don's office: marco and saoirse.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Sob Jul 20, 2013 4:53 pm

enkrat za spremembo se ji je zdel dan dober. nekaj posebnega je bilo na njem; nekaj skoraj izjemnega, kar jo je spravilo v dobro voljo, ki se je obdržala tudi do trenutka, ko se je nad mesto spustil mrak in ko je zakorakala v pisarno ter prižgala luč, preden se je udobno namestila v stolu, ki je včasih pripadal njenemu očetu in je bil zdaj njen. odložila je nekaj map v predal in nato dvignila pogled ob trkanju. eden izmed članov njene družine ji je povedal, da so zanjo imeli tistega italijanskega plačanca, ki bi lahko postal pomemben člen družine. z lahnim vzdihom mu je pomignila. prav, če je že morala, se bo soočila s tem tipom. kdorkoli je pač že bil.

potisnila je svetle lase nazaj. bila je brezhibno urejena – a to je bila pač saoirse, vedno. na sebi je imela tesno oprijeto temno obleko in visoke pete. videz, ki se ga je do zdaj že privadila, pa čeprav bi pred letom in pol namrdnila nos nad nemogoče elegantnim videzom, ki ga ji je obleka dala. zakorakala je do okna in zagrnila težke zavese, potem pa za seboj zaslišala korake. pripeljali so ga – tistega tipa, o katerem je morala toliko poslušati, ker je očitno povsem navdušil nekaj članov družine. obrnila se je s polovičnim nasmeškom na obrazu, ki je potem skoraj zmrznil, ko je prepoznala obraz. prepoznala človeka. »ven,« je nenadoma dejala; njen hrbet se je vzravnal, ko je s pogledom ošinila ostale. »vsi ven, razen njega,« je zaukazala. ubogali so jo in ko so se vrata zaprla, je ostala sama z njim. prekrižala je roke v naročju, kot da bi se tako hotela zaščititi pred vsem – jeza, osuplost, morda celo sreča, karkoli je pač bilo tisto, kar je čutila. »de luca. kaj za vraga počneš tukaj?« njen glas je bil uraden. hladen. nepopustljiv.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Sob Jul 20, 2013 7:45 pm

[tag] sirša

njegovo letalo je na letališču pristalo zgolj slabi dve uri nazaj. torej je bil po vseh merilih sodeč povsem točen za njegov prvi delovni razgovor. res je bil prvi. vojska ni zahtevala nekega blaznega dokazovanja njegovih pogovornih sposobnosti, policisti pa so ga medse vzeli, ker jim je tako naročila vlada. in zdaj se bo moral prvič v tridesetih letih potruditi za nek posel, kar je bilo po svoje prav nepredstavljivo. potrpežljivo je sledil njenim lakajem skozi vilo, za katero je vedel, da je služila predvsem službenim zadevam. njeno stanovanje, njen dom, se je nahajalo drugje, ločeno od posla. s kotičkom očesa je sledil vsem kameram, ki so bile postavljene na najbolj strateška mesta in zaradi čiste poklicne deformacije iskal napake v varnostnem sistemu. v misli si je beležil drobne napotke – kje namestiti dodatne alarme, kam postaviti še nekaj stražarjev. dvomil je, da bo bila pri volji za njegovo pridiganje in vsi napotki bodo najverjetneje ostali zgolj v njegovi glavi. napravil je kratek vdih, nato pa so se glavna vrata odprla pred njim in pospremili so ga v notranjost pisarne. njegov pogled je nemudoma našel vitko postavo, ki je stala ob zatemnjenih oknih. smešno, kako jo je bil navajen v bolj praktičnih oblačilih in ga je lahko en pogled na ozko obleko docela zmedel. vedel je, da zdaj prihaja tisti odločilni trenutek, ko bo dojela, koga so ji pravzaprav dostavili. dvomil je, da bi pristala na sestanek, če bi vedela, da gre zanj. odkar ji je obrnil hrbet skupaj z irino v tistem gazebu, nista govorila in od takrat je minilo že več kot leto dni. pogled je uvidevno preusmeril v tla pred njim, takoj ko se je pričela obračati in v zraku je prepoznal trenutek, ko je doumela, koga so privedli prednjo. njen hladni ton se je odbijal od vseh štirih sten in njeni lakaji so zapustili pisarno. ostala sta sama. ''sva spet pristala na tisti točki, ko se kličeva po priimkih in se pretvarjava, da se ne poznava?'' je odvrnil in zdaj pogledal navzgor. njen glas je bil kot ostro rezilo, odtujen in boleč. ''mar ni očitno?'' so se njegove ustnice ukrivile v polovičnem nasmešku. še leto dni nazaj je bil le ta prava redkost, zadnje čase ne ravno. ''sem na službenem razgovoru. tvoji zvesti psi so precej navdušeni nad mano in… hja, rad bi delal s tabo. če se spomnim pravilno, si potrebovala nekoga, ki te malce izuči?''

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Sob Jul 20, 2013 8:14 pm

tako lepo ji je uspelo zatreti poplavo vseh čustev in obdržati tisti dokaj normalen izraz na obrazu, ko je takole zrla vanj. ob njegovih besedah je stresla z glavo. »kaj pa pričakuješ? po vsem, kar se je zgodilo?« njene neizgovorjene besede so obvisele v zraku. po tem, ko je kar tako odšel? kaj pa naj bi saoirse pravzaprav storila po njegovem mnenju? zapletla je stvari z njim in potem… potem je on odšel in nikoli ni imela priložnosti, da bi jih razvozlala. saj je skušala. saj ga je iskala. saj je… saj je dala vsem vedeti, da ga išče. in njega ni bilo več. kako čudovit razplet. a po drugi strani bi saoirse to lahko pričakovala, kajne? po eni strani je bila dejansko srečna, da je bil živ.

»ne kliči jih tako. oni so člani moje družine,« ga je zavrnila, tokrat je bil njen glas še prav posebej hladen. tako jih je klical wesley. in on… on je bil zdaj popolnoma druga zgodba, ki je bila še vedno ravno dovolj boleča in je v njej zbujala jezo. skoraj takšno, kot so jo v njej vzbujale njegove besede. »ne potrebujem koga, ki bi me učil, marco. ne več. veliko se je zgodilo v tem letu in pol,« ga je spet zavrnila; dejansko pa je bilo to res, odrasla je in zdaj je bilo vse drugače in ni mogel pričakovati, da bodo stvari ostale iste. zakorakala je preko prostora do svoje mize in se naslonila na les, medtem ko so se njene oči počasi sprehodile po njem. službeni razgovor? osupljivo. »tukaj je družina vrednota. pomembna vrednota. če si to pripravljen sprejeti in živeti v skladu s tem, morda lahko dobiš službo.« to je bilo osebno, ampak bila je profesionalna. in v tem je bila dobra, čeprav se je za njenim mirnim pogledom skrivala cela vihra čustev, ki jih je zdaj – leto in pol pozneje – znala tako dobro nadzirati.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Sob Jul 20, 2013 8:47 pm

[tag] sirša

''in kaj se je zgodilo?'' je skomignil s pogledi in si na obraz zadel zaigran nedolžen nasmešek. ''odšel sem v evropo in našel drug posel. moj prejšnji posel. sem ti bil mar dolžan pojasniti, kam grem in kaj nameravam?''je nadaljeval in morda je res samo lovil njeno priznanje, da je takrat v gazebu dojela, kje je tičal kamen spotike. irina je očitno takrat z razdalje opazila njegova sicer povsem dobro skrita čustva do svetlolaske. toda ne, saoirse je bila slepa za vse in… ni je mogel ravno kriviti. tudi sam se je nameraval v nedogled slepiti, da privlačnosti ni tam. da ne obstaja. ko se ni mogel več sprenevedati, je odšel. ''kolikor vem, ti nikoli nisem bil pretirano pri srcu. pa ne da te je moj nenaden odhod dejansko pretresel?'' jo je rahlo zbodel in tokrat izbrisal tisti frdamani nasmešek. hotel je, da prizna. da sta bila takrat na isti strani – nenazadnje je bila to stvar preteklosti in njegovo trenutno pospešeno bitje srca ni imelo prav nobene veze z njeno bližino. ''ni bilo mišljeno slabšalno. v redu so. malce površni, vendar v redu,'' je zamrmral z rahlim opravičilom. varnostni sistem je bil dodelan, ne popoln, a dodelan. vsekakor dovolj, da je ostala na svojem stolčku kar lep čas, četudi je večina sklepala, da bo z njega letela v rekordnem času. ''vidim, da. namesto v nečem funkcionalnem tičiš v visokih petah in obleki? resno?'' je s pogledom neovirano zdrsel prek njene postave in se morda za hip predolgo zadržal na vseh območjih ženstvenih oblin. kmalu bo ugotovila, da pred njo ne stoji ista oseba. torej sta si bila spet enaka. oba sta se spremenila in drugi utegne biti razočaran ob tej ugotovitvi. sam bi danes vsekakor raje videl svetlolasko v oprijetih črnih hlačah in športnem topu. tisto svetlolasko, ki ga je spravila na tla njegove spalnice. ''zaenkrat ti ne morem obljubiti, da bom sprejel vse ostale. ampak sem pripravljen ubogati tvoje ukaze, igrati po tvojih pravilih. upal sem, da bo za začetek to dovolj?'' je poskusil najti neko zlato sredino in potem previdno dodal: ''vendar nočem biti drugi wesley in da – vem, kako se je vse odvilo.''

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 8:48 am

»marsikaj,« je bila kratka. jezna, skoraj, ker je takole brez kakršnegakoli kančka obžalovanja zakorakal v njeno pisarno in si drznil biti pameten. on, tisti presneti kreten, ki je… ne, pa saj ni. saj ni mogla vedeti, kaj se je dogajalo z njim, pa četudi je bilo še tako zelo očitno in je to opazila tudi njegova zoprna, ljubljena irina. ona je umrla v tistem strelskem spopadu. v tistem, za katerega jo je dejansko skrbelo, da je življenje izgubil tudi on – ampak zdaj so se zdele njene skrbi neumne; vse tiste prespane noči pa popolnoma naivne, ker navsezadnje ni bilo več pomembno, ker je bil nazaj. in ker je zanikal vse. »ničesar mi nisi bil dolžan. a bilo bi… uvidevno od tebe,« je dejala. dokaj varna različica besede lepo, kajne? le da je bilo to v tistem širokem spektru stvari, ki jih ni smela izreči. ne zdaj. ne tako.

namrščila se je ob njegovih besedah, to pa je bil tudi edini znak, ki je naznanil, da ji morda le ni bilo tako vseeno. ignorirala je te besede in se raje posvetila naslednjim, ko je skomignila z rameni, njene dlani pa so zdrsnile po obleki, ki je zaobjemala linijo njenega telesa. »tudi to je povsem v redu.« baje je delovala bolj odrasla. bolj zrela. in ljudje so jo jemali veliko bolj resno. poleg tega ni več trmasto tekala naokrog za ljudmi, ki so jo potem tako ali tako pustili za seboj. dvignila je pogled ob omembi wesleyja, potem pa se je nenadoma spet premaknila, zakorakala predenj in se ustavila, njene oči pa so zavrtale v njegove. »vsi vedo, kako se je to odvilo. ne veš pa celotne zgodbe. zato ne govori o tem,« je jezno zamrmrala, čeprav je tokrat stala preblizu, da bi lahko zakrila bolečino v očeh. potem pa… potem pa se je nenadoma zavedla tistega občutka varnosti, ki ga je dobila vedno v njegovi bližini in v naslednjem trenutku ga je objela. tako nepričakovano in daleč od vsega, kar bi si lahko dovolila. nekaj, kar bi storila stara saoirse. enako hitro se je odmaknila, z dlanjo potisnila kovinski obesek svoje verižice, ki je ob njenem dejanju zdrsnil na dan, nazaj pod blago obleke, ter se oddaljila za nekaj korakov. »kako naj vem, da se ne boš spet na sredi vsega skupaj odločil, da boš v evropi našel drug posel?« je našla glas in misli usmerila stran od varnega objema, v katerega se je vrgla pred nekaj trenutki.

tagged: marco. smitten3

[tag] sirša

bilo bi uvidevno? da, verjetno bi bilo res uvidevno, če bi bratovemu bivšemu dekletu sporočil, da zapušča državo. vendar razen tiste prikrite afekcije ni imel prav nobene povezave z njo in tudi sama mu je večkrat rada povedala, kaj točno si misli o njegovi brezbarvni osebnosti in pretiranem hladu, ki ga je obdajal. nikoli mu ni dala razlogov, da bi jo štel med osebe, od katerih bi se moral posloviti in tako se ni. sploh pa je sama nekaj podobnega pred leti naredila njegovemu bratu. le da sta bila ren in saoirse v zvezi, ko je na lepem odšla, medtem ko si onadva… nista bila nič. ''če ti tako praviš,'' je skomignil z rameni in njegov pogled je zapustil oprijeto obleko ter se raje osredotočil na njeno pisarno. lahko je razumel, da je njena nova podoba v ljudeh vzbujala več spoštovanja. da so jo videli kot karieristko, ki je pripravljena igrati na vse ali nič. morda je bil edini, ki je imel priložnost videti saoirse o'brien, kako prosi za nekaj. za njegovo pomoč. in prav nostalgično si je želel, da bi se tisto borbeno dekletce vrnilo. je res minilo komajda leto dni? naenkrat se je zdelo znatno več. počasi se je ozrl nazaj k njej, ko je vstala in stopila predenj. ''vem dovolj. si bolj jezna, ker si izgubila poslovnega kolega ali se gre za sek…'' se je zadržal, da ni dokončal stavka, ko je opazil njen pogled. instinkt mu je velel, naj seže po njej in čutil je, kak vsak živčni končič v njegovi dlani zadržuje nenadzorovano gesto. toda ona je bila tista, ki je planila proti njemu in vrgla roke okrog njegovega trupa. ni se utegnil niti premakniti, ko je že stopila nazaj in skrivala njegov obesek. le da tudi po več kot dvajsetih letih ni vedela, da je njegov. ''saoirse,'' je zamrmral njeno ime in se rahlo namrščil, pripravljen, da stopi proti njej in jo potegne nazaj v objem. seveda je svoj spodrsljaj prekrila z menjavo teme in govorom o poslu. tipično. ''prestar sem, da bi si lahko spet premislil. hočem ostati na enem kraju,'' je odvrnil s skomigom ramenom in končno napravil korak proti njej. ni iskal njenega dovoljenja, ko je dlan ovil okrog vitkega zapestja in jo potegnil bližje: ''torej? me vzameš?''

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 3:53 pm

namrščila se je; skoraj nemudoma, medtem ko je z očmi zavrtala v njegove. »to je veliko večje kot samo seks, marco,« ga je obvestila s hladnim glasom. seks ni bil bistven, ampak pomenil je vpletenost nekih čustev. takrat; leto in pol nazaj ji je celo wesley sam priznal vse skupaj in jo pripravil do tega, da mu je zlomila srce. morala je. preveč sta si bila podobna in preveč različna, ampak… »bil je obetaven. bil je prekleto dober in zdaj vodi ruse in skuša zrušiti mojo družino. zaradi njega je bilo ubitih cel kup ljudi, ki so me opazovali odrasti in bi storili čisto vse zame. še vedno misliš, da se gre samo za seks?« pustila je vprašanje obviseti v zraku. bilo je preveč neumno; preveč nesmiselno.

zdaj je stala dlje od njega. bilo je bolj varno; zdelo se je bolj primerno in vsekakor manj verjetno, da bo spet storila kaj neumnega. dvignila je pogled ob njegovih besedah. približal se ji je in tokrat… tokrat se ni skušala izmuzniti ali umakniti, ko je njegova dlan zaobjela njeno zapestje. »vem, da veš, kaj se je zgodilo, ampak niti predstavljati si ne moreš, kako je bilo. prav, vsi so blazno navdušeni nad tabo in tako naprej. pa saj si dober, ampak moram vedeti, da boš res ostal. da ti lahko zaupam. včasih sem imela ta občutek. presneto, še zdaj imam ta občutek, ampak morda se motim. ne morem si privoščiti, da bi te spet izgubila.« lahko bi rekla, da bo izgubila še koga, ampak ni bilo bistveno. ni se ji zdelo bistveno; zdaj se je šlo zanj. in ob tem je pogled uprla vanj; obvladana in zbrana kot vedno, ampak z neko senco v očeh. »preden storim to, morava razčistiti še nekaj.« bilo je očitno, kajne? hotela je opraviti s preteklostjo; enkrat za vselej.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 4:34 pm

[tag] sirša

prikimal je in zgolj na ta način priznal, da je šel predaleč in da je bil vseeno zmožen razumeti celoten koncept. vendar se je del njega vrnil nazaj v gazebo, ko je irina vse zbrane seznanila z novico, da saoirse spi z wesleyjem in potem tega ni niti zanikala. in da, takrat se je njegovo mnenje o njej rahlo zamajalo. nikoli ni bilo brezhibno. vedno je bil prepričan, da v posel vpleta preveč čustev in njena afera z wesleyjem je to samo še potrdila. ''oprosti,'' je odvrnil in spustil pogled na lastno dlan, ki se je oklepala njenega zapestja. potegnil jo je nazaj k sebi, preden bi ji uspelo med njiju spet postaviti učinkovito razdaljo, ki bi ga ohranjala daleč od nje. ''bila sta si preblizu – ti in wesley,'' je dodal, ker ni mogel iz svoje kože in se losati svojega načina stalnega deljenje nasvetov. ne, ni mislil, da gre samo za seks in vedel je, da je izgubila veliko. toda morda ni izguba bolela malce bolj, če wesley ne bi bil eden njenih največjih zaupnikov, preden jo je izdal. in krivda tega je bila v celoti na njej. ''dober? odličen sem. v tem kar počnem sem odličen. ne vem, kako bo z letanjem po tvojih opravkih, ampak… lahko računaš na to, da ne maram porazov in ne maram površnosti,'' je najprej premišljeno odvrnil in opazil, kako je njegov palec brez njegovega dovoljenja samodejno drsel prek hrbtišča njene dlani in delikatne kosti na robu zapestja. ''ostal bom. svoje sranje sem spravil na kup – irina ni več problem in jaz res samo hočem ostati več kot nekaj mesecev na enem mestu,'' je pristavil še drugi del in se počutil, kakor da naklada o ženitni ponudbi in ji zagotavlja svojo zvestobo. na nek način ji jo je, mar ne? ''razčistiti kaj?'' je ob vprašanju pri priči izpustil njeno dlan in tokrat on stopil mimo nje vse do oken, kjer je razmaknil težko zaveso.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 4:55 pm

sama pri sebi se je skoraj nehote nasmehnila. »ampak ravno v tem je stvar, marco. to ni neka hladna, trdna organizacija. to je družina. že od malih nog so me učili, da si moraš biti blizu z vsem, ki jim zaupaš. rešil mi je življenje. zaupala sem mu; vedno je bil tam zame in da, spala sem z njim. bila sva si blizu. bil je eden izmed mojih najbolj tesnih sodelavcev. in ravno v tem je zdaj problem,« je dejala z vzdihom. sama se je zapletla v to, toliko ji je bilo presneto jasno in še vedno, tega ne bi zares priznala, ker je bilo v njenih besedah.

potem pa je stopil mimo nje. po vsem, kar je izrekel, je ob njenem vprašanju preprosto zakorakal mimo nje, kot da bi bilo tako zelo enostavno. »iskala sem te. po tistem dnevu v gazebu sem te skušala poiskati, čeprav, verjemi, nisem se lahko pripravila do tega.« nenadoma se je zalotila pri smeri, v katero je vse skupaj šlo. najraje bi se udarila, ker je znala biti tako presneto… naivna, karkoli pač že. »ne, veš kaj? ni pomembno. vse si povedal s svojimi dejanji. tvoj odhod je bil dejansko bolj nepričakovan; morda celo bolj boleč kot odhod tvojega brata. ampak do zdaj si najbrž že prebolel dejstvo, da sem te takrat poljubila. morda si se celo sprijaznil s tem, da to ni bilo zaradi tvojega brata. ampak karkoli že… minilo je leto in pol. ne bi smela vprašati,« je dejala s skoraj otožnim nasmeškom in šele zdaj opazila, da se njena dlan odsotno poigrava z obeskom na verižici. svoje sranje je spravil na kup. prav, torej ona sama ni bila del tega. »zares te nisem pričakovala. ne tukaj. ne po vsem tem času.«

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 7:10 pm

[tag] sirša

''dobro. moja slika družine je bila vedno nekoliko popačena. drugače ne gre, če te lastni starši vržejo na cesto, ker nisi pripravljen uničevati nedolžnih in preprodajati droge. in…'' je skomignil z rameni, kakor da bo preprost skomig povsem zlahka odpihnil dejansko težo besed. vedel je, da sta sedaj naletela na problem. njegova predstava družine je bila povsem drugačna njeni. ona je verjela v medsebojno skrb in zaupanje, on tega enostavno ni poznal. njegova skrb je bila večinoma namenjena ljudem, s katerimi praktično ni govoril. poskrbel je za civiliste in njegovo delo je bilo opravljeno. skrb za kogarkoli drugega, razen zase in kasneje za irino, mu je bila nepredstavljiva. ''okej, ne gre se za to, da si mu zaupala. vedno se bo šlo samo zato, da si spala z njem. in to je tisto, kar me v resnici moti, dobro?'' je naenkrat zmencal iz sebe, ker se ni nameraval pretvarjati, da problem tiči v kateremkoli drugem grmu. motilo ga je, da je spala z wesleyjem in to je bilo to. ''in zakaj si me iskala?'' ji je zastavil tisto vprašanje, ki si ga verjetno ni želela slišati, sodeč po tem, da je bila minuto za tem pripravljena povsem zamenjati temo in jo označiti za nepomembno. ''seveda je pomembno, ne bodi smešna,'' jo je tako nemudoma ustavil preden bi napeljala na nekaj drugega. če je bila mnenja, da morata kaj razčistiti, potem bosta to storila tukaj in sedaj. bolje, da razprostreta vse karte v privatnem zavetju njene pisarne, kakor da polagata račune pred drugimi – družina ali ne. ''kako je lahko moj odhod bolj boleč od odhoda nekoga, ki si ga ljubila? ne razumem?'' je zmajal z glavo in njegove ustnice so se ukrivile v nejeveren nasmešek. ''da… vendar mi nikoli nisi povedala, zakaj si me poljubila, če ni bilo zaradi rena,'' je pristavil in njegov pogled se je spustil na dlan, ki je med prsti vrtel obesek okrog njenega vratu. kar ga je naenkrat zmotilo. vedel je, da ji sam od sebe ne bo povedal, da je bil on tisti, ki ji ga je dal – toliko in toliko let nazaj na otroškem igrišču. ''pusti obesek,'' je skorajda neslišno zamrmral in se namrščil, še sam presenečen nad lastnim ukazom. ''si kdaj poskusila najti osebo, ki ti ga je dala?'' je glavo rahlo nagnil vstran v pričakovanju odgovora.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 7:22 pm

»stvari tukaj potekajo drugače. prepričana sem, da boš to takoj opazil,« je dejala z lahnim nasmeškom na obrazu. družina je bila vse. veliki hrusti, ki so na prvi pogled vzbujali grozo, so jo nosili po rokah in se vedno tako zelo trudili, da bi jo spravili v dobro voljo ali kaj podobnega. to je bila družina. to so bili ljudje, ki so bili zate pripravljeni dati življenje, pa čeprav jih morda niti nisi tako dobro poznal. rahlo se je namrščila ob njegovih besedah. »ne razumem. mislim, na koncu to ni bistveno. to je detajl, ki nima velikega pomena in ne vem, zakaj te moti,« je dejala, medtem ko so bile njene oči pazljivo uprte vanj. saj bi lahko našla kakšen razlog za to, prav, ampak vsi so se zdeli skoraj bizarni v trenutku, ko se je soočila z njegovimi mirnimi očmi, ki bi jo lahko kar prikovale na mesto.

molčala je, dokler… saj ni vedela, kaj točno se je zgodilo. »ker mi je on vsaj pojasnil vse skupaj! ker mi je povedal, ker me je na koncu popolnoma zlomil z vsem, kar je rekel, medtem ko si mi ti samo obrnil hrbet in odšel z njo in nato izginil brez kakršnegakoli pojasnila. ker sem mislila, da ti lahko zaupam. prekleto, nikoli nisem nikomur zaupala tako zlahka, kot sem tebi, potem pa… potem pa te ni bilo več in vse skupaj se je zdelo kot velika laž. sanje naivnega dekletca,« se je njen jezen glas skrhal. »in poljubila sem te zaradi tebe. je to res tako težko dojeti? poljubila sem te, ker sem te hotela poljubiti. tudi zdaj bi te lahko poljubila, ampak naučila sem se obvladovati takšne želje, ker ponavadi vodijo k samemu sranju,« je bila spet jezna; morda celo preveč odkrita v tem čustvu, ki jo je zajelo, ko je zrla vanj, ko je še vedno stal ob oknu. »ampak vse to lahko pustim za sabo in to bom tudi storila. in ne, ni pomembno. ne zdi se pomembno, sploh ne zato, ker si odšel. torej… ja, dokaj preprosto je,« je dejala, kot da bi hotela prepričati sama sebe, preden se je njena dlan oklenila tiste presnete veružice še bolj trmasto, ko je spregovoril. ugriznila se je v ustnico in z dlanjo zaobjela ploščico, kot da bi jo želela skriti pred njim. »pa ti poskusi najti nekoga, ki si ga prvič in zadnjič videl, ko si bil star sedem let. poleg tega pa; kaj se te to tiče? ta verižica… je moj oporni kamen,« je zdaj ponosno dvignila brado. bilo ji je vseeno, kako je to zvenelo. bilo je res.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 8:04 pm

[tag] sirša

''torej je služba moja?'' je skorajda upajoče razbral nek drugi pomen v njenih besedah. slišalo se je, kakor da bo imel priložnost spoznati, kaj točno zajema njena družina. kako širok pojem je to in kako se človek navadi, da ga stalno nekdo podpira. pazi, da ne pade. da ne strmoglavi. ''ah, saoirse. saj ni kaj dosti za razumeti. moti me, da si zaspala z wesleyjem. mislim, da je že irina takrat povedala dovolj, da lahko sama sklepaš, zakaj me je to motilo,'' se je namrščil in zdaj res ni mogel dojeti, da je bila tako slepa. ji je bilo potrebno vse narisati, da bo doumela, da je irina takrat govorila resnico? da je ugotovila, kaj se dogaja v njegovi glavi in to naglas delila z njo? ''nisem odšel z njo. šel sem z njo in odšel sem sam. in zdaj je zares mrtva. ampak si ne upam niti razmišljati o tem, ker vem, da bom potem krivil samega sebe. z irino sva opravila. približno tri ure po tistem srečanju v gazebu,'' je odvrnil in tokrat zmajal z glavo, ker se mu je zdelo, da razglabljata o povsem samoumevnih stvareh. on in irina sta opravila še preden sta vnovič začela. oba sta se preveč spremenila, da bi lahko funkcionirala skupaj. nič ni moglo spremeniti dejstva, da jo je ljubil dolgih deset let. je pa bilo povsem očitno, da se je tista trdna ljubezen omajala v trenutku, ko je saoirse o'brien položil sredi treninga na tla. ''delal sem ti uslugo. mislil sem, da si z wesleyjem, da prebolevaš rena… kako naj bi…'' se je zmedeno zaustavil in ona je bila tista, ki mu je dovolila nedokončati stavek: ''če ti praviš, da ni pomembno… potem ti ne bom oporekal.'' sam je bil nasprotnega mnenja. zdelo se mu je pomembno, ker nikoli nista govorila o tem. večino časa sta si podajala žogico in plozala o tem, kako poljub ni pomenil nič. vendar sta oba pristavila zraven svojevrstne male izbruhe ljubosumja, ki so govorili drugače. ''ta verižica je last italijanske mafije v filadeliji, saoirse. predaja se od dona do dona. in ti jo nosiš okrog vratu. čudi me, da ti še nihče ni povedal, kaj v resnici predstavlja,'' je pogledal preko ramena nazaj proti njej in pogled zavrtal v jeklo. ni dodal tistega, kar se je njemu samemu zdelo očitno: verižica bi morala biti njegova.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 8:17 pm

dovolila si je droben nasmešek. »služba je bila tvoja v trenutku, ko si zakorakal skozi vrata pisarne. preveč dober si, da bi te lahko zavrnila,« je rekla. preprosto dejstvo, kajne? smešno, kako se je to dejstvo zdelo nepomembno poleg tistega drugega, njej očitnega dejstva: vse skupaj bi delovalo bolje, če bi imela družina nekoga, kot je bil on. pa saj ne, da bi jim šlo slabo – prej nasprotno, ampak če je želela enkrat za vselej uničiti wesleyja, bo morala imeti samo najboljše. »zaradi tega ne boš začel iz samega začetka v hierarhiji. ampak to ti bo razložil nekdo drug,« je nadaljevala – sama se s takšnimi detajli ni zares ubadala. vse je imela v glavi, ampak določene stvari so počeli drugi. predvsem zato, ker je bilo to njihovo delo – ker je tako vsak imel občutek, da počne nekaj pomembnega; štela pa je tudi povezanost.

»resno, misliš, da je bil ren edini moški v mojem življenju? morda je bil edini, ki sem mu dejansko zaupala in za katerega sem bila prepričana, da ga ljubim, ampak… ne moreš mi zameriti, če tvoje usluge ne vidim kot takšne. obljubil si, da mi boš pomagal in me naučil zadev, na koncu pa si me pustil. vse sem se morala naučiti sama. tako ali drugače. ampak hej, morda je to bila usluga, ker sem bila tako prisiljena v nekaj, kar me je spet spremenilo.« kdo bi vedel. sama o tem raje ni premišljevala, ker je bilo preveč zapleteno in preveč naporno. »oh, pojdi k vragu, marco. seveda je pomembno, ampak nimam občutka, da karkoli od tega zdaj še kaj pomeni tebi. ne bom se spet trudila samo zato, da bom na koncu ostala zlomljena. ne morem si spet privoščiti tega,« je odvrnila pogled; se zasukala in za nekaj trenutkov obmirovala z zaprtimi očmi. bilo je lažje. in potem… potem je spet spregovoril in nenadoma je povezala koščke. nenadoma je videla celotno sliko; nekaj, česar prej preprosto ni mogla videti. in v tistem trenutku je skoraj jezno zakorakala čez prostor, se ustavila pri njem in s pogledom jezno zavrtala v njegove oči, obenem pa ga je boksnila. stara saoirse bi to storila na tisti svoj nežen način – ta saoirse pa je to storila močno in tako, da ga je moralo zaboleti. »bil si ti, kajne? vedno si vedel. zato si tako začudeno bolščal v obesek, ko si ga prvič videl. ti si bil tisti temnolasec, ki mi ga je stisnil v dlan. ne morem verjeti da… seveda ni nikoli nihče česa rekel, če je obesek vedno bil skrit za oči vseh. samo moja skrivnost. in ti si vedel. ti si ves ta čas vedel.«

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 8:51 pm

[tag] sirša

v njegovem grlu je nastal znaten cmok ob njenih besedah. ne, ni mislil, da je bil ren zanjo eden in edini. vendar nikoli ni ravno razmišljal o tem, koliko moških je pred in za njegovim bratom grelo njeno posteljo. toda sedaj v tem trenutku, ko mu je postavila tovrstno vprašanje, je bilo to neizbežno. zaklenil je čeljust in ostal tiho nekaj dolgih trenutkov. in ona je še zmeraj tako slepo vztrajala pri tem, da se gre za treninge in obljube o učenju vseh možnih veščin. ni ji nameraval pokvariti te predstave, ki se jo je tako naivno oklepala. ''prav,'' je rahlo, komaj zaznavno, prikimal in sklenil dlani zadaj na hrbtu, ko se je povsem obrnil naokrog. ne bo se več pregovarjal o tem. če ni hotela govoriti o poljubu, potem ne bosta. prav tako uspešno kot ona se je znal pretvarjati in se sprenevedati. pogled je ohranil na njej, ko so besede o italijanski dediščini zapustile njegove ustnice. celo linijo misli je lahko prebral iz njenega obraza, ko se je izraz spremenil iz zmedenega do nejevernega in na koncu v čisto jezo, ko se je pognala s hitrimi koraki v tistih visokih petah naravnost do njega. pričakoval je njeno reakcijo še preden jo je dobil. njena pest je udarila v njegovo ramo in četudi se ni premaknil s svojega mesta, se je na obrazu pokazal kanček nelagodja, ko se je lahno zdrznil. vsaj naučila se je zadajati boleče udarce, moral bi biti ponosen. ''seveda sem vedel,'' je zamrmral in ohranil pogled na njenih očeh. ni mogel zdaj pokazati niti kančka šibkosti, ki bi ga utegnila izkoristiti. moral je ostati tak kot vedno – nedostopen in hladen. ''takrat nisem vedel, komu ga dajem,'' je pristavil in tokrat privzdignil brado gor, ko je njegov pogled odjadral naravnost mimo nje, nekam za njen hrbet. in vedel je, da bo obžaloval vse, kar bo izrekel v naslednjih trenutkih. besedo za besedo. ''je mar pomembno, če sem vedel?'' je skomignil z rameni, kakor da mu je vseeno za njo in njun obesek. kot da ni pomenil čisto nič.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 9:04 pm

najbrž bi jo lahko udaril, pa bi to bolelo manj, kot so bolele njene besede. imela je občutek, da so ostale na njeni koži in jo žgale skozi in skozi, vse do kosti. in vedela je, da ji je v tistem trenutku vse pisalo v očeh – pa kljub temu ni mogla odvrniti pogleda, niti ga ni hotela. zdaj je bila na točki, kjer ji je bilo vseeno. na tisto veliko, bolečo, odprto rano je spet nasul sol. kot da še ni imela dovolj sranja, zdaj se je morala ukvarjati še s tem. zdaj se je še on odločil, da jo bo spet prizadel. vnovič, pravzaprav. kako neumna je pravzaprav lahko bila?

»seveda je pomembno. vedno je bilo pomembno. vsaj zame,« je zmajala z glavo ob njegovih besedah. vedno je vedel. »lahko bi mi povedal. lahko bi mi povedal, da si mi ti dal edini predmet, ki sem ga kadarkoli cenila. pomenil mi je… vse, ampak to je neumno; to že zveni neumno. s seboj sem ga imela povsod; že sam dotik hladne kovine me je pomirjal in ne, ne moreš si predstavljati, kako pomembno je to zame,« se je njen glas spet zatresel. ne jezno, razočarano. neka grenkoba je bila v njenih besedah, ko je nenadoma z dlanjo segla do presnetega obeska. »in če bi vedel? bi mi ga še vedno tako prepustil?« se je nenadoma ozrla proti njemu, preden je zajela sapo, nato pa je njena dlan potegnila obesek navzgor in čez glavo si je potegnila verižico. prijela je njegovo dlan; vanjo odložila celotno zadevo in obenem počasi zmajala z glavo. »vseeno ti je.« tiha obtožba, ki jo je izrekla, ko mu je obrnila hrbet in upala, da ni opazil nenavadnega načina, s katerim so se njena ramena dvigala v nenavadnem ritmu dihanja, medtem ko je njeno srce razbijalo dovolj močno, da je grozilo, da bo na njenem prsnem košu pustilo modrice.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 9:18 pm

[tag] sirša

ošinil jo je s pogledom, ko je izrekel pereče vprašanje in vedel, da ga ne more vzeti nazaj. obenem je vedel, da ga ne sme. ni bilo drugega načina, da jo pripravi do priznanja, kakor da jo docela sprovocira s podobnim natolcevanjem. hotel je, da prizna, da je vse nekaj pomenilo. tisti poljub, on njej, vse. in na nek način je dobil točno to. ''nič kolikokrat si mi zabila v obraz, da sem hladen in najmanj ducat drugih ne ravno prijetnih stvari. kako naj bi ti rekel, da se oklepaš predmeta, ki ti ga je dal človek kot sem jaz?'' je zmajal z glavo in se ustavil preden bi planil proti njej takoj, ko se je njen glas zgolj malce zatresel. ''nisi rabila vedeti. ni bilo pomembno, kdo ti ga je dal. pomembno je bilo le to, da si imela nekaj, česar se lahko oklepaš. nekaj zate, samo to,'' je nadaljeval in se ustavil ob njenem vprašanju. kdo ve koliko časa je strmel vanjo, ko je skušal dojeti kaj točno počne in ni bil povsem prepričan ali je videla zmedo na njegovem obrazu. ''seveda. vedel sem, da si irka. in vedel sem, da vas moji prezirajo. šlo se je za gesto sprave…'' je odvrnil in obstal na mestu, ko mu je na silo razprla dlan in v njo odložila hladno jekleno verigo in drobceno tablico, na ozadju katere se je nahajal grb. strmel je navzdol v ta predmet, ki se mu je naenkrat zdel prekleto tuj. stisnil je verižico v pest in napravil tistih nekaj neslišnih korakov do nje. obračala mu je hrbet in oh bog, je resnično slišal njeno srce, kako panično razbija? razprostrl je verižico narazen in jo previdno spravil prek njene glave navzgor, medtem ko se je njegova dlan oklepala obeska, ki je padel naprej prek njenega nedrja. ''ravno to je problem, ravno tu se motiš,'' je zamrmral, ko je s prosto levico odmaknil svetle pramene z njenega ramena. izpustil je obesek in z dlanjo zdrsel prek njenega trupa navzdol do bokov. njegov prsni koš se je znašel privit ob njen hrbet, njegove ustnice čisto blizu njenega vratu. ''ni mi vseeno. zakaj misliš, da sem v resnici prišel nazaj?'' je zamrmral ob mehko kožo in na tisto mehko mesto med vratom in ključnico pritisnil rahel poljub.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 9:33 pm

»preprosto rekel bi, prav? seveda sem ti zabila vse to in še cel kup drugih stvari, ko pa si bil takšen. vsaj do mene. obravnaval si me kot neumno, naivno in prekleto patetično dekletce,« mu je očitala. morala mu je; bilo je res, na njej je uporabljal pokroviteljski ton, jo opazoval zviška in se obnašal kot nekdo, ki bi jo moral… kaj pa je vedela, raje sploh ni šla v tisto smer. »pojma nimam, kaj skušaš reči! človek, kot si ti? zakaj za vraga misliš, da sem te poljubila?« saj ni več vedela, kaj je počela. vse se je nakopičilo v njej in to… to je bil ventil. vsako besedo je mislila smrtno resno.

samo… samo dihala je, dejansko. ker je bilo to edino, kar ji je preostalo. »pojma nimaš, kolikokrat sem se oklepala tvoje presnete verižice, ko sem bila tik pred tem, da se zlomim. ali pa sprejmem neko pomembno odločitev. ali pa storim kaj neumnega. vedno, marco; vedno,« se je njen glas tokrat zlomil. vedno je cenila človeka, ki ji jo je dal. včasih se je spraševala, kje je bil zdaj in kaj se je z njim zgodilo. nikoli pa ni pomislila, da je bil to on. dopustila mu je, da je spravil verižico nazaj tja, kamor je spadala. dejansko je v trenutku, ko je stlačila kovinski kos nakita v njegovo dlan, to obžalovala. in zdaj jo je dobila nazaj. ampak že v naslednjem trenutku je bil blizu. preblizu, nevarno blizu, medtem ko je samo napol slišala njegove besede, preveč… preveč zaposlena s tem, da se je zadržala, preden bi spet storila kaj neumnega. preden bi spet dovolila čustvom, da jo prevzamejo. »ne znam ti zaupati, marco,« je mehko zamrmrala ob njegovih besedah, medtem ko se je njeno telo lahno streslo ob poljubu. »vedno si mi vzbujal občutek varnosti, ampak zgodilo se je preveč vsega, da bi si sploh lahko to dovolila. strah me je,« je nenadoma priznala, ko je naslonila glavo nanj. tako narobe, ampak popolnoma prav. »če se igraš z mano…« njen stavek je obvisel v zraku, ko mu je dovolila, da je nenadoma videl vse. posledice tiste vojne z rusi; konstanten strah in jezo, zlomljenost zaradi vsega skupaj… ni bilo mogoče. ni bilo mogoče, da bi prišel nazaj zanjo. ampak ko je pogled spet uprla v njegove oči, ji je bilo nenadoma vseeno, ko se je s celotnim telesom privila k njemu in ga poljubila. tako kot takrat – povsem samodejno in nenadzorovano.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Ned Jul 21, 2013 9:52 pm

]

[tag] sirša

tesno je zatisnil oči. vedel je, koliko njej pomeni zaupanje. kako zelo se nanaša nanj. in to, da ni znala zaupati njemu, je bila nedvomno stvar z odločilnim pomenom. ni vedel, kaj točno naj bi to pomenilo? da si bo moral sčasoma počasi izboriti zaupanje skozi trdo delo? da mu ne bo nikoli znala zaupati? da se ga boji? kaj točno? premaknil je glavo rahlo na stran, da se je lahko nagnila nazaj in se s tilnikom naslonila na njegovo ramo. ''zakaj misliš, da sem ti poljubil vrnil?' se je spomnil njenega vprašanja izpred nekaj minut in ga zasukal naokrog. ni potreboval odgovoriti, zdaj ko se je tresla in drhtela pod njegovo dlanjo, zaradi njega, je vedel dovolj. z ustnicami je zdrsel prek vratu navzdol in po liniji njenega ramena, dokler mu ni napredka zaustavila črna naramnica njene prav nesramno oprijete obleke. segel je z dlanjo navzgor in jo pomaknil na stran, da je zdrsela ob nadlahti navzdol do komolca. ''saoirse,'' se je tokrat rahlo nasmehnil ob njeni koži: ''oba veva, da sem preveč zategnjen, da bi s komerkoli igral karkšnokoli igro.'' da, po letu dni je bil končno sposoben napraviti šalo na lasten račun. preden bi imel priložnost dodati še kaj, se je njena glava zasukala rahlo naokrog in zalotil se je, kako ga je njen pogled prikoval na mesto. poznal je ta pogled. in vendar ga ni docela pripravil na poljub, ki je prišel za njim. bilo je kot prvič in obenem bolje. spet tisto pomanjkanje kontrole in zanemarjanje vseh pravil – nobene previdnosti in nežnosti, počasnega drsenja ustnic ob ustnice. s telesom jo je potisnil naprej po prostoru in prekinil hlasten poljub, ko je njeno dlan potisnil naprej in navzdol na mizo, prisilil njene prste, da so se oprijeli roba. ohranil je pogled na njej, ko je z desnico na njenem boku zdrsel navzdol do roba črne obleke in ga sunkovito potegnil navzgor do vrha stegen. do zdaj je že spoznal, da ob njej nikoli ne bo povsem sledil pravilom. raje jih bo kršil na najboljši možni način. zataknil je kazalec za rob tanke čipke spodnjega perila in ga rahlo potegnil navzdol.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Pon Jul 22, 2013 7:39 am

njegove besede so po njeni koži pognale val mravljincev – tistih najboljših možnih, za katere se dejansko ni mogla spomniti, kdaj jih je nazadnje čutila. ljudi preprosto ni pustila dovolj blizu, poleg tega pa je nihče niti ni znal dovolj pritegniti. ampak on je bil drugačen. on je bil vedno drugačen, vedno je bil nekaj posebnega. vse skupaj bi lahko v tistem trenutku poslala k vragu. to, kar je bilo med njima – tega ni znala opisati, je pa vedela, da je bilo izjemno. in zdaj sta bila končno, po vsem tem času, na točki brez zavor in zadrževanja. samo onadva; tako preprosto in hkrati po svoje zapleteno.

naramnica njene temne, oprijete obleke je nekako našla svojo pot navzdol, medtem ko so se njene ustnice ukrivile v polovičen nasmešek ob njegovih besedah. borila se je sama s sabo; z zaupanjem in s tisto novo, veliko željo, da bi se mu preprosto prepustila in se potem ubadala s posledicami. njegov poljub je zatresel temelje njenega sveta in brez oklevanja mu je dopustila, da jo je s svojim telesom prisilil v gibanje in je naposled obstala ob mizi ter se nanjo naslonila. »hočem ti zaupati,« je zamrmrala. priznanje, ki ga je bilo nemogoče dobiti od nje in ki je zdaj tako lahkotno zdrsnilo iz njenih ustnic. pomenilo je več kot karkoli drugega. »in hočem, da si tu zame. tako težko je,« je nadaljevala, medtem ko je njena obleka pod njegovim vodstvom zdrsnila navzgor in je začutila na goli koži njegov dotik. »marco,« je mehko zamrmrala, medtem ko je nenadoma zajela sapo zaradi njegovega početja, »ne bi smel…« se je njen ugovor izgubil, ko je mehko zastokala in so se njeni prsti oklenili mize, istočasno pa je nekam izginila tudi njena odločnost.

tagged: marco. smitten3

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Pon Jul 22, 2013 8:41 pm

[tag] sirša

the way she shivered under the soft caress of his hand was exquisite. his fingers drew soft lines over the curves of her thighs, every now and then gazing the insides. he only stopped when he slowly pushed down the edge of the black lacy panties she'd been wearing and at the same town gently nicked her earlobe. was she even aware of how much he was willing to risk for just a few minutes with her? even if he got absolutely nothing out of those few minutes, even if the pleasure was only for her. ''then trust me,'' he murmured as he ripped the lace apart with a quick and sudden move to the side, letting in fall to the floor around her ankles. ''i think i can do that for you,'' this time he had to bite down slightly on her shoulder as his palm cupped her and his forefinger slid through the wet folds. ''i shouldn't – what?'' he managed to groan out as he pressed her hand firmer to the table and the front of his rock hard crotch onto the curve of her backside. ''saoirse...'' the tip of his finger pushed inside and this was the sweetest possible agony. how he had her in his arms and was yet so determined not to simply drag his pants down and bend her over that table in front of them. this was about her, about her trust. ''you can say no. shut me down. but, please – don't,'' he added another finger and rolled his thumb over the sensitive button. he turned her head slightly with his free hand, catching her lips into another kiss, just as breathtaking as the first one. maybe he gasped, or maybe it was her, but the very second her walls closed around his fingers, he knew. he was exactly where he was supposed to be – with her.

Naslov sporočila: Re: don's office: marco and saoirse. Pon Jul 22, 2013 9:02 pm

she was not able to totally realize what was happening. of course she knew what they were doing and she could probably even name a whole lot of reasons for that, but it still seemed so surreal. his hands were caressing her skin and he had no idea how that was making her feel or what his actions were doing to her body, even though he was undoubtedly able to feel the shivers and all the little movements of her body. it was uncontrollable. her panties were gone and she… she was enjoying this, all of it. more importantly; he made her feel safe. after a long, long time she knew, that there was nothing to worry about. it was just them. no more family business, no more worries – at least for a while, nothing mattered.

“i am trying to do that, marco. i swear i am. i always somehow trusted you, but i am… i am scared,” she murmured and finally admitted the whole truth. her voice was trembling because of all the feelings now. “i want you,” was the next little thing she whispered, as she gasped for air again. he kissed her – and it was perfect, it was breathtaking and marvelous and amazing and everything she never even dared to imagine. “don’t stop, marco,” she replied as he spoke again. “i am really glad you are back, you know?” she smiled a little as she slowly pushed her body back; towards him as she rubbed his crotch and allowed herself another little smile of happiness – and that kind of a smile wasn’t something she would often have on her face these days.

tagged: marco. smitten3

[tag] sirša

‘’that makes two of us, because i'm absolutely petrified,’’ he laughed a little just to cover up the tension in him. he truly was. petrified that is. because somehow this young amazing female always made him forget every single thing he stood by. back then he was still able to see clear, since whatever it was he had with irina was stopping him from ruining one woman for another. but right now every objection he could possibly make seemed futile. ‘’this wasn’t a part of my plan – not a year ago, not now. you – you just happened,’’ he muttered against her lips, his fingers slowly circling the tiny knob and then retreating up and up until his palm was flattened on her stomach, pressing her back to him. ‘’i’m still deciding if this is just some foolish chemistry or…’’ the rest of his words were silenced the moment she moved her ass back and rubbed it against his crotch, about every last breath managed to successfully escape his lungs. ‘’fuuuck,’’ he gasped and held her still with both of his hands before she got any other brutalizing ideas. this was just about as much as he could handle. it was hard enough to simply stand by and hear those little moans when his fingers drove her in frenzy. but to have her tease him back… it was excruciating. ‘’bella, I want nothing more but to bend you over that table and bury myself inside. but that would be going too fast,’’ he turned her around to him, his hands now cupping her face. someone knocked on the door and a sound of disapproval gutted out of his throat. ‘’your family is – eh,’’ he immediately stepped back but not before pulling her dress back down to its place.

Naslov sporočila: don's office: marco and saoirse. Tor Jul 23, 2013 7:35 pm

she just had to smile when he spoke again. and hearing his laughter was so unbelievable, but at the same time so amazing. this was marco as she never saw him before, but he was still the same person she fell for. and that was the thing that almost hit her at that moment – she fell for him, she fell for him a long time ago and she wasn’t even aware of that. at least not clearly and not until now. but he seemed perfect. he was a bit rude and he was driving her insane and making her angry, but at the same time… he was perfect for her. and her whole body was shaking under his touches and because of the way he was treating her. she never excepted any of this to happen – but it was happening and she was actually really fucking glad about him being back in town. in her family, even.

“oh, right,” she murmured and gasped for air at the same time, when he spoke again. she let him move her around. her lips slowly curved into a tiny smile. “and we wouldn’t want anything to happen to fast,” she whispered, almost as she would be having troubles with his words. “we will do this the right way, marco,” she promised and she was just about to pull him closer, when someone knocked on the door. “damn it,” she murmured as he fixed her dress and stepped back. she walked to the door and opened them almost impatiently. “what?” she asked and the man explained everything to her. when she turned back to marco, there was an apologetic smile on her face. “I’m really sorry, but there are some things I have to take care of.” she had to be professional now – especially with everyone watching outside. those people were her family – they had to know that they always came first. “but, of course, welcome to the family. if you ever need anything, you know where to find me,” she smiled at him again, as the man at the door cleared his throat and she signed and let him take her away.

-- fin.

tagged: marco. smitten3