apartment A3

Naslov sporočila: apartment A3 Pon Jul 22, 2013 6:19 pm

poppy.

njegovi koraki so bili počasni, a hkrati polni življenja in zagona, ko se je vzpenjal po zatemnjenem stopnišču že dobro poznane stavbe. slika okoli njega je poplesavala v vseh mogočih barvah, četudi je skozi veliko okno svetil le šibak sij lune, prazne stene so poskakovale v ritmu njegovih korakov. ob vsakem poskoku si je prisegel, da je to najboljši trenutek njegovega sicer pustega in bednega življenja. vse je bilo tako zabavno in enostavno, ko je imel v sebi svežo dozo, ki ga je napolnila z energijo. na vsaki drugi stopnici se je moral ustaviti zgolj za sekundo, toliko, da se je spomnil zakaj točno se nahaja sredi temnega stopnišča. ustnice so se mu vsakič znova zavihale v majhen nasmešek, ko se je spomnil na svetlolasko, ki je bila z vsakim korakom bližje. poppy in njen mali pamž. nenavadno močno se je navezal tako nanjo, kot tudi na njenega malega tima. nikoli ni imel v življenju kogarkoli drugega kot samega sebe, sedaj pa sta se mu v vsakdan vmešala onadva in četudi je težko priznal, mu je bila družba všeč. bila je osvežujoča sprememba po letih samote.

svoj prihod je naznanil z lahkotnim trkom ob lesena vrata, v stanovanje pa se je spustil še preden bi mu kdorkoli odprl vrata. »poppy!« se je zarežal v pozdrav, medtem ko je skušal umiriti sliko pred svojimi očmi, ki je zaradi nenadne svetlobe močno poskakovala. »in seveda mali tim!« zapodil se je do majhne posteljice, ki je stala nedaleč stran in še preden bi mu lahko kdorkoli ubranil je dojenčka potegnil v svoje naročje. »tvoj najljubši stric je tukaj,« se je nasmehnil majhni štručki. njegov dotik je bil vsekakor premočan za malega, njegove roke so bile navajene ubijanja in ne pestovanja. a še vseeno ni bil pripravljen spustiti otroka iz svojega naročja. »in kako si ti, najboljša mamica na celem celem svetu?« je s pogledom zaplaval prek stanovanja do svetlolaske. na ustnicah se mu je razlezel ogromen nasmešek, ko je opazoval postavo obsijano z nenavadno pisano svetlobo in lahko bi prisegel, da je videl, kako se ji je za hip odprla glava. kratek nasmešek se je spremenil v glasen krohot in še preden bi se lahko zaustavil, se je zvrnil na bližnji kavč. »nekaj te zanaša danes, mali tim,« je smeje zažugal otroku, ki je (na srečo) varno obstal v njegovem naročju.

Naslov sporočila: Re: apartment A3 Pon Jul 22, 2013 9:48 pm

tag here is lev. smitten

and i wrote around 477 words. malce daljše kot sem nameravala, sorry for that :p.

ravno je opazovala malega kako je spal ter v tistem trenutku bi lahko rekla, da je bil res kakor majhen angelček in posledično, potopljena v misli je skoraj prezrla trkanje in še preden bi se vstala je v prostor naenkrat zakorakal njej še kako znan temnolasec. »lev, kaj počneš tu,…« je že začela, ko pa se je pogled naključno srečal z njegovimi očmi ter ni potrebovala dolgo, da je spoznala, da je zadet ob bog ve česa, kar so izdajale njegove velike zenice – ob tem se je namrdnila, nato pa zdrznila, ko se je naenkrat zapodil k posteljici ter vzel dojenčka v svoje naročje. »pusti ga, nisi v stanju, da bi ga držal,« je dejala ter se mu približala ter čutila, kako jeza naenkrat v njej narašča – ne, tima definitivno ne bo držal v tem stanju v rokah. »mislim, da mu s tem ne daješ najboljšega zgleda, tudi če si njegov najljubši stric,« je zamrmrala ter se mu približala. ko je opazila otrokov izraz na obrazu ter videla, kako močno ga stiska, je stisnila roke v pest ter ga prijela za ramo. »daj mi otroka,« je ukazala. ne, tega definitivno ni nameravala prenašati. lahko je poskrbela tudi zanj, vendar mali je bil na prvem mestu – in če ga ne bo mogla dobiti nazaj drugače, kakor da bi mu prislonila kuhinjski nož na vrat, bo pa pač to storila. »odlično bom, ko mi boš vrnil otroka,« je dejala skozi stisnjene zobe in res je malo manjkalo, da ni šla izpolniti načrta, ki ji je malo prej rojil po glavi. za hip je pozabila dihati, ko je pristal na kavču, v strahu, da bo izgubil otroka iz rok, vendar ko se je obdržal, je olajšano zavzdihnila, nato pa mu ga brez oklevanja iztrgala iz naročja. saj se v tem stanju niti upirati ni mogel. »prekleto, lev, kaj naj s teboj,« je dejala, še vedno besna nanj, čeprav je sedaj otroka že imela v rokah, vendar kljub temu se je še vedno rahlo tresla. »če se ga boš takšen dotaknil, prisežem, da te vržem iz stanovanja, me ne zanima kako« je globoko zavzdihnila, tima pa privila k sebi in ga narahlo zibala, dokler ni zaspal, nato pa ga položila nazaj v posteljico. »res te prosim, pusti ga pri miru. morda si bolj zabaven sam sebi takšen, vendar, iskreno nisi za drugam, kakor pa pod tuš in v posteljo. in definitivno ne moreš biti v isti sobi z otrokom. tako da, kar lepo se vstani. ti bom že jaz pokazala pot, samo res bi bilo pametno se spraviti v drug prostor – ne bom dovolila, da mi ga še enkrat zbudiš. pa tudi, če mi zameriš, dajmo« je dejala ter ob tem narahlo plosknila, da bi se ja vstal, sicer je bila odločena, da ga sama spravi od tu. v bližini otroka ga ni hotela imeti niti sekunde več v tem stanju.