garden: saoirse and marco

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Pet Avg 02, 2013 8:52 pm

bila je tako zelo jezna, razočarana in besna, obenem pa prestrašena in morda celo zaskrbljena. v njej so se vsi ti občutki mešali z adrenalinom že vse odkar se je spravila v avtomobil in vozniku naročila, naj jo odpelje domov. dejansko se ni mogla pripraviti do tega, da bi skupaj spravila dober, normalen stavek. opazil je, da se je nekaj dogajalo. presneto, vsi ostali so se pobrali, ko jim je po wesleyjevi grožnji to zaukazala, a on je počakal. moral je; bil je njen voznik. in zdaj je lahko videla, da jo je vsake toliko časa s pogledom ošinil v ogledalu. zdel se je zaskrbljen, ko je tako vztrajno odmikala pogled in ko je naposled obstal pred družinsko vilo, se je zbrala. naročila mu je, da je ne smejo motiti; da gre nekam za hišo in da hoče popoln mir. razumel je. videla je, kako je segel po svojem telefonu, ko je odkorakala iz avtomobila – in na svoji poti ni srečala nikogar.

zakorakala je na vrt; sprva je še sledila poti, potem je zavila iz nje in se naposled, čez nekaj dolgih trenutkov, ustavila ob velikem, starem hrastu. ta hrast je bil tam že odkar je pomnila – presneto, še kot otrok se je tukaj igrala, še posebej poleti, ko ji je nudil senco. sčasoma je postal hrast njena varna točka; ko je dopolnila trinajst let, ji je oče dal ob hrastu postaviti klop, na kateri je zdaj sedela. sama pri sebi je počasi izdihnila – najbrž prvič, odkar se je vrnila, medtem ko je njena dlan segla do vratu, ki je bil rdeč in na otip vsekakor boleč. lahko je čutila prve modrice; ostale so bile še v nastajanju. potem pa je njeno telo otrpnilo, ko je zaslišala korake. avtomatsko je potegnila kolena k sebi in jih objela, medtem ko je še vedno upala, da bo oseba – kdorkoli je pač bila – šla mimo. to je zahtevala; tega niso mogli ignorirati. a potem so njene oči obstale na njem in sklonila je glavo, da so svetli lasje zakrili njeno razgaljeno in poškodovano kožo pred njegovim pogledom. »marco,« je zamrmrala, medtem ko se je ugriznila v ustnico. bil je zadnja oseba, ki bi jo lahko videl takšno – s tistim čudnim leskom v očeh. »kaj…« je začela, potem pa raje obmolknila, ker ni vedela, kaj naj bi sploh rekla in ker se je bala, da se bo potem dokončno zlomila.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 12:13 pm

[tag] saoirse.

njenemu tesnemu sodelavcu ni dopustil niti, da bi dokončal stavek. slišal je dovolj in se še pred zaključkom pognal ven iz sprejemnice mafijske vile. sem je prišel mimogrede. zgolj pogledati, kako je, morda ukrasti poljub ali pet. vendar ni pričakoval, da ga bo na vratih pričakal njen najbolj zvesti pes in mu kar iz prve postregel z najnovejšimi novicami. da ga ne bo želela sprejeti. in potem ga je nekaj časa prazno gledal, v mislih odšteval sekunde dokler ne bo iz sebe izpljunil še kaj več. tako mu je povedal, da se je srečala z wesleyjem in po tistem je njegova glava že ustvarila najmanj milijon različnih scenarijev. naenkrat je občutek v njegovih prsih postal tesnoben in težak, kakor da je z njo nekaj hudo narobe in ji ne more pomagati. odpravil se je skozi celo vilo, naravnost do zadnjih vrat, ki so vodila ven na vrt. vmes ga je najverjetneje kdo poskušal ustaviti, vendar jim je moralo biti hitro jasno, da bo zanje bolje, če se mu samo spravijo s poti. dvomil je sicer, da kdorkoli od njih sploh ve za njiju. tukaj se vsekakor še nista prikazala skupaj in tudi sicer si nista mogla ravno privoščiti sprehajanja po ulici z roko v roki. hodil je po potki in se ustavil šele, ko jo je zagledal. preden ga je opazila in sklonila glavo, je opazil rdeče lise na njenem vratu. dlani je potisnil naprej v žepe kavbojk in ostal na mestu, ne da bi se premaknil za milimeter. med njima je bila varna razdalja in on je bil razjarjen kot bik. ''kot da bi se delala norca iz mene,'' je spregovoril, ko je obmolknila v drugo. njegov pogled je bil zavrtan naravnost vanjo in trudil se je ne gledati v vse njene poškodbe. del njega je hotel steči k njej in jo zvleči v prvo bolnišnico, da jo zakrpajo. drugi del je imel v mislih samo to, da je bila ranjena, poškodovana in v nevarnosti, pa se ni spomnila nanj niti toliko, da bi mu povedala, kaj se dogaja.

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 12:30 pm

zdaj se je namrščila. zvenel je besno in navsezadnje njegove besede trenutno niso imele prav nobenega smisla. ni se delala norca iz nikogar – samo skušala je poskrbeti zase tako, kot je to počela vedno. včasih se je morala preprosto umakniti, si zlizati tiste najbolj hude poškodbe in se potem spet pojaviti, kot da se ne bi nič zgodilo. in ob njegovih besedah se je vzravnala; njene oči so najbrž izdale tisto nenadno bolečino ob slišanem, ampak ni ji bilo mar. »kaj za vraga, marco?« je bil njen glas še vedno nekoliko neprepričan, morda prestrašen, a vsekakor tudi po svoje močan in jezen. prav, njeno vprašanje morda ni bilo na mestu. »povedal ti je, kajne?« seveda mu je. neumno vprašanje.

nenadoma je vstala in zakorakala do njega. opazila je razdaljo, ki jo je držal med njima. prepoznala je njegovo držo; tisti izraz na njegovem obrazu, zaradi katerega se je zdaj počutila še huje. »morala bi biti navadna predaja. sammy je določil srečanje. ampak ni bilo sammyja. bil je wes,« je pogled uprla v njegove oči. »bila sva samo midva in tega nisem pričakovala, prekleto,« se je njen glas na tej točki morda zlomil, ko je jezno potisnila svetle lase nazaj in ob tem povsem pozabila, da bo to razkrilo sledove tega večera. »ne počni tega. dovolj sranja imam za en večer in…« na tej točki ji je zmanjkalo glasu. ni vedela, kako točno naj bi mu priznala, da je bila tega navajena. da je bila vedno sama; vedno je morala biti močna in pogumna in tako zelo trmasto vztrajna. ne glede na vse je bila don in to je bilo pomembno in še vedno je ravnala nagonsko, ko je odkorakala stran od vsega. ampak zdaj tega ni več mogla početi; ni mogla vztrajati pri svoji osami, sploh pa se je nenadoma tako ali tako skoraj pognala k njemu in ovila svoje roke okrog njega, ne da bi se zares ozirala na togo držo njegovega telesa.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 12:44 pm

[tag] saoirse.

''povedal mi je dovolj, ostalo sem sklepal sam in... vidim, da sem imel prav,'' je zmajal z glavo in bil besen sam nase. zakaj ni prišel nekaj ur prej? zakaj ga ni bilo tukaj, da bi preprečil tale sestanek ali pa vsaj bil tako neverjetno trmast, da bi ga hočeš nočeš morala vzeti seboj? vedel je, da bo naredil napako, če ji bo pridigal o nevarnostih in o skrbi zase, vendar se tokrat ni bil pripravljen odmakniti od svojega prepričanja. nikakor. ker je ravnala naravnost idiotsko. ''resno, katerega dela ne hodi blizu wesleyja nisi razumela?'' se je zdaj zasrepel vanjo, ko se je dvignila z lesene klopice in bila v nekaj dolgih korakih pred njim. ''ne bi smela iti sama. jebeš dogovore in preproste predaje. nikoli ne bi smela biti sama, ne dokler je odločen, da te fenta,'' je nadaljeval, vedno bolj razburjen, ker ga očitno nikoli ni poslušala. dobro je vedel, da mu nikoli ne bo dopustila, da v celoti poskrbi zanjo in je njen živi človeški ščit. nikoli. ampak potem je morala sama ravnati premišljeno. ''o bog, ko se gre za njega... si naenkrat tako prekleto neumna in naivna, da... prav nesmiselno je,'' se je skorajda posmehnil, ko je sklonil pogled navzdol proti njej. njegov pogled se je ustavil na njenem vratu, ki ga je zdaj nehote v celoti razkrila, ko je umaknila lase nazaj. njegove pesti so se stisnile čvrsto skupaj: ena se je hotela sprostiti in previdno zdrseti prek poškodb, preveriti, kakšna je škoda v resnici. druga je hotela wesleyju razbiti gobec in še kaj drugega. ''morala bi pričakovati, razumeš? vedno bi morala pričakovati, da te bo zbil takrat, ko bo imel prednost presenečenja,'' je vztrajal pri svojem in verjel je, da je v sebi tudi ona vedela, da tokrat noben izgovor ne bo mogel prav dobro zadostovati, ker je bila napak prevelika. njeno življenje je bilo predragoceno, da bi si lahko privoščila takšne spodrsljaje. zamrznil je, ko so se njene roke ovile okrog njegovega trupa in je glavo naslonila na njegov prsni koš. ''nisi me poklicala. prišla si sem, kdo ve, kako dolgo nazaj in niti pomislila nisi na to, da bi me poklicala...'' so njegove roke ostale nepremično navzdol ob telesu, ko ji ni vrnil objema.

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 1:03 pm

pripravil jo je do tega, da je stisnila ustnici skupaj. počutila se je tako zelo razgaljeno in njegove besede so bili kot udarci na njeni koži, čeprav je vedela, da ji je hotel samo dobro. »wesley sploh ne bi smel biti tam,« je odvrnila, čeprav je vedela, da so ugovori dovolj nepotrebni, da se sploh ne bi smela truditi. »šlo se je za preprosto predajo. naj bi, seveda, ampak sammy je vse skupaj zajebal. resno, misliš, da sem šla sama? povsod sem imela ljudi; tudi ostrostrelca na strehi, samo tako, za vsak slučaj. opazil jih je. odpihnil bi mi možgane, če jih ne bi odpoklicala,« je dejala. »prekleto, marco, misliš, da te ne poslušam? obljubila sem ti, da mu ne bom šla blizu. res misliš, da bi obljubo tebi zavestno in čisto mimogrede tako lahko prelomila?« zdaj je bila ona tista, ki je bila prizadeta.

ugriznila se je v ustnico z neko jezo, ko je spet spregovoril. znal jo je pripraviti do tega, da se je tako počutila, čeprav je v resnici bila daleč od neumne in naivne – to je vedela, toliko je dobro vedela. »poleg tega nihče od naju tega ni pričakoval, prekleto. nehaj,« je rekla, zdaj še sama jezna. kar je bilo dobro, tako je vsaj popolnoma preusmerila svoje misli. a potem se je s taisto jezo iztrgala iz objema, ki to pravzaprav sploh ni bil, in stopila nekaj korakov nazaj. »zbrala bi se in prišla k tebi domov. to je vse. nisem hotela, da bi me videl takšno. nihče me še nikoli ni videl takšne. vse skupaj je prekleto patetično. lahko bi me ustrelil, napel je petelina in jaz sem ga pogledala v oči in rekla, da vem, da tega ne bo storil. in imela sem prav. noče me samo fentati, ni tako preprosto,« je zamrmrala, medtem ko je umaknila pogled. a njegove zadnje besede so jo razjezile in prizadele. bolj, kot bi to znala priznati. »prekleto, marco,« je jezno eksplodirala. res je imela več kot dovolj sranja za en večer in ni rabila poslušati njegovih obtožb. »povedala sem ti, da te ljubim. res misliš, da nisem niti pomislila na to, da bi te poklicala?« so njene besede obvisele med njima, ko se je zdaj sama objela okrog trupa in pogled trmasto uprla stran. morda je imel prav in je na koncu bila le neumno, patetično dekletce.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 2:31 pm

[tag] saoirse.

prav trmasto je odkimaval z glavo brez premora in občasno mu je sredi njenih besed ušel še kak razjarjen zavzdih in prh. ni mogel sprejeti tega, da je sploh odšla tja. da je sploh šla blizu wesleyju. seveda je razumel, kaj mu je govorila. prav, naj bi šlo za preprosto predajo. vendar mar ni bilo tako, da bi morala prav vedno pričakovati nemogoče? vedno pričakovati, da bo nekaj šlo narobe. v zadnjem času je to pomenilo, da ji wesley utegne prekrižati načrte, kar tako sredi lepega. lahko bi se zdajle prikazal na vhodu in jim razstrelil hišo. kar tako. ''ne... gre se zato, da si poškodovana,'' je ostro odkimal in napravil globok vdih, preden je nadaljeval: ''in če samo pomislim, da bi ti lahko kaj naredil... prekleto, hočem ga najti in ga...'' raje je utihnil preden bi zaključil tisto misel. bil je sposoben pustiti vse na licu mesta in odvihrati stran, da ga dokončno fenta. ''gledam tvoj vrat in se bojim, da je to samo začetek,'' je pripomnil in potem se je že iztrgala stran od njega in stopila dovolj daleč stran, da se je njegov pogled spet ustavil na ranjeni koži. ''če sva skupaj, saoirse, potem to pomeni, da mi zaupaš. tudi s tem. tudi, da te vidim takšno,'' je v njegovem grlu nastal rahel cmok in tokrat se je njegova dlan res dvignila proti njej. ter se prav tako hitro spustila nazaj na svoje mesto. ''in to postaja iz besede v besedo huje, sranje,'' je naenkrat dvignil desnico proti obrazu in ga pomel. zrla je v cev pištole in to povedala tako hladno? kot da ni bilo nič? ''bojim se zate, v redu? in minilo je že kar nekaj časa odkar sem se nazadnje tako počutil zaradi koga drugega in sama misel, da bi se ti lahko kaj zgodilo in jaz ne bi vedel, ne bi bil tam...'' je zavzdihnil in napravil previden korak proti njej. ''morala bi mi zaupati, morala bi pustiti, da te vidim, kakršnakoli si že.''

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Sob Avg 03, 2013 2:45 pm

jasno ga je razumela – prepoznala je pomen njegovih besed in vedela, kaj skuša povedati; na kaj dejansko cilja in to bi jo moralo pripraviti do tega, da bi se počutila dobro. ampak še vedno je bila v nekem čudnem razpoloženju, ki je bilo mešanica celega kupa čustev in ni se mogla tako preprosto zbrati. »vem, marco. vem, okej?« je zamrmrala ob njegovih besedah. »in to ni začetek ničesar.« začetek se je najbrž zgodil pred letom in pol, morda celo dve leti nazaj. ampak to ni bilo bistveno; z dlanjo je segla do svoje kože in se je nežno, previdno dotaknila. »v redu bom. ne bo mi česa naredil, ker mu tega ne bom dopustila,« je spregovorila; v njenih besedah je bila neka obljuba – dokaz, da je vzela njegove besede zelo resno. navsezadnje jih tudi je, ampak še vedno se je počutila nenavadno glede njegove reakcije.

opazovala je njegovo dlan, ko se je takole dvignila in nato spustila. zalotila se je pri tem, da zadržuje dih. »pa saj ti zaupam,« je počasi stresla z glavo. ni se šlo za zaupanje, šlo je za nekaj, česar je bila in česar ni bila navajena. vedela je, da bo morala delati na tem. ampak tokrat je bila preveč razburjena, preveč prestrašena in jezna, da bi lahko sploh kakorkoli drugače ukrepala. sledila mu je z očmi, ko je stopil proti njej. še vedno je imela roki oviti okrog telesa – še vedno je imela v očeh nekaj krhkega. »nisem navajena vsega skupaj,« je zamrmrala, iz njenega glasu pa je velo prepričanje, da je bila v tem posledično tudi dokaj zanič. pa ne da se ne bi trudila – ker se je. spustila je roki ob sebi, dlani za trenutek stisnila v pesti zaradi neprepričanosti vase in se potem le premaknila; stopila je do njega, a tokrat ga ni objela. samo uprla je pogled v njegove oči. »žal mi je.«

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 7:41 am

[tag] saoirse.

zlahka bi se v mislih vrnil skoraj deset let nazaj, ko ga je v glavnem štabu pričakalo pismo z zelo nazornim opisom smrti njegove zaročenke in njunega nerojenega otroka. zlahka si je predstavljal, da bi bil tudi pierce sposoben napraviti kaj podobnega. ''mislim, da ne razumeš povsem. nisi me videla takrat, ko sem izvedel, da so ubili irino. ne veš, kako zelo sem iztiril,'' se je namrščil. da, videla je, kako hladen je postal in kako robotski je bil vsak njegov korak. vendar to je bila že znatna izboljšava. v prvih mesecih ni spregovoril niti besedice, osredotočil se je samo na to, da pod zemljo spravi čimvečje število nasprotnikov, vsa čustva in vso moralo pa je povsem izklopil. ''da bi šel skozi nekaj takšnega še enkrat je nepredstavljivo, prav?'' saj ni vedel, kaj je hotel od nje. ni mu mogla ravno dati obljube, da ne bo umrla. vraga, oba sta bila v nevarnosti. vsak dan. ni bilo nobenih zagotovil. ''od zdaj najprej grem vedno s tabo. lahko čakam v avtu, če misliš, da ne zmorem stati poleg tebe. ampak nikamor ne greš več sama. ostrostrelci gor ali dol, ne greš,'' je naenkrat uperil pogled naravnost vanjo z novim valom odločnosti. bilo bi znatno bolje, če mu ne bi oporekala, vendar je dvomil, da bi ji karkoli lahko dopovedal brez njenega ugovarjanja. bila je preveč navajena biti sama za vse in sama skrbeti zase, da bi lahko brez težav sprejela tujo pomoč – četudi njegovo. opazoval jo je, ko je spustila roke navzdol, in počakal, da je stopila znova predenj. njegova roka je previdno zdrsnila prek golega ramena, da se je kazalec ustavil na robu ključnice, malce nižje od rdečih lis. ''ne upam si te dotakniti... je še kje drugje? poleg vratu?'' je njegov pogled pričel drseti navzdol po njenem telesu, da bi našel še morebitne druge rane. ''če bi se ti kaj zgodilo-'' je zmajeval z glavo, ko ji je pritisnil zaščitniški pojub vrh čela in hip zatem prislonil svoje čelo na njeno.

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 7:55 am

tiho ga je poslušala in pogled upirala naravnost vanj. za seboj je imel cel kup stvari in čeprav je vedela, da so ga ravno te stvari oblikovale v človeka, kakršen je bil, si je skoraj želela, da bi lahko vzela vsaj pol teh stvari stran. tako bi bilo bolje, ampak o tem ni mogla govoriti. vedela je, kaj bi rekel. poznala ga je. bilo je skoraj smešno, ampak poznala ga je bolje kot kogarkoli drugega in vedela je, da on pozna njo. samo prikimala je ob njegovem pojasnilu – ostala je tiho, ker je vedela, da si ne bi mogla niti predstavljati, kako je bilo. s pogledom je nežno zavrtala v njegove oči. »prav, marco,« je zamrmrala. ni bilo smisla v ugovarjanju. če se je odločil, da bo šel povsod zraven… v vsakem primeru bo tam. zdel se je tako odločen in ko se je zavedla, da je bilo vse skupaj zanjo – začutila je nekaj nenavadnega. nekaj, česar ni še nikoli.

njegova roka se je znašla na njeni koži in njene ustnice so se ukrivile v manjši nasmešek. »v redu sem. resno, ne boli, samo… sledovi ostanejo na koži,« je rekla. njena koža je bila dejansko preveč navajena takšnih stvari in že zelo dolgo je ni več bolelo. ne zares – pa tudi če jo je, je znala tisto bolečino odmisliti. »bilo je že hujše,« je dvignila pogled proti njemu in se potem namrščila. »oprosti, ne pomagam,« je zamrmrala in se nato spet privila k njemu. rada je imela občutek, ki ga ji je dal, ko se je znašla tako blizu. zdelo se je tako varno, tako lahko. »nič se mi ni zgodilo. nič se mi ne bo zgodilo,« je zamrmrala in se nekoliko odmaknila – toliko, da je lahko pogled uprla vanj. »v redu je. glej,« je dejala in prijela njegovo roko, nato pa jo nežno povedla do svojega vratu. ni se zdrznila ob dotiku – ni bolelo, vsaj ne zares, čeprav je imela občutek, da je njena koža zelo vroča. namenila mu je nasmešek, preden se je nagnila k njemu in ga poljubila.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 9:19 am

[tag] saoirse.

da, presenetila ga je. pričakoval je, da se bo vsaj malce uprla z vsemi štirimi ideji, da bi bil neprestano ob njeni strani in jo ščitil. njegove ustnice so se ukrivile v rahel nasmešek, ko je zmajal z glavo in zavzdihnil, češ kaj jima je tega treba. in prav zares. kako lažje bi bilo, če okrog njiju ne bi bilo mafije, pierca, celega milijona okostnjakov v omarah. vendar potem morda niti nikoli ne bi naletela drug na drugega. on nikoli ne bi odšel iz filadelfije, verjetno bi našel kakšno italijanko, ki bi jo odobravala njegova mama. ona bi morda pristala s freemanom ali pa celo njegovim bratom. ''samo skrbi me,'' je zamrmral ter s tem opravičil svojo pretirano zaščitniškost. če bi bilo v celoti po njegovem, bi jo zaprl v sobo in je ne pustil ven, dokler se pierce ne bi ohladil ali pa bi ga kdo pospravil. morda celo on sam. s kazalcem je rahlo zdrsel prek pordele kože na njenem vratu in bilo je, kakor da ne bi slišal njenega zagotovila. kako je sploh lahko kdo poškodoval tako lepo bitje, kot je bila ona? si drznil rahlo skaliti njeno lepoto? navadna svinja. ''ne, res ne pomagaš,'' je druga dlan segla za njen hrbet in se zasidrala spodaj na njenem križu, ko jo je pretirano previdno privil k sebi. ''kadar nisi tukaj v vili, moram vedeti, kje si, prav? in dokler se tole ne umiri, boš spala in živela pri meni. ali pa če jaz pridem k tebi, vseeno mi je. sama ne boš,'' je nadaljeval in ji pustil, da je njegovo dlan vodila navzgor. prsti so lahno zdrseli prek pordelega vratu in niti slučajno ni bilo v redu, da si je drznil položiti roko nanjo. sklonil se je navzdol in jo sredi poti pričakal z rahlim poljubom na ustnice. morda bi moral biti en sam poljub dovoljšnje zagotovilo, da bo z njo in njima vse v redu. vendar kaj, ko se je zavedal, da je to šele začetek. ''poleg tega mi je všeč ideja, da bi bila vsako noč v moji postelji,'' se je namuznil ob njenih ustnicah in s tem dokončal prejšnjo misel. odmaknil se je zgolj za nekaj centimetrov: ''mimogrede, si še v tako tesnih prijateljskih odnosih z mojo sestro ali...?''

[

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 9:31 am

»saj vem,« je zamrmrala in pogled uprla vanj, »saj mene tudi, ampak to je… to je del tega življenja,« je skomignila z rameni in mu namenila polovičen nasmešek. ne bi bilo enako, če bi bila kje drugje in če bi bila onadva drugačna. potem najbrž njiju sploh ne bi bilo. nekaj ji je povedalo, da so se enake misli pletle po njegovi glavi, a v to se ni nameravala vtikati. ne zdaj. rahlo se je namrščila ob njegovih besedah. »prav. vedno boš vedel, kje sem. ampak prosim, ne bodi… ne bodi jezen name zaradi teh stvari. včasih pride kaj vmes. in čeprav ti obljubim, da se bom potrudila, da boš vedno tam, to morda ni nujno vedno izvedljivo. to moraš vedeti,« je zamrmrala. ni dajala obljub, ki jih ni mogla držati. in moral je vedeti, kaj je to pomenilo tokrat.

tokrat se je namuznila. »z veseljem bom prišla k tebi. torej imam dovoljenje, da se sredi noči pretihotapim v tvojo hišo? veš, zdaj bi mi res že lahko dal ključ. in poskrbela bom, da boš dobil ključ moje hiše,« se je nasmehnila; vsekakor je bila zdaj boljše volje, bolj mirna in prepričana vase in v vse skupaj. »in morda ti bom še kdaj pripravila zajtrk. če je bil zadnjič seveda užiten,« se je nasmehnila. tiste palačinke je bilo zabavno pripravljati, vsekakor. dvignila je pogled ob njegovem vprašanju in drugačen nasmešek je razsvetlil njen obraz. »ale? še vedno, da. moja najboljša prijateljica je, veš? vsake toliko časa imava dekliški večer in podobne zadeve. vse skupaj je nenavadno normalno,« je dejala. »si že govoril z njo?«

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 11:18 am

[tag] saoirse.

''vem. ne skrbi, vem. ne nameravam te na lepem poskušati prepričati, da pusti mafijo in pobegni z mano od vsega,'' je prikimal. bilo je že zdavnaj prepozno za kakršnekoli spremembe. tudi za njo. sam je več kot desetletje nazaj resnično mislil, da se bo lahko izmaknil mafijam, kriminalu in tolpam. odšel je v kalifornijo, prepričan, da ga tam čaka svež začetek. ironično, kako je najprej pristal v tolpi in sedaj, na samem koncu, prav zares v mafiji. za nameček še pri glavnih sovražnikih njegove družine. ''si predstavljaš, da bi nadomestil strica pred desetimi leti? zdajle bi si stala nasproti,'' se je nasmehnil ob njenih ustnicah in stopil korak stran, nato pa mimo nje proti klopici pod hrastovim drevesom. sedel je navzdol in proti njej iztegnil dlan, da bi se mu pridružila. ''nisem bil jezen... bil sem zaskrbljen. je razlika,'' je še zadnjič pojasnil. kdaj je bil nazadnje zares jezen nanjo? morda čisto na začetku, ko je mislil, da je kriva za renovo izginotje. in tudi takrat ga je na prav poseben način impresionirala njena moč in drža. ''ključ bi imela? mar ni bolj zanimivo, če hodiš okrog hiše in iščeš odprto okno?'' se je namuznil. glede na to, da se je prvič prikradla skozi slučajno odprto okno, zakaj ne bi to postalo kar tradicija? ''mnja, še kar užiten,'' je zaigral ne ravno navdušeno grimaso, čeprav so bile palačinke – četudi hladne – več kot samo užitne. kdo bi si mislil, da mafijska šefica obvlada tudi pripravo božanskih zajtrkov. ''uh. ne razumem, kako sta lahko vidve na kupu. nič nimata skupnega. mislim. ti si tako... ona nikakor ne razume, da življenje ni samo igra in ne vem, zakaj se mi zdi, da neprestano rine v težave,'' se je s komolci naslonil naprej na pokrčena kolena, nato pa pogled obrnil vstran proti njej: ''ne, nisem. izogibava se en drugemu. kar je zaenkrat še najbolje. si ti govorila z njo? o naju?''

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 11:31 am

nenadoma se je zdelo vse v popolnoma najlepšem redu in saoirse se je po dolgem času zalotila, da se je smehljala s tistim posebnim, drobnih nasmeškom, ki se je na njenem obrazu pojavil le takrat, ko je bila res srečna. prav, morda ne srečna, vsekakor pa zadovoljna. čeprav so ga njegove besede spomnile na rena, je obenem tudi opazila, da je to ni zbodlo, kot bi jo pred letom dni. zdaj je bilo to v redu – ren je bil samo še spomin in marco… marco je bil resničen, najbrž bolj resničen kot karkoli drugega. »in če bi zdaj vodil mafijo, bi bil najbrž še bolj zatežena rit, kot si bil pred dvema letoma,« se je mehko nasmehnila in stopila za njim ter se usedla v njegovo naročje, eno roko pa ovila okrog njegovega vratu in se spet nasmehnila. zabavno, kako so se stvari obrnile.

»hočeš res biti kot princeska v stolpu?« se je nasmehnila in skomignila z rameni. »če ti tako rečeš. jaz s tem ne bom imela problemov. ampak še vedno… hočem, da imaš ključ moje hiše. prav?« je pogled uprla v njegove oči. »nikoli ga še nisem dala nikomur,« je mehko zamrmrala tiho priznanje. to je bila ogromna gesta zanjo – ampak počutila se je povsem sproščeno in varno, ko jo je izvedla. »še kar užiten? hej!« ga je dregnila in se zasmejala. »tudi prav,« je namrdnila svoj nos, čeprav ji je njegov pogled povedal, da ni mislil popolnoma resno. »razumeva se,« je skomignila z rameni. ale je bila res čudovita oseba, dejansko jo je imela saoirse skoraj najraje od vseh članov njene družine. vsekakor je bila pri vrhu njenih najljubših ljudi nasploh. »jaz sem tako kaj, marco?« se je pozanimala in potem nagnila svojo glavo. »ne vem, zdi se mi, da potegneva najboljše ena iz druge. nobena od naju ni nikoli imela tipičnega prijateljskega odnosa z drugo žensko in vse skupaj je po svoje vsekakor posebno,« se je toplo nasmehnila ob misli na njegovo sestro, potem pa se namrščila ob njegovih besedah. »ne še,« je stresla z glavo, da so njeni svetli lasje zavihrali po zraku. »ampak mislim, da je bolje, če ji povem jaz,« se je namuznila in pritisnila poljub na njegovo čelo. »saj te ima rada. samo ni te navajena, ne zares,« je zamrmrala in z dlanema zaobjela njegov obraz. »poleg tega sta oba preveč trmasta,« se je namuznila in se mu potem počasi približala, da je lahko njegove ustnice zapletla v prvi pravi poljub tega večera.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 1:43 pm

[tag] saoirse.

''všeč ti je moja zatežena rit, zato se ne pritožuj,'' je zagodrnjal, čeprav so se njegove ustnice samodejno hotele ukriviti v nasmešek, kateremu se je sam upiral z vsemi štirimi. bilo je že prav osladno, kako se leto dni in pol nazaj ni znal niti za pičlo sekundo nasmehniti. sedaj, poleg nje, pa je bil nasmeh nekaj najbolj naravnega in pričakovanega. morda zato ker je imel prvič po izredno dolgem času občutek, da na koncu utegne biti vse v redu. da utegne biti srečen. ni se spomnil, kdaj je bil nazadnje. vendar je bilo tole – ona v njegovem naročju sredi lepega vrta, precej blizu popolni sreči. potegnil jo je višje gor v naročje in sklenil roke okrog njenega pasu, medtem ko se je namestila nanj. ''in da... takrat sem morda bil malce, hm, težak?'' je pazljivo izbral karseda milo besedo. bil je kreten. slep idiot. ''ampak ni trajalo dolgo, preden sem dojel, da si ti nekaj neverjetno posebnega,'' je z nosom rahlo podregnil ob njenega, preden se je čutil dolžnega z vsemi silami oporekati njeni primerjavi: ''ugh, nisem princeska!'' pravzaprav je s tem godrnjanjem res zvenel kot razvajena princeska. o bog, v kaj ga je spreminjala? ''prav,'' je njegov glas nato izgubil sledi humorja ob omembi ključa njene hiše in tega, da ga nikoli še ni dala nikomur. seveda, sam bi ji bil pripravljen izročiti celo življenje, srce in vse, kar je premogel. če je to pomenilo, da ob njem, z lahkoto. ''odrasla si preden bi smela. odgovorna si, znaš razmišljati. ona je povsem nepremišljena,'' je na kratko pojasnil tisti svoj premor, nato pa rahlo namrgoden poslušal hvalnice o njegovi sestri. ni si mogel pomagati, še vedno jo je videl kot trmastega razvajenega otroka, s katerim nima nobene skupne točke. le da ju je sedaj družila svetlolaska v njegovem naročju, kar je bil zanj dovolj dober razlog, da bi se zanjo malce potrudil v odnosu s sestro. ''mmm,'' je zamomljal, ko ga je poljubila povsem brez zadrževanja. njegov prsti so se oklenili njenega pasu, preden bi pričel napravljati kaj neumnega, kakor privzdigovati njeno majico. počasi in s težavo je nagnil glavo rahlo nazaj in prekinil poljub: ''čudovita.''

Naslov sporočila: Re: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 1:57 pm

njene ustnice so se ukrivile v širok, zadovoljen nasmešek. »seveda mi je všeč,« je odvrnila na njegove besede in potisnila pramen svetlih las za uho, da ji ni oviral pogleda nanj. »vse na tebi mi je všeč. tako da se vsekakor ne pritožujem ali karkoli podobnega. prav?« je dejala in se namuznila. dejansko je bilo to res – čeprav morda ne nujno najbolj lahko dojemljivo za saoirse, če je o tem veliko premišljevala. zato tega ni počela – vse skupaj je preprosto sprejela. »ja, ampak pred tem si bil prepričan, da sem tvojega brata spravila v grob in da sem grozna oseba, ki nima pojma o tem, kaj počne,« mu je namenila očarljiv nasmešek ob spominu na takrat. samo privzdignila je obrvi ob njegovih besedah. prav, morda je bila ona princeska – princeska irske mafije, že od malih nog. ampak v to se res nista rabila spuščati zdaj.

poslušala ga je in se iz nekega razloga počutila neverjetno dobro, ko jo je takole hvalil. dejansko je imel prav, ampak saoirse ni bila tip človeka, ki bi o tem govoril. »ni tako nepremišljena, kot praviš, marco. takšna oseba je, ampak dobro ve, kaj je dobro zanjo in česa se mora izogibati. ni več otrok,« ga je mehko opomnila. oba sta ji pomenila preveč, da se ne bi trudila vsaj nekoliko popraviti njunega odnosa, ki ga trenutno sploh ni bilo. in marco je bil čudovit. vsak poljub posebej je pospešil bitje njenega srca in sploh ni opazila, kdaj so se njeni prsti nežno zakopali v njegovo kožo. »popoln,« je zamrmrala v odgovor in mu namenila polovičen nasmešek. vedno znova jo je osrečil in dejansko je bil zdaj najbolj pomemben človek v njenem življenju.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: garden: saoirse and marco Ned Avg 04, 2013 2:22 pm

[tag] saoirse.

''umgh,'' je zagodrnjal v ne ravno odgovoru, ko je na nek način pohvalila njegovo sestro. saj ji je verjel. in bil je tudi prepričan, da alessandra zna poskrbeti sama zase – to, da še vedno diha, je bil očiten dokaz. vendar mu je razum hudo kalila njegova nekdaj skrita bratska dolžnost, da poskrbi za mlajše člane družine. z renom sta bila več ali manj vedno enakovredna, dokler sta ohranjala stik. ale je bila toliko mlajša od njega, da nikoli ni prav dobro vedel, kako naj se obnaša poleg nje. sploh pa ne sedaj. večino časa se je počutil hudičevo nerodno in vedno ji je preveč pridigal, a res ji je hotel samo dobro. ''daleč od tega,'' ji je zamrmral nazaj in s konico kazalca sledil liniji njenih ustnic, ko so se le te uvihale v polovičnem nasmešku. previdno je vstal z njo v naročju, nato pa jo počasi spustil nazaj na trdna tla. ''nekdo te bo moral pregledati, če ne drugega zato, da se jaz prepričam, da je s tabo res vse v najlepšem redu in nimaš kakšnih hujših poškodb,'' je oznanil in ji obrnil hrbet, nato pa rahlo pokleknil v kolenih navzdol. z eno dlanjo je potrepljal svoj križ: ''hop, gor.'' nikoli ni za nikogar počel takšnih stvari – jih želel za vsako ceno pripraviti do nasmeška, početi stvari, ki so sicer povsem iz njegovega karakterja, jih nositi okrog štuparamo. vendar ona. ona je bila nekaj drugega. verjetno se še sam ni zavedal, v kaj točno se spravlja, ko se je takrat prikazal v njeni pisarni in hotel, da ga vzame k sebi v službo. in raje ni pomislil, kako se utegne nanjo navezati, ko jo bo enkrat imel v celoti. vendar zdaj jo je na svojem hrbtu nesel čez celi vrt vse do hiše, mimo začudenih pogledov njenih lakajec. spustil jo je na tla šele pred pisarno, jo brez oklevanja pojubil na ustnice in se z nasmeškom poslovil od nje.

the end.