bi storil s samim sabo. delo ni bilo dovolj zahtevno, da bi lahko pozabil. nič ni bilo dovolj zahtevno, da bi lahko pozabil. vsak dan je videl kakšno neumno majhno drobnarijo, ki ga je spomnila na shy in zaradi česar se je počutil približno tako, kot da bi ga kdo počasi zabodel in nato obrnil ostro rezilo v njegovi notranjosti. bolelo je. ampak tega ni mogel priznati. tega ni hotel priznati – kako bi lahko to priznal, če pa je moral biti močan? počutil se je obupno.

in ko je tega večera šel ven, je nekako odkril, da alkohol pomaga. ni ravno celil ran, mu je pa dal občutek neke blažene otrplosti, zaradi česar ni čutil ničesar in se ni toliko obremenjeval s tem, kakšen kreten je bil. saj ni vedel, koliko viskija je zlil vase. nekje vmes se je zapletel v glasen nesporazum in bil je dovolj pijan, da je že pred nekaj urami izgubil svojo hladno obvladanost. in ko je treščil tipa po nosu, si je to zaslužil. tudi sam jih je dobil po obrazu; potem pa so ju vlekli narazen in še preden bi se zavedel, kaj se dogaja, so ga iz lokala napol odnesli trije kolegi, ki jih je prepoznal iz policijske postaje in ki se jih je vsekakor razveselil, nato pa so ga odpeljali na postajo in ga po premisleku odvedli do celic, ker nikjer drugje ni bilo prostora in ker niso hoteli vleči veliko pozornosti nanj. nejevoljno se je zleknil na posteljo, ko je ostal sam. potem pa so se vrata odprla in nekdo je vstopil. »potem le niso lagali, ko so rekli, da bodo nekoga poslali,« se je vzravnal ter na glas izrekel svoje misli, medtem ko so njegove oči s pogledom zaobjele prišleka. »o, lej jo! ava si, kajne? ava iz new yorka, katere zaročenec je delal na glavni postaji,« je zdrdral in z vzdihom padel nazaj na posteljo. »ava, življenje je neumno. in zoprno. in udarilo te bo, takrat ko tega ne boš pričakovala in potem bo bolelo še tri mesece po tem,« je delil z njo. »ampak po drugi strani pa ne vem, zakaj to pravim tebi. mislim, ti si gospodična popolna, ki ima nekje svojega zaročenca. ne čakaj, si že poročena? ah, saj ni bitno, najbrž si srečna in jaz ti uničujem večer,« se je žalostno nasmehnil sam pri sebi in prekrižal nogi na postelji.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 11:25 am

ravno se je vrnila iz enega od standardnih nočnih obhodov njej pripisanega dela mesta, ko je pomotoma prekinila pogovor treh starejših sodelavcev. bili so zagreti v debato in eden izmed njih je kazal proti vratom, ki so vodila do zaporniških celic. le da so sedaj vsi gledali njo in prikimavali. ''fantje?'' je vprašujoče s pogledom premerila slehernega od njih in v pičlih nekaj minutah so ji razložili celotno štorijo. od tega kako so dobili klic lastnika enega od bližnjih lokalov, češ da nekdo povzroča probleme, do tega, da so ugotovili, da je to eden izmed njihovih sodelavcev – pijan kot krava. zvlekli so ga na postajo in zaprli v eno od deloma zasebnih celic, kjer bi se lahko v miru streznil, preden bi slučajno blackwoodova prišla naokrog ter ga našla v takem stanju. vendar je nekdo moral skrbeti zanj. in z obljubo, da jo bo vsako jutro na njeni mizi čakala sveža kava, je pristala na to, da popazi na tega idiota, ki se je napil.

vendar se je zdaj njena dlan oklepala rešetke in vedela je, da to ni bila tako dobra ideja. na postelji je ležal tisti temnolasec, ki jo je pošteno razkuril zadnjič v skupni sobi. s kratkim zavzdihom je stopila v notranjost celice in jo zaprla za seboj. ''da, jaz sem potegnila krajši konec,'' je zamrmrala v odgovor in sedla na posteljo poleg njega. če ne bi v zraku vel močan vonj po žganju, potem ne bi rekla, da je sploh pijan. seveda, dokler je bil tiho. zdaj, ko je pričel drdrati besedo za besedo, ji je hitro postalo jasno, da se je uštela. definitivno je bil nacejen z alkoholom. ''govoriš iz izkušenj?'' je polovico izrečenih stvari prezrla in se presedla na mestu, da je gledala proti njemu navzdol. ''gospodična popolna? kako izvirno od tebe, jonah ward. daleč od popolne, daleč daleč,'' se je namuznila in njene ustnice so zamrznile ob omembi zaročenca. ''nisem več poročena. tudi zaročena nisem več,'' je počasi našla prave besede, ki so razkrivale dovolj, a ne preveč. ''nisem te imela za idiota, ki bi se nacedil in pristal v celici, jonah,'' se je naslonila naprej s komolci na kolena: ''in iskal prepire v baru.''

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 11:31 am

zdaj se je nenadoma začel zabavati. pravzaprav pa je bil to po dolgem času zelo zabaven večer in jonah se sploh ni mogel spomniti več na to, da ga je vse bolelo na tisti čuden način, ki je izviral iz strtega srca. presneto, navsezadnje še nikoli ni imel strtega srca. nikomur ni dovolil tako blizu in nikomur ni razkril dovolj, sploh pa se ni na nikogar navezal v takšni meri, da bi potem trpel zaradi strtega srca. ob njenih besedah je uprl pogled vanjo in se nato nasmehnil. »ha!« je naznanil in se zarežal, čeprav sploh ni bilo smešno. »veš, ne strinjam se s tabo. ampak kot se je izkazalo, sem zelo, zelo, zelo slab pri ocenjevanju ljudi in morda se motim.«

»nisi? ojej. ampak ne deluje, kot da bi ti bilo zares žal. torej si zlomila srce nekemu ubogemu idiotu,« je ugotovil in se vzravnal na postelji, medtem ko so njegove oči zavrtale v njene. »kar ni preveč prijazno. ker to potem boli in je celo sranje iz vsega skupaj, ker ne moreš kar tako hoditi po ljudeh in početi stvari, ki jih prizadenejo. ne moreš skoraj spati s šefom fbija in potem reči, da ti je žal. ker ti očitno ni žal, ker si šla z njim še enkrat ven!« jo je poučil in se potem zarežal ob njenih besedah. »hej, vsekakor si me imela za idiota, to moraš priznati. in v celico so me dali kolegi in mi rekli, da moram biti tiho. saj veš, pšššt,« se je njegov prst znašel na njegovih ustnicah, potem pa se je prestavil in potrepljal posteljo poleg sebe. »daj, prisedi tukaj. tam ni tako udobno,« je dejal in nato glasno, teatralno vzdihnil. »ne vem kaj je narobe z mano, ava. ampak nekaj očitno je,« se je namrščil, nato pa skomignil z rameni.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 12:05 pm

bilo je več kot očitno, da se ni pričel zbliževati s flašo zgolj zato, ker bi si želel privoščiti sproščen večer zunaj. malce zabave. nekaj je sprožila tale izbruh in svojo žalost – ali pa jezo – je skušal utopiti v kozarcu viskija. verjetno bo v roku pol ure pričel ugotavljati, da s tem ni rešil prav nobenega problema. samo nakopal si je sramoto in mačka. ''bivšemu možu ja, zaročencu pa ne ravno. vendar... verjemi, nočeš vedeti cele zgodbe,'' je njen nasmešek ostal na istem mestu. mason ji verjetno nikoli ne bo odpustil, da je nameravala oditi brez slovesa in mu nekega dne samo dostaviti papirje za ločitev. dva zaročenca sta bila del tipične zgodbice o tem, kako se jih je naveličala in ugotovila, da niso zanjo. evan pa je bil razred zase. ''in kdo ti je strl srce?'' je takoj prešla k bistvu, ker je res prezirala ovinkarjenje. in po njegovem pijanem govoru sodeč, je bilo očitno, da je popivanje sprožila ženska. seveda je obstajala verjetnost, da bo tudi do konca nalit vztrajal pri svoji skrivnostnosti in se spet poskušal spričkati z njo, toda zadela je pravo točko. to je vedela. ''auč. torej je bil jake freeman tvoja konkurenca?'' je zavzdihnila s skorajda sočutnim tonom. sama šefa FBI-ja osebno sicer ni poznala, vendar je v njihovih vodah vsak moral vedeti, kdo je. nenazadnje se kaj hitro zna zgoditi, da postane tudi tvoj šef z morebitnim napredovanjem. ''imela sem te za idiota,'' je prikimala z nasmeškom, nato pa vstala in sedla poleg njega na posteljo. ''preveč stvari držiš v sebi. preveč stvari skrivaš. kar je utrujajoče. in jutri se boš počutil nadvse gnilo, ker so te sodelavci videli v takem stanju. moral bi se večkrat... ne vem, sprostiti. najti koga, komur lahko zaupaš. in se po možnosti s to osebo ne zaplesti,'' je z dlanjo prekrila njegovo in jo lahno stisnila: ''vendar je precej bolj verjetno, da je nekaj narobe z njo. mislim, poglej se. pravi mačo.'' in potem je bruhnila v smeh, ker je zvenela kot puhloglava avša. čeprav, hja, ni bila daleč od resnice.

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 12:14 pm

»jaz hočem vedeti vse zgodbe na svetu!« je nenadoma naznanil, predvsem zaradi njenih besed. na njegovem obrazu se je enkrat za spremembo nahaja širok, zadovoljen nasmešek, ki je pričal o tem, da se je v vsem skupaj dejansko zabaval. bilo je zabavno; res je bilo, ni pričakoval, da se bo tale večer strtega srca spreobrnil v… tole, karkoli je že to bilo. »ne poznaš je. ne vem če jo poznaš. morda jo poznaš. shiloh! ampak ona je čudovita, veš. mislim, bila je. saj je še vedno, samo… boli, to je vse,« se je odločil in zavzdihnil. »ja, presneti freeman. in potem sem ga enkrat na gobec in zdaj najbrž ne bom mogel nadaljevati kariere pri fbiju, ampak to je v redu. bilo je vredno. ja,« se je odločil.

alkohol ga je nekako osvobodil vseh spon in dokaj velikodušno je pokimal ob njenih besedah. »ja ja, vase zaprt in zadržan idiot. pa saj sem, veš. ampak tako je lažje, vsekakor se mi je v preteklosti zgodilo dovolj sranja in zdaj sem pokvarjena roba in zdaj me je shy pokvarila do konca in ah. jaz ne zaupam ljudem,« ji je povedal in se nagnil proti njej, da je lažje dojela njegove besede. »ker te ljudje samo… ti naredijo to,« je z roko nakazal nase. bil je dovolj zgovoren primerek tega. ob njenem dotiku se je samo nasmehnil, potem pa z dlanjo segel proti njenim lasem in ujel pramen njenih las ter ga ovil okrog prsta in ga skoraj fascinirano opazoval. imela je lepe lase – mehke, svetleče. »ne ne,« je zmajal z glavo, »z njo ni nič narobe. resno, jaz sem. ampak zaupal sem ji! čisto vse in verjemi da jaz ne zaupam ljudem in potem je šla in mi zlomila srce in zdaj sem patetičen bedak. eh,« je dejal z vzdihom in spustil pramen, pogled pa zdaj uprl v njene oči s polovičnim, otožnim nasmeškom na obrazu.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 12:29 pm

samo zmajala je z glavo ob njegovem oznanilu in zdelo se je, kakor da se je končno pričel malce zabavati. res je bilo lažje ždeti poleg njega, če se ni mrščil in čemerno streljal naokrog z ubijalskimi pogledi. njene oči so zdrsele do širokega nasmeška, ki je zdaj krasil njegov obraz. prav zares. kakšna sprememba. ''shiloh nixon?'' je pobrskala po spominu. svetlolaska je bila edina s tem imenom, ki jo je poznala, in če se ni motila je bila stopnjo ali dve višje od nje na postaji. vau, zapletel se je s sodelavko. kako 'neodgovorno' od njega, res ga je imela za nekoga, ki vse dela po pravilih in se drži varne strani življenja. ker tako ne more nasrkati. ''mislim, da ti freeman ne bo zameril. če si iz pravega testa za FBI, bo osebne probleme pustil na strani,'' je povedala svoje mnenje, ker je res dvomila, da je šef tako zelo neprofesionalen, da bi zares pustil, da neka ženska pride medenj in potencialnega agenta. ''ne vem, kaj naj ti rečem. verjetno sem kot tvoja shiloh. zajebala sem že malo morje ljudi. ne nalašč, ampak za takšne stvari res ni opravičila,'' je zavzdihnila in se sama nagnila nazaj, ko se je on nagnil proti njej. z dlanjo se je oprla nazaj na vzmetnico in glavo nagnila vstran, ko je naenkrat v oprijem dobil pramen njenih las in ga opazoval, kakor da je najbolj fascinantna reč na celem svetu. prav. naj dela, kar hoče. ''nekaj že mora biti z njo narobe, če je bila slepa in je vrgla stran podarjeno zaupanje,'' je vztrajala pri svojem. morda zato ker je poznala žensko stališče v podobnih situacijah. ''nisi še stara roba. prišla bo druga in vse bo bolje,'' je odmaknila dlan z njegove: ''v redu boš. vem.''

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 12:40 pm

»shy,« se je toplo, skoraj zasanjano nasmehnil ob njenem imenu in se potem v naslednjem trenutku namrščil. »ne, čakaj, ne smem početi tega. shy je slaba zame in me po malem uničuje in zdaj tako ali tako ne vem kaj se dogaja in že prvega dne, ko sem se ji ponudil, da ji bom pomagal na hodniku, sem se zasral. ne bi smel biti velikodušen sosed ker ja, ugani kaj! ona je moja soseda. kakšen kreten sem. sem lahko še večji kreten? ne, ne morem biti. tako. ja, ah,« je jezno izdihnil ter potem vdano skomignil z rameni. »fbi, ja. ne, saj res ni važno. čisto zadovoljen sem z delom tukaj pri policiji. nočem spet nekam plezati in biti dober. nazadnje ko se je to zgodilo je bil ogenj v strehi,« je uporabil metaforo in se počutil nadvse pametno.

»seveda ni opravičila,« je odločno zmajal z glavo. »grozna oseba si, ava,« se je zdaj zasmejal. sploh se ni spomnil, kdaj se je nazadnje pred komerkoli zasmejal, ampak tisti sumljiv zvok, ki se je izvil iz njegovih ustnic, je bil brez dvoma smeh. »in ah, daj no, podarjeno zaupanje? lepo te prosim, ava. sem ti že omenil, da mi je všeč tvoje ime? ava? tako preprosto in kratko in zanimivo je. in zaupanje je lomljivo zelo hitro, kar sem se zdaj naučil. veš da mi še nikoli ni nihče strl srca?« je vanjo uprl pogled, ko ji je povedal še zabavno dejstvo o sebi. »ampak glej, ti ne moreš vedeti. mislim, prav, oba veva, kakšna oseba sem in nisem ravno definicija zabavne ali dobre ali pametne ali prijetne osebe. ne vem, jaz sem nejevoljen človek, ki se ne ubada z neumnostmi in je zelo jezen na cel svet. ponavadi, ne zdaj. zdaj sem dobre volje in je krasno! ampak ponavadi… nah, konec je z mano,« se je odločil in žalostno zavzdihnil.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 3:44 pm

če ne bi vedela, da je za dekletovim imenom očitno tudi srce parajoča zgodba, bi se nasmehnila ob toplini, ki je vela iz njega, ko ga je izgovoril. lahko je videla, da je bilo to dekle očitno tista ena oseba, ob kateri si je drznil biti to, kar je. očitno res ni bilo nobenega recepta. on je bil z vsemi zaprt in vendar ni imel sreče v ljubezni. ona je bila vedno odprta in nosila srce na dlani, a prav tako ni našla tistega, kar išče. ''delal si v new yorku, kajne?'' se je namrščila, ko je omenjal ogenj v strehi. zdela se ji je logična razlaga. zadnjič so njegove oči dobile čuden pogled, ko je omenila new york, od koder je bil. sedaj se je zarekel, da je bilo očitno, da je že poprej plezal po hierarhični lestvici navzgor. dvomila je, da je bil kadarkoli kaj drugega kot policist. ''grozna? hvala,'' je zamomljala, čeprav se je sam smejal. zdaj res že ni imela pojma, kaj lahko vzame resno in kaj naj bi bilo šala. šel je iz ene skrajnosti v drugo, iz veselja do bolečine in s težavo mu je sledila. ''veš, da ga tudi meni še nihče ni?'' je bil njen nasmešek tokrat nekoliko otožen. težko je bilo razložiti. raje bi okusila pravo ljubezen in na koncu doživela razočaranje, kakor da je letela iz ene napačne zveze v drugo. z nobeno ni bilo nič narobe in vsi njeni bivši so bili popolni v očeh preostalih. samo ona je videla napake in iskala nek poseben občutek, ki ji bo dal vedeti, da se zdaj lahko ustavi. da lahko zares zadiha. da je našla pravo stvar – četudi se je slišalo kot žajfnica. ''moj bivši mož... najin zakon je razpadel po moji krivdi. pravzaprav niti ni razpadel, samo končala sem ga. ko sem ga videla takrat, je bil v precej podobnem stanju kakor ti sedaj. danes je srečen. danes ima super življenje. sicer mu še vedno nisem preveč pri srcu in verjetno mi nikoli ne bo odpustil... pravim samo, da se lahko pobereš,'' je takoj zavrnila njegov zavzdih, ki je zdaj že temljil na samopomilovanje. in potem se je zravnala in razširila roke proti njemu: ''daj, daj. objem baje vedno pomaga, pridi sem.''

Naslov sporočila: Re: police cells Sre Sep 11, 2013 6:16 pm

ob njenih besedah je pokimal. »seveda sem delal v new yorku. mislim, kje drugje bi lahko delal, če sem bil tam rojen,« se mu je zdelo kar malo nesmiselno, dokler ni ugotovil, da ona ni vedela, kje je bil rojen in da so bile njegove besede nesmiselne. »no ja, nisi vedela, lahko ti oprostim. ampak tam sem bil rojen, ja. bil sem najstarejši otrok. očeta ni bilo nikjer, mama je bila… bolj odsotna kot ne in potem sem poskrbel za to, da so bili moji mlajši brati in sestre dostojni ljudje. saj drugače bi me najbrž zaneslo na temno stvar, ampak imel sem določeno odgovornost, veš,« ji je iz nekega razloga zaupal svojo življenjsko zgodbo, čeprav se je ob tem na njegovem obrazu poigraval skoraj zasanjan nasmešek.

»ne no, nisi grozna. samo nenavadna. tako zelo… drugačna. ne vem, zmeden sem zaradi tebe,« se je odločil nadaljevati s svojo odprtostjo. zdaj sta bila kolega, zdaj si je lahko to privoščil, kajne? »upam, da ti ga ne bo kdo kdaj. zlomil. ker verjemi mi, prekleto boli,« je zavzdihnil in se počutil kot kupček nesreče. ob njenih besedah se je namrščil. »ne deluješ kot preveč prijazna oseba, kar se tega tiče. ampak si pa vsaj storila tisto, kar si hotela. kar je tudi prav. in domnevam, da ga nisi prevarala. ali mu rekla, da bi se moral prej odločiti. ali pa kaj podobno neumnega,« je jezno zamrmral in se presenečeno ozrl proti njej, ko mu je ponudila objem. najprej se je še zmedeno namrščil, potem pa brez obotavljanja segel proti njej in jo objel, medtem pa zakopal svoj obraz nekam k njenemu vratu in se sam pri sebi nasmehnil. »dišiš,« je zamrmral svoje naznanilo, ob čemer so njegove ustnice podrsale ob njenemu vratu, le da se na to res ni oziral, ker je nenadoma ugotovil, da objem zares pomaga – morda bi se moral umakniti, ampak v svojem trenutnem stanju je samo ovil roki okrog nje in jo potegnil bližje k sebi.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 12, 2013 10:41 am

počasi in previdno mu je prikimala. včasih je govoril tako vzneseno, nato pa v roku nekaj sekund postal cel resen, kakor da ji daje res pomembne življenjske nasvete, katerih se mora za vsako ceno držati. in sedaj je govoril o svoji družini. res si je želela, da bi ga lahko preprosto izklopila. nedvomno ji je pravkar povedal cel kup stvari, ki jih sicer ne bi izvedela nikoli. osebnih stvarih. tistih, ki jih je skrival v sebi in držal samo zase. ''pristal si na policiji. očitno si se odločil za dobro pot. mislim, da večjega koraka proti iskanju pravice skorajda ne moreš narediti,'' mu je pokazala tisto svetlo bilko v vsej tej temi. zanimivo, koliko policistov je v tem poslu pristalo zato, ker so imeli neko pomembno misijo. slabe temne preteklosti, polne krivice.

''oprosti, ker si zmeden,'' se je vzdržala širokega nasmeška. pravzaprav bi bilo verjetno najbolje, če se sploh ne bi obregnil obnjo. če bi se vse končalo pri tistem prepiru pri kavomatu, namesto da je nocoj pristala poleg njega v celici in ga videla v čisto drugi luči. ''ne, ni bilo ravno prijazno, da sem ga zapustila na tak način,'' se je zdaj namuznila, ko je uporabil tako preprosto besedo, kot je bila prijaznost. ''ne, nisem ga prevarala. samo nisem ga ljubila tako, kot bi si zaslužil,'' je odvrnila in napravila globok težak zavzdih, ko so se očitno njegove misli znova zavrtele k njegovi bivši. vseeno je roke sklenila na njegovem hrbtu in se trudila ne zdrzniti, ko je obraz zakopal med njene dolge temne lase. ''ward...'' je nameravala s svarečim glasom opozoriti na to, da bi bilo objem dobro počasi prekiniti. toda njegove ustnice so zdsele prek občutljive kože njenega vratu in resnično se je stresla v njegovih rokah. ''verjetno bi bilo dobro, če me počasi...'' je pričela, ko jo je potegnil bližje k sebi. namesto da bi se iztrgala iz objema, je ostala tam: ''...izpustil?'' ko bi vsaj njen glas deloval bolj prepričljivo.

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 12, 2013 11:00 am

njegove obrvi so se zdaj privzdignila ob njenih besedah in potem je zavzdihnil. kako je bila naivna! pa ne ravno naivna, ne tako zelo naivna kot prej… katera je bila beseda, ki jo je iskal? prisegel bi, da jo je imel na koncu jezika, a vendar je ni mogel najti ker je bilo to preveč zapleteno. zato je opustil iskanje popolne besede in zmajal z glavo. »ne, ne razumeš. zajebali so me,« je dejal, ne da bi izbiral besede. »mislim, v tej zgodbi sem jaz slab fant. ker nisem šel proti svetlobi ali karkoli že. ne, storil sem nekaj neodpustljivega in zdaj…« njegov glas se je nekam porazgubil. nekoga je ubil. za kaj takšnega ni bilo opravičila.

»ja, ampak ne smeš se sekirati,« jo je podučil, »ne smeš se sekirati za preteklost, ker boš potem postala točno takšna, kot sem jaz. in priznajva si, jaz ponavadi nisem ravno sonček ali prijetna oseba ali… sploh karkoli. ja, vsekakor baraba,« je pokimal. »in ti si tukaj vsa lepa in krasna in dejansko ne tako zapletena; po svojem si zelo preprosta. všeč si mi,« se je odločil. tudi objem je bil vsekakor zelo prijeten. prvič tega večera se je dejansko pomiril in se počutil veliko bolj sproščeno kot kadarkoli prej in zato je vsekakor ni nameraval kar izpustiti – niti takrat, ko je to previdno predlagala. umaknil se je – ne iz objema, ampak dovolj, da je lahko pogled uprl v njene oči. nekaj je bilo tam, kar ga je pritegnilo. in še preden bi se sploh zavedel, so njegove oči zdrsnile na njene ustnice in nato nazaj na njene oči. »veš kaj?« je nenadoma rekel; njegov glas je bil tokrat veliko bolj hripav, ampak vsekakor zelo odločen. »zdaj te bom poljubil,« je zamrmral in še preden bi lahko oporekala, je to tudi storil, medtem ko je njegova dlan zašla v njene lase. pijani jonah je vsekakor storil vse, kar je hotel – in poljub je bil prva stvar na seznamu.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 12, 2013 11:48 am

seveda ni mogla razumeti, če ni poznala cele zgodbe. sedaj se ji je bolj kot kadarkoli poprej zdelo, da v sebi skriva preveliko težo. ni se nameravala ukvarjati z njegovimi problemi. sama je bila preveč zafrknjena globoko v sebi, da bi lahko učinkovito pomagala drugim. način, kako je stalno bežala od dobrih stvari v stalnem hrepenenju po nečem boljšem. vsako leto je bila bližje spoznanju, da boljšega pač ni. da zanjo takšne ljubezni, kot jo je imela njena mama, ni. je ne bo. ''ne sekiram se več,'' se je namrščila, ko je očitno narobe prebral njeno zadržanost. sprijaznila se je s tem, da je uničila precej dobrih ljudi. ni bila povsem brez slabe vesti, a vedela je, da kaj dosti ne more več storiti. ''am...'' ga je vprašujoče pogledala, ko je naenkrat proti njej usul slap komplimentov. vsa lepa? krasna? nezapletena? preprosta? daleč od resnice, tako zelo daleč. ''pijan si,'' ga je mimogrede obvestila. zraven pa še sebe, v opomnik, da ga ne sme jemati resno.

k sebi je potegnila roke in dlani, ko se je nagnil rahlo nazaj, le da ni pričakovala, da bo trenutek izkoristil za to, da bo ujel njen pogled. vendar ga je. nadvse uspešno. ni se mogla premakniti in umakniti pogleda, ne glede na to, kako zelo je rdeči kritični alarm tulil v ozadju njenih mislih. in že sam trenutek, ko so njegove oči oplazile njene ustnice, se je zdel kot dejanski poljub. čutila ga je na ustnicah, kljub temu da se je ni niti dotaknil. naenkrat se ji je zazdel povsem trezen. vendar je vedela, da ni. ni. pustila mu je, da je dlan potisnil med njene lase in pomaknila svoje ustnice na njegove, preden bi si utegnila premisliti. ali preden bi si premislil on. ni vedela, kaj je pričakovala. morda okus po alkoholu in instantno obžalovanje z njegove strani. vsekakor pa je vedela, da ni pričakovala tega, kar je dobila. kakor da bi njeno telo polil z bencinom in nato nanj vrgel prižgano vžigalico. ščemenje v prstih se je razletelo po celem telesu in ni bila sposobna prav dolgo razmišljati o tem, kaj je prav in kaj je narobe. povlekla ga je bližje k sebi in njeni prsti v njegovih laseh niso poznali prave nežnosti. bila je nuja. nekaj takšnega kot zrak za pljuča.

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 12, 2013 12:02 pm

ni mu bilo mar. ne bi mu moglo biti bolj vseeno in ne bi mogel biti bolj prepričan v to, da je bil zdaj čas, kjer je premišljevanje moral odriniti daleč stran in se je šlo samo za tisti trenutek; samo za onadva, kot da bi bila edina človeka na celotnem planetu. čas se je ustavil, ko so se njune ustnice združile – ter potem zavrtel s svetlobno hitrostjo, ko ga je poljub popolnoma očaral ali obnorel – katerakoli beseda je pač bila bolj primerna. v treznem stanju niti ne bi pričakoval, da mu bo poljub vrnila – ampak zdaj je vedel, da mu ga bo. in imel je prav.

nekaj nerazločnega je zamrmral; njegove besede ne bi mogle imeti smisla, ker je bil še vedno preveč zatopljen v poljub in ker je bil poljub nekaj prekleto posebnega in to je ugotovil tudi v svojem trenutnem stanju. brez oklevanja jo je nenadoma potegnil bližje; njegove dlani so se znašle na njenih bokih, ko jo je skoraj vzdignil in jo posadil v svoje naročje. to ni bil običajen poljub. to je bil poljub, nabit z nečem, česar ni povsem prepoznal, ampak je občutek njenih ustnic na svojih nemudoma oboževal. bilo je osupljivo. bilo je krasno; lahko je čutil ogenj, ki ga je razširila po njegovem telesu in brez obotavljanja sta njegovi dlani zdrsnili pod njeno majico in na njeno toplo kožo; vse se je dogajalo vročično in z neko ihto, ampak jonaha je nemudoma pritegnilo.

tagged: ava. :3

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 12, 2013 4:19 pm

ni znala pojasniti. ni znala niti opisati. vračala mu je poljub za poljubom, dokler ni vedela, kdaj se eden konča in drugi začne. niti čutila ni, da jo je nekje vmes vzdignil pokonci in jo posadil v naročje. njena kolena so se samodejno oklenila njegovih bokov, ko se je zazibala naprej proti njemu. njene dlani so vztrajno raziskovale vsak pregib in ga neumorno vlekle bližje k njej. ni si mislila, da... ne. ni smela zaiti v to smer. bil je zgolj eden izmed mnogih, na tem poljubu ni bilo nič posebnega. ne bo si spet pričela domišljati, da je tista prava stvar prišla v območje njenega dosega, zgolj zato da se ji bo potem vse izmuznilo v zadnjem hipu.prekinila je poljub, ko sta njegovi hladni dlani zdrsnili pod majico uniforme, in je hlastno zajela zrak. ''ward...'' ji je uspelo končno najti tisti svareči ton, ki se ji je poprej vsakič nekoliko izmuznil. kaj je že hotela povedati? ni mogla razmišljati. ne dokler se jo je dotikal. kaj za vraga... z dlanmi se je oprijela njegovih ramen in ga potisnila rahlo nazaj. ''pijan si, ne moreš kar tako... ne. um, jutri boš vse skupaj obžaloval, tako da nehaj,'' je iskala dar govora, medtem ko so se prsti še vedno krčevito oprijemali širokih moških ramen, kot da jih za nobeno ceno ne more izpustiti. ''in ni mi ravno do tega, da bi bila nek začasn nadomestek za nixonovo,'' je bil njen glas še vedno malce zadihan in res ni zvenela pretirano prepričljivo.

Naslov sporočila: Re: police cells Čet Sep 19, 2013 3:25 pm

preveč ga je potegnilo v poljub sam, da bi sploh bil zmožen kakorkoli razmišljati ali pa storiti nekaj racionalnega – a to mu je preprečevala tudi količina popitega alkohola in tako je pristal tukaj, z avo v naročju in z dlanmi, ujetima v njene lase in pozneje prižetima k njeni še kar preveč mehki koži. bila je osupljiva. sploh ni opazil, da je prvič tega večera iz glave izgubil misel na shiloh in na to, kako zelo ga je zaradi nje pravzaprav bolelo srce. ni bilo važno. obstaja le samo ava.

dokler ga ta ni nenadoma odrinila in je moral presenečno zahlastati po zraku, njegove oči pa so nemudoma poiskale njene. »in ti si lepa. in jutri bom trezen, ti pa boš še vedno lepa,« je zamrmral v odgovor na njene besede, potem pa je nadaljevala in nenadoma je ugotovil, kaj mu je govorila, zaradi česar se je tudi nemudoma namrščil in stresel z glavo. »ampak ne razumeš, ti ne bi mogla biti nadomestek za kogarkoli...« je nekoliko izgubljeno ugovarjal, potem pa se z dlanema oklenil njenih bokov, kot da bi mu drugače lahko ušla ali pa se izmuznila. »prav,« je žalostno zamomljal in odvrnil pogled. zbral se je, jo nekoliko privzdignil in jo posadil poleg sebe ter naslonil glavo na njeno ramo. »ampak ne bo mi žal, veš,« je zamrmral, potem pa zavzdihnil in se odločil, da jo bo pustil pri miru. nihče ga ni maral. še preden bi se zavedel, je žalostno zaspal.

fin.

tagged: ava. :3