playground

Naslov sporočila: playground Tor Jul 23, 2013 9:21 pm

"Ne hodi predaleč, hočem te imeti na očeh. In vidim kako ti pogled uhaja proti večjim otrokom, niti ne pomisli na kaj takega, saj veš kako si zadnjič telebnil z gugalnice," ga je nežno odrinil proč in mu dal prostost, ki jo je definitivno potreboval. Toda ne le on, tudi sam je komaj čakal, da se lahko zlekne na eno izmed prostih klopi, zagrabi včerajšnji časopis in zadiha. To zadnje je potreboval bolj kot karkoli drugega. Ni vedel natanko koliko časa je minilo, toda prav veliko ne, ko je svetlolasa kopija njega samega pritekla nazaj. Sopihal je in se drl na vsa usta, toliko, da bi človek menil, da mu je najmanj odrezal kakšnega izmed udov, lahko se je zgodilo zgolj eno. Spet je lezel na nadvse neprimerna igrala in zopet bosta pihala pordelo kožo in se ovijala v enormne količine gaz in selotejpa. Takšna je bila navada. "Ugriznil me je, tisti tam, atiiiii," je bilo slišati skozi krokodilje solze, ki so tekle preko njegovih hrčkastih ličk in ni bilo druge, kot da ga je pobral s tal in privil k sebi. Včasih je bil tako pogumen, spet drugič pa je bolj kot vse potreboval njegovo bližino.

Sam sicer ni nameraval komplicirati, najraje bi vse skupaj povsem ignoriral, toda ker je v bližini po vsej verjetnosti zgolj enoletnega fantka videl zaskrbljeno svetlolasko, ki je bila mimogrede tudi precej simpatična, je vendarle stopil v njuno smer. "Si ti njegova varuška?" je načel pogovor in počepnil proti malemu razbojniku, ki ga je - čisto po resnici povedano - izredno spominjal na njegovega. "Mali ga je ugriznil, samo preverjam, če mu ni TJ izbil kakšnega od prvih zobkov, je vse v redu?"

tag; poppy

Naslov sporočila: Re: playground Tor Jul 23, 2013 9:54 pm

tag here is jayden. smitten

and i wrote around 520 words.

iskreno niti ni vedela, zakaj ga je spravila na igrišče, ko pa je imel komaj slabih dvanajst mesecev življenja za sabo in je komaj shodil – seveda je to pomenilo, da je naredil povprečno pet korakov ter nato padel, vendar je svetlolaska iz samega navdušenja nad vsem skupaj to oklicala za hojo, pa čeprav ga ni bilo pametno pustiti, da sam stopica naokoli – ali kakorkoli je pač že počel. sedel je v vozičku ter grizel neko naključno igračko, medtem ko je ona sedela poleg ter na njenem obrazu se je zarisal nasmeh. smešno, vendar ta majhna štručka ji je preprosto pomenila ves svet. in že res, da se ji je srce paralo, ker bo odraščal brez očeta in ker ona ne bo imela njega ob sebi, vendar iskreno, vsaj njega je imela. in to je tudi štelo. iz misli jo je pritegnil svetlolasi deček, ki je skoraj iz nikoder pritekel do njunega vozička ter pokazal na tima v vozičku. »zakaj je v vozičku? zna hoditi? rad bi se igral z njim, dolgčas mi je« se je plaz besed naenkrat usul iz fantka ter za trenutek je zamežikala, da je dojela, kaj je povedal, nato se pa nasmehnila. »ne zna ravno hoditi, oziroma pade na skoraj vsakem koraku, zato je v vozičku« mu je pojasnila ter se nasmehnila, nato se pa zasukala proti timu, ki je bil čisto navdušen nad novo pojavo in ob tem se mu je iz ust usul plas nerazumljivih besed, katere je po možnosti razumel le on. »mislim, da bo vesel, če se boš igral z njim« je dejala, vendar še predno bi lahko ukrepala, ko je svetlolasi malček iztegnil prste proti timu, ga je slednji že ugriznil. prekleto. odkar je dobil sprednje zobe je vse kar je znal to, da je grizel. in še predno bi preverila kako je z malčkom, je ta v solzah že stekel stran, ona pa se je karajoče obrnila k otroku. »vidiš, sedaj je pa odšel. sem rekla, da ne smeš grizti« je dejala ter ob otrokovem vprašujočem izrazu na obrazu, s katerim jo je opazoval, kakor da bi hotel vprašati, kam je izginil svetlolasi fantek, le zavzdihnila. ko pa je le nekaj trenutkom za tem se slednji vrnil z temnolasim moškim, se je v hipu ostala, že pripravljena na opravičevanje za to, kar je storil njen eno letni sin, ko jo je presenetil z vprašanjem. »delujem premlada za mamico, kaj?« je dejala na njegove besede ter sedla nazaj, ko je počepnil k malem ter se nasmehnila. očitno je ni prišel nadirati zaradi tega, kar je storil tim. »nisem varuška, moj sin je« je pojasnila. začuden pogled ob tem je niti ne bi presenetil, tega je bila tako ali tako navajena. »kakor vidiš, je čisto super. upam, da je z malim vse v redu? se opravičujem v timovem imenu, vendar trenutno ne loči med prstom, igračo, hrano in ostalim zdevam, po njegovo je vse za pod njegove nove sprednje zobke« je dejala v odgovor in mali tim je to le še potrdil, ko se je na široko nasmehnil ob pogledu na fantka, ki je bil zopet tu ter ob tem pokazal glavne krivce za nesrečo.

Naslov sporočila: Re: playground Tor Jul 23, 2013 10:30 pm

"Oh, kaj pa vem. Nikoli ne veš, žensk ni ravno pametno užaliti," se je nadvse sproščeno zarežal v njeno smer, njenemu najmlajšemu pa namenil nekaj žgečkljajev pod brado. Ni vedel od kod je vse to prihajalo, toda odkar je v njegovo življenje stopil TJ, je živel le še zanj. Verjetno ni potrebno izgubljati besed o tem koliko otroških knjig je do zdaj dobesedno požrl, koliko zmiksanega sranja je bil primoran poiskusiti preden je iznašel vsaj nekaj dovolj užitnega za svojega heroja. Vsekakor nadležno opravilo, toda naučil se je ljubiti delo očeta. Bilo je nenazadnje edino delo, ki mu ga nihče ni mogel odvzeti. "Okrog enega leta, kajne? To obdobje je najhujše, tudi pri TJ-u je malo manjkalo, da se ni lotil mize in stolov, kot bobri so." Ni pomnil kdaj je nazadnje dobil priložnost govoriti z nekom, ki je v podobni situaciji kot on. V službi so ga občudovali, da je lahko dokaj uspešno usklajeval delo policista s starševsko vlogo, ki jo je sedaj igral že četrto leto, sami pa otrok po večini niso imeli, tako da je kakršnokoli izmenjavanje izkušenj odpadlo. Tisti nekoliko starejši so se svojih najstnikov že zdavnaj znebili, njihovih nasvetov zaenkrat še ni potreboval. TJ je bil obsojen na vsaj še nekaj dolgih let z njim.

"Ah, ne skrbi. Ko je objokano pritekel nazaj, sem se bal, da je bilo kaj hujšega. Že nekajkrat je padel z gugalnice, pravzaprav sem prepričan, da misli, da je Tarzan, a ne mali?" je razkuštral TJ-jeve svetle lase, ki so mu sedaj segali že do ramen. Saj ne, da si je želel, da njegov sin izgleda kot dekle, toda od svilenih las, ki so mu tako neukročeno padali na oči, se zaenkrat še ni bil pripravljen posloviti. "Že hodi? Ta tvoj razbojnik?" je nato še vprašal, kot da bi si želel, da mala dva odracata proč, njemu pa tako podarita nekaj trenutkov z njo. Ne, da je hrepenel po ženski družbi, preprosto po družbi, kakršnikoli družbi. Navadno je po napornem dnevu v službi bil sposoben le še za par ur igranja z malim, potem pa ga je zmanjkalo na kavču. Kaj veliko od življenja žal ni več imel.

tag; poppy

Naslov sporočila: Re: playground Sre Jul 24, 2013 1:23 pm

tag here is jayden. smitten

and i wrote around 381 words.

ob njegovih besedah se je zasmejala tudi sama ter prikimala. »včasih lahko potem dobiš kakšen grd udarec v zameno, ja« je dejala, še vedno z nasmeškom na obrazu, tudi ko se je tim navdušeno zasmejal ko ga je temnolasec požgečkal pod brado. smešno, ampak to malo bitjece je bilo preprosto veselo in navdušeno nad vsakim novim človekom, ki ga je srečalo ter se mu vsakemu posebej tako navdušeno smejalo. seveda, sedaj se mu niti približno ni sanjalo, kdo vse obstaja na tem svetu – pa saj mu niti ni bilo potrebno, tako ali tako je bil veliko premajhen še zato, da bi karkoli razumel. pokimala je na njegove besede. »pred kratkim je imel eno leto, ja. in oh, ne govori. ta bi se lotil tudi tega, samo če bi ga pustila blizu« je dejala ter odkimala z glavo. edino ko se je šlo za tima, je lahko igrala povsem običajno žensko, materino vlogo. kajti drugače, ko ga ni bilo zraven je bila definitivno vse prej kakor to. vendar iskreno, saj ni bilo nikoli nikogar, s katerim bi govorila na ta način, o otrocih. že res, da je imel mali polno stricev iz njene službe, vendar nihče ni imel takšno situacijo kakor ona doma, tako da ne glede na vse, o tem še ni imela priložnosti govoriti. »oh, v redu potem takem. saj pravim, ne more se upreti grizenju in o bog, mene vse to padanje iz gugalnic, toboganov ter oponašanje tarzana še čaka,« je dejala ter se nasmehnila malemu, kateremu je temnolasec malo prej razmršil lase, vendar so se slednji skoraj avtomatsko postavili nazaj. imel je svetle lase, kakor tim, ki jih je dobil po njej. in iskreno, takšni malčki so ji bili najlepši. ob njegovem vprašanju se je zazrla proti malemu ter skomignila z rameni. »naredi pet korakov in pade na nos. približno tako izgleda njegova hoja. vendar se potem na srečo pobere ter odpravi dalje, kajti, če bi jokal vsakič ko pade, mislim, da ne bi daleč prišla« je dejala ter ob tem odkimala z glavo, nato pa vzela malega iz vozička, ki pa je v hipu začel iztegovati roke proti tj-ju ter se ji skušal izmuzniti iz naročja. »pustila bi ga, da se odide igrat z njim, vendar me je strah, da se ga bo zopet lotil z zobmi.«

Naslov sporočila: Re: playground Sre Jul 24, 2013 6:04 pm

"Ah daj no, sam se me ne bi kar tako lotila, kajne? Mislim, vsekakor izgledaš zelo mlada za mamico, ampak nikoli ne veš, tudi jaz nisem ravno tik pred penzijo pa ga imam, tegale vragca," je ob sicer dobronamernih besedah Tj-a ponovno usmeril drugam. Samo malo je še manjkalo pa bi se vpiknil v tistih nekaj čokoladic, ki jih je svetlolasa gospodična skrivala v vozičku in neuravnovešeno divjega otroka ni potreboval, raje bi videl, če bi pokuril nekaj energije in nato doma le še padel v posteljo … nekako tako kot on sam vsakokrat, ko z njim preživi celo popoldne. "No, malo še počakaj, pridejo še hujša obdobja, saj veš, ko bo tekal naokrog in padel preko vsake najmanjše luknje. Ampak saj si še mlada, mu boš zlahka kos. Kje pa je tvoj … mislim, njegov oče? Sta sama tu?" se je še pozanimal, ob zadnjih besedah pa mu je pogled švignil naokrog. Nerad se je ukvarjal z ljubosumnimi tipi, sploh ko je imel poleg sebe še malega, ta resnično ni smel slišati kakšne napačne besede, vse je pobiral še preveč hitro.

"Saj če se ti ne mudi ravno, lahko greva malo naokrog. Končno imam prosto popoldne, navadno sem tako zaposlen, da še Tj-a redko vidim, hvala bogu za varuške, resno." Nekateri so se imeli zahvaliti še babicam, njegova mati pa je živela v New Yorku, tako da je bil bolj ali manj za vse sam. V času službe je bil mali v vrtcu ali pa ga je pazila soseda, tu in tam je plačal varuško, čeprav bi dosti raje kar sam skrbel zanj. Bil je namreč iskreno paranoičen, da bi se mu karkoli zgodilo. "Že kaj pogrešaš življenje pred otrokom? Moralo je biti tako drugačno … vsaj če sklepam po mojem. Ampak recimo, da ničesar ne obžalujem." Res ni, čeprav si je včasih zaželel ženske družbe. Marsikatero bi že lahko privlekel domov, pa se je zavedal, da bi jih - čim bi zagledale varuško v otroški sobi - zgrabila panika.

tag; poppy

Naslov sporočila: Re: playground Sre Jul 24, 2013 6:51 pm

tag here is jayden. smitten

and i wrote around 538 words.

zasmejala se je ter odkimala z glavo ob njegovih besedah. »jaz ne, katera druga pa bi se te morda že. hja, očitno mi je bilo usojeno, da ga imam pri teh letih. čeprav vseeno, ni jih tako malo, kakor izgleda, vendar hja, penzijo imam tudi jaz daleč« je dejala ter se ob tem nasmehnila, pa čeprav je vedela, da je bila iskreno prekleto mlada za otroka, katerega je imela že pri dvajsetih, sedaj pa je bila le leto starejša in da penzije v tej službi niti ne bo doživela. sicer res, da tudi, če jo vprašajo po starosti, nikoli ne prizna svoje prave, saj bi bili vsi očitno zgroženi. vendar ni obžalovala, da je imela tima, niti približno. res, da ni bil načrtovan, vendar kljub temu. če ne bi bilo njega, tudi nje ne bi bilo več. in bil je živ, najlepši in najboljši spomin na timothyja, kar jih je lahko imela. »in potem pihati tudi najmanjšo ranico ali pordelo kožo. si že sedaj predstavljam kako bo« je dejala, z nasmeškom na obrazu, ki pa je zbledel ob njegovem naslednjem vprašanju. sklonila je glavo ter se zazrla v tla in po tiho zavzdihnila. »ni ga več. umrl je. pred časom,« je bilo vse, kar je lahko rekla. ne, ni bila še sposobna govoriti o timothyju, nikakor. občutek je imela, da bi se v tem primeru utegnila zdaj, zdaj zjokati in res ni hotela, da jo tim vidi takšno. »kaj pa njegova mati? je tu?« že res, da ni ponavadi govorila o osebnih rečeh z neznanci vendar iskreno, saj je nihče do sedaj tega ni vprašal in ponavadi so bili ljudje, ki so jo obkržali del ruske mafije, tokrat pa je bilo drugače. vendar iskreno, zaenkrat ni imela slabega občutka glede njega, tako da ni imela razloga, da mu ne zaupa te in one stvari, tako ali tako pa so bile neke povsem splošne zadeve. »ne mudi se mi, tako da lahko« je sprejela vabilo ter ukrivila ustnice v nasmešek. »in vem kako ti je, tudi jaz komaj najdem kaj prostega« je rekla ter ob tem odkimala z glavo, češ kako obupno je bilo s tem službam, pa čeprav ona iskreno nič ni imela proti svoji. prav tako pa, glede na to, da ji je wesley obljubil zaščito za otroka, ji ni ničl manjkalo. varuška posledično ni bila neka sedemnajst letna najstnica, ki bi ves čas brbljala po telefonu in gledala televizijo, pač pa nek nabit možakar, ki je moral tima braniti z lastnim življenjem pred vsemi, ki bi se po njem hoteli maščevati njej. »in o moj bog, kako nevljudno od mene – poppy« se je končno predstavila ter mu ponudila roko. skomignila je z rameni. »ne vem, niti ne. ne obžalujem, da ga imam, to definitivno ne, navsezadnje je najlepši spomin, na njegovega očeta. tako, da tistega življenja definitivno ne pogrešam, le kakšno osebo bi privlekla nazaj iz tam,« je pojasnila ter na njenem obrazu se je zarisal otožen nasmešek. nikoli ni imela življenja, ki bi ga pogrešala. edino trenutke s timothyjem je pogrešala, vendar to tako ali tako ni bilo odvisno od tima. kaj drugega pa tako ali tako ni imela, tistega življenja, katerega je imela večina mladih ni imela. na kratko, ni imela kaj za pogrešati.

Naslov sporočila: Re: playground Sre Jul 24, 2013 7:24 pm

"Ah daj no, krepko čez dvajset jih verjetno nimaš, ampak saj veš kako je, otroci nas po eni strani celo pomladijo. Ko moramo tako na veliko skakati za njimi. Vsaj jaz se zadnje čase počutim presneto agilnega. Mali sploh ne uboga več, da ne omenjam tega, da je sedaj prevelik frajer, da bi me prijel za roko pri prečkanju ceste in podobne zadeve," se je trudil, da bi njegov besednjak ostajal na nivoju, primeren dvema dečkoma, ki sta kot gobi vpijali znanje, novosti in vse kar je bilo zanimivega okrog njiju. Tim je z zanimanjem sledil njegovim kretnjam, Tj pa se je bolj kot njemu samemu posvečal svetlolasi mamici. Rad je imel dekleta. Zelo rad. Včasih se je prav naivno zatrapal v kakšno od varušk in nato še dva meseca po prenehanju pogodbe sanjal o tem kako se bosta poročila, ampak očitno je bilo to pač tisto, kar so otroci počeli. Sanjali. "O, moje sožalje. Nisem hotel dregati … res ne," mu je dlan avtomatsko ušla proti ustnicam, vsekakor velik šok. Tako mlada in tako sama. Življenje se je očitno res grdo poigralo z njo. "V New Yorku je, nenačrtovano se je zgodil in … ni ga hotela obdržati. No, nazadnje sva se dogovorila, da jaz prevzamem vso odgovornost in skrbništvo." je povedal svojo verzijo, potem pa ga je že prekinil Tj. "Ati, kaj je to skrbništvo?" Prav radoveden je znal biti in vseskozi je imel na kupe vprašanj, on pa se jih je trudil na najlepši in najspretnejši način znebiti. "Enkrat boš razumel, Tj, zdaj pa teci do peskovnika, le še nekaj minut imava." Da, tako ga je najlažje odpravil. Sicer mali ni imel niti najmanjšega občutka za čas, toda navadno se je vedno zagnal v nasprotno smer in prenehal s konstantnim spraševanjem neumnosti.

Jayden je nekje v istem trenutku sprejel njeno dlan in ji namenil sočuten pogled, potem pa se tudi sam predstavil. "Jayden Fletcher. Imam občutek, da se bova kar pogosto videvala. Tj obožuje peskovnike in gugalnice, tole igrišče je domala najin dom." Včasih ga sicer ni imel časa pripeljati sam in takrat je za to poskrbela soseda, toda sedaj se bo - prav zaradi svetlolaske - večkrat potrudil priti tudi sam. "Razumem. Verjetno bi bil krasen oče, brez dvoma. Tim pa … Tim pa ima pred sabo še celo življenje, in verjetno je bolje, da že od samega začetka odrašča le s tabo, tako ne bo pretirano travmatično zanj. Ti pa se le drži in če boš kdaj karkoli potrebovala … sem tu."

tag; poppy

Naslov sporočila: Re: playground Sre Jul 24, 2013 9:35 pm

tag here is jayden. smitten

and i wrote around 633 words. njah, this is a little longer, sorry for that xd

»dobro, krepko res ne, pa vendar« je dejala ter ob tem skomignila z rameni. v bistvu je vedno imela občutek, da bo vsak, ki mu bo povedala za starost preprosto pobegnil stran, ker bi se odločil, da je preprosto premlada ali kaj podobnega. ne bi bilo prvič. »in o bog, vem kako je. že sedaj imam polno dela z tekanjem za njim, kaj bo šele, ko malce zraste. en ogromen kup energije so,« je narahlo zavzdihnila, češ kaj vse je šele čaka, če ga je že dan danes včasih komaj lovila, kaj potem šele bo. »oh res, tako mali in že je postal frajer?« je dejala ter se ob tem zasmejala ter svetlolascu, ki jo je z zanimanjem opazoval narahlo razkuštrala lase, ob čemer pa se je tim zasmejal. v bistvu je oboževal vse mogoče premike in ko so ljudje govorili, je bil čisto navdušen. »za tegale predvidevam, da bo kakor kakšen ciganček – v bistvu se nikogar ne boji in vsakega tako navdušeno posluša, tako da sploh ne dvomim, da ko bo starejši se bo priklopil vsakemu človeku, ki bo prišel mimo« je odkimala z glavo, češ da res ne ve, kaj bo naredila z njim, ko se bo to začelo. »hvala. je že v redu, saj nisi vedel,« je zamrmrala ter na njenem obrazu se je zarisal poskus nasmeška, vendar ob misli na timothyjevo smrt je bilo vse skupaj prekleto težko in več kot pomagalo ji je, da se je tema obrnila. »pri timu je bilo enako, ni bil načrtovan, vendar potem vsa se ga vseeno veselila. ne predstavljam si, kako hudo mora biti, če mama zavrže otroka« je dejala ter se ob tem namrdnila. sicer res, da ga ona prvo tudi ni nameravala obdržati, vendar zgolj zaradi tega, ker je bila ona timothyjeva posvojena sestra in ljudje bi stvari hitro začeli obsojati, vendar so se zadeve nato obrnile in dan danes je bila hvaležna, da je bilo temu tako. »lepo je, da si ga vzel, mnogi ne bi to storili, ker naj bi zapravili življenje. prepričana sem, da si odličen očka. kajne?« je zadnje vprašanje namenila malemu, ki je na to pokimal ter se nasmehnila. ob njegovem vprašanju je za hip pogledala proti temnolascu ter mu nato namenila sočuten pogled ob vprašanju – šele čez koliko takšnih bo tudi ona morala. »tudi jaz sem prepričana v to. le čudi me, da nisva že prej naletela drug na drugega. tim zadnje čase vse bolj sili na igrišče. če ne drugega, ga zabava že to, da lahko sedi v peskovniku ter opazuje druge otroke. seveda hoče ob tem pojesti ves pesek in ga moram potem prepričevati, da to ni hrana, vendar vseeno, vse skupaj mu je blazno zabavno« preprosto je bilo vse hrana zanj, ja – ne samo pesek, tudi tiste igrače v peskovniku, res je morala vse odmikati, da zadev ni ponesel v usta. »bil je. tistih nekaj prvih mesecev njegovega življenja,« je dejala ter se ob tem zazrla v malega. nikoli ne bo pozabila, kako je bil srečen, ko se je rodil. »malce bo hudo, ko mu ne bom mogla odgovoriti na vsa vprašanja, ki bi jih mogel imeti čez očka, vendar nekako že bova« je dejala ter ob tem pogladila malega po glavi, ob njegovih zadnjih besedah pa se zazrla proti temnolascu, naravnost v njegove oči in komaj sedaj je zares opazila, da je bil moški poleg nje v bistvu prekleto privlačen, vendar zadnje čase preprosto moške ni gledala na ta način, ne odkar je vsak večer zaspala in se zbudila z timothyjevo podobo v mislih. »hvala ti. in enako zate. sploh pa, če kdaj ne boš imel varstva in bom jaz doma ali pa mu bo preprosto dolgčas, ga lahko pripelješ k meni ali pa kar sem. samo da tim preneha oponašati bobra, prepričana sem, da se bosta potem odlično razumela.«

Naslov sporočila: Re: playground Čet Jul 25, 2013 9:05 am

"Saj se navadiš. Sploh pa v njihovi energiji tudi ti začneš uživati in … res se vse spremeni. Živiš drugače, delaš drugače, skušaš biti boljši človek … samo zato, da bi lahko bil dober zgled, res, boš videla, vse se ti bo obrnilo na glavo," je govoril. Prav nenavadno je bilo koliko in kako, v njeni družbi je vse skupaj izpadlo tako zelo enostavno. Navadno drugih ljudi ni imel namena utrujati s svojimi otroškimi temami, o dojenčkovih ritkah in kipenju energije. Z njo pa … bila sta v enakem, njo je marsikaj še čakalo, on pa je pravzaprav zelo dobro vedel s čim se mora spopadati.

"Skorajda vsi so takšni v enem obdobju. Tj ima izredno rad ženske, kaj pa vem, mogoče je to zato, ker že štiri leta odrašča z mano in … čuti potrebo po malo drugačni družbi. Sem mislil, da bodo varuške dovolj, ampak, res bi mu želel najti nekoga, ki ga bo sprejel … no, in mene tudi." S tem je imel največje probleme. Načeloma so bili vsi navdušeni nad njegovim malim … nad kombinacijo obeh pa nihče. Ampak to je razumel, nihče dandanes ni bil pripravljen na otroka v tako rosnih letih, čeprav je bil sam že precej blizu tridesetim. "Ja, kar sprašuj njega za mnenje, ti bo že povedal. Včasih sem super, včasih pa ne, a ne Tj?" se je moral takrat nasmejati tudi sam, pa še to zgolj zato, ker se je njegov mali sramežljivo privil ob njegovo nogo in zakopal svoj umazan obrazek v njegovo hlačnico. Super. Res super.

"Res nenavadno, no, saj mogoče sem te kdaj že videl, ampak trenutno se ne spomnim. Čeprav … tvoj obraz … gotovo bi si ga moral." Bil je daleč od običajno lepega, pravzaprav je bil res poseben, s čudovitimi potezami, ki so se ti vsidrale v oči, s prekrasnim nasmeškom, trenutno sicer nekoliko kislim, toda razumel je njeno bolečino. Ni je sicer občutil, toda verjel je, da mora biti izguba nadvse huda, grozna, sploh če ji je v spomin na njega ostal otrok. "Oh, seveda, tudi jaz ti z veseljem vrnem uslugo, sploh ob večerih … dostikrat sem doma in pripravljen uživati, pa mi mali ne pusti. Če bi imel družbo, bi bilo drugače. tamle preko živiva, na Kennedyjevi, lepo vabljena, če boš kdaj v soseski."

tag; poppy

Naslov sporočila: Re: playground Čet Jul 25, 2013 1:37 pm

tag here is jayden. smitten

and i wrote around 512 words.

»in narediš vse, da bi ga zaščitil,« je zamrmrala na njegove besede, komaj slišno, vendar vseeno je bila prepričana, da jih je ujel. vedela je sicer, da marsikdo ne bi sprejel takšnega opravičila za njeno delo v mafiji, vendar ko je timothy umrl in je bil wesley edini, ki ji je ponudil roko, res ni morala mimo tega. in iskreno? nihče ni mogel ponuditi boljše zaščite malemu kakor on, v to je bila prepričana. tako da je preprosto noben ne bi mogel prepričati v nasprotno, da je tim kakorkoli v nevarnosti. »in sploh si ne morem predstavljati kaj bo, že sedaj je vse drugače« je dejala ter z nasmehom na obrazu odkimala z glavo. vendar vse kar se je tikalo tima, je bila pripravljena sprejeti, zares vse in povsem brez obotavljanja. ni ji predstavljal bremena, še daleč od tega, pravzaprav je komaj čakala, da ga vidi odrasti – bilo ji je sicer jasno, da bo pot precej trnjeva, zaradi tega kar je počela, vendar se bosta že pribila čez to. »morda pogreša mamo. kakor bo tim po možnosti očeta. vendar prepričana sem, da se bo našel nekdo, ki ga bo sprejel. vaju oba,« je dejala ter ob tem se je njen pogled srečal z njegovim ter podarila mu je nasmeh. sama je vedela, da ni bila še sposobna misliti o čem takem, navsezadnje, timothyjeve smrti še zdavnaj ni prebolela in dvomila je, da kdaj bo. le naučila se bo živeti brez njega. vendar od tega je bila še daleč, vsaj tako se ji je zdelo. zopet se je zasmejala ter prikimala. »vem kako je, že tale včasih začne trmo kuhati, če kaj ne sme imeti« če je že sedaj bil takšen na trenutke je bilo res vprašanje, kakšen bo, ko bo malce starejši. vendar vseeno, imela je še časa, morda ga bo le lahko odvadila od tega. »morda pa res nisva nikoli naletela drug na drugega, kdo ve. prepričana sem oziroma seveda, da bi si zapomnila tj-ja ali tebe. tako da, očitno so se najine poti res križale ves čas,« je skomignila z rameni, nato pa dvignila pogled. »zakaj misliš, da bi se ga moral spomniti?« je dejala, z nasmeškom na obrazu, kakor da bi mu hotela dati vedeti, da mu ni treba odgovoriti, če noče. smešno, kako hitro se je ujela z njim, v bistvu ni pomnila, kdaj se je nazadnje tako ujela z nekom, ki ni bil del mafije. očitno se je le dogajalo. prav tako pa – še vedno ni mogla mimo dejstva, da je temnolasec izgledal prekleto privlačen, sploh barva njegovih oči, v kombinaciji z njegovimi lasmi, je imela občutek, da se ji bo usidrala v srce. kolikor ji ga je pač po vsem tem ostalo. pokimala je z glavo ob njegovih besedah. »zmenjeno. in vem kako je, ko pridem vsa izmučena iz službe, je on ponavadi ravno na vrhuncu energije,« je dejala ter ob tem narahlo zavzdihnila, ob njegovih besedah pa presenečeno dvignila obrvi. »oh kaj res? midva sva tudi iz kennedyjeve. še bolj čudno, da nismo naleteli drug na drugega. na koncu bomo ugotovili še, da smo sosedje.«

Naslov sporočila: Re: playground Čet Jul 25, 2013 8:53 pm

Njene besede so mu dale misliti. Je bilo sploh mogoče, da bi Tj pogrešal nekoga, ki ga niti enkrat samkrat v življenju ni resnično spoznal. Otroci se tistih prvih nekaj mesecev sploh ne zavedajo svoje okolice, on pa ga je že prvi dan dobil v naročje kot živo pošiljko, ki je Nina ni hotela. "Ah, resnično dvomim. Niti enega celega dneva ni preživel z njo, je pa res, da se morda sprašuje zakaj nima dveh, ki mu namenjata ljubezen … kot drugi otroci. Ampak verjamem, da ta vprašanja še pridejo, čez par let morda." Tega si sicer niti najmanj ni želel, kajti težko mu bo povedati zgodbo na lepši način kot dejansko. Nine ni maral. Ne več. Brezsrčni ljudje so se mu gabili, tisti, ki so bili sposobni zavreči otroka pa še bolj, in ona je bila natanko ena izmed slednjih.

"Kaj pa vem … navadno si zapomnim zanimive ljudje," je našel pot otrog dejstva, ki se ga je sicer verjetno zavedala že sama. Moške poglede je morala konstantno privabljati, to mu je bilo jasno, in tudi njegov je bil zdaj že par minut prikovan nanjo. "Simpatično dekle s še bolj ljubkim fantkom, res vaju še nisem videl, kar je nenavadno, sploh če smo res sosedje." Ampak vendarle ni bilo tako zelo, ko sta bila s Tj-em zunaj, mu je s pogledom navadno previdno sledil, le redko je dobil priložnost z mislimi odtavati drugam, kot zdaj na primer. Ograjeno igrišče je bil pravi blagoslov, čeprav se je še vedno bal, da bo mali kot navihana opica splezal na kakšno povsem neprimerno igralo. "Resno, Poppy, vesel bom, če se nama še kdaj pridružita, zdaj pa mislim, da bo tale frajer že počasi lačen. Pa brez zamere za tisto prej." Resnično je upal, da bo preprosto našla kak izgovor in se mu pridružila še na poti domov, ampak včasih se stvari pač niso odvijale tako kot bi si želel in ni minilo niti slabih pet minut, ko je sledi na glavo obrnjene kuhinje že delal tisto, kar je preprosto sovražil. Kuhal nekaj, kar bo Tj prav z veseljem razmazal preko vsakega kosa pohištva v dosegu njegovih ročic.

tag; poppy, tako, sem zaključila. ;D
pa še kdaj, it was adorable!