lake

Naslov sporočila: lake Čet Avg 01, 2013 6:03 pm

tag; willie, babe.

bilo ji je dolgčas in z velikim veseljem je poklicala willija za družbo. caiden je bil za dva dneva na službenem potovanju in počasi se je navadila na to da je na vsake toliko časa izginil in se spet vrnil. zaradi tega še ni imela namena sedeti doma in si gristi nohte od skrbi in premišljevati o tem kaj se mu lahko zgodi. celo lažje je delovala v mafiji in doma je ni čakal par oči, ki so gledali v njo in poskušali poiskati kakšno novo rano na njenem telesu, da bi lahko dokazal svoje prav in kako to ni za njo in kako bo bolje pustiti vse skupaj. tega pa ona ni imela namena narediti ne glede na vsa čustva do njega. žal je mafija bila kljub vsemu na prvem mestu, medtem ko je pri njemu lahko bilo obratno. tako tudi ta večer ni hotela posedati doma sama in se je veliko raje oblekla in uredila ter williju rekla naj jo poišče nekje na jezeru v bližini manjše hišice. bolje je bilo tako izkoristiti večer, se mogoče celo okopati v jezeru, kakor pa posedati doma in gledati v sive stene stanovanja. sama ni bila take vrste dekleta in to da je imela fanta še ni pomenilo da ni smela kdaj pa kdaj tudi sama ven. navsezadnje nikjer ni pisalo da mora sedaj posvetiti vso pozornost samo njemu in tudi ni imela tega namena. ne, sedla je v taksi in se odpeljala do bližine jezera, ter preostalo dolžino do zmenjenega kraja nadoknadila z lahkotno hojo. ni bilo potrebno veliko da je sedela na travi in zrla v zvezdnato nebo naslonjena na komolce, kakor tudi ne da se je kmalu slišalo šumenje trave in je lahko ob pogledu v pravo smer lahko prepoznala svojo večerno družbo. dvignila se je in mu pomahala in s tem potrdila svojo prisotnost. » willie, « je navdušeno dejala v pozdrav in mu stopila nasproti in se mu pri tem vrgla v dobro poznan objem v spomin na stare čase, ko je še paradirala po filadelfiji in bila svobodna ptica, medtem ko je sedaj imela malce zvezana, a občutek ji je pravil da ne za dolgo. » vidim vrečko v tvojih rokah. prosim reci da so steklenice česarkoli samo da je alkoholno, « se je še izvilo iz nje ob tem pa se ji je na ustnice usedel mehak nasmešek namenjen njemu, » pridi. « oprijela se je njegovega zapestja in ju usmerila na njuno mesto poleg jezera.

Naslov sporočila: Re: lake Čet Avg 01, 2013 7:37 pm

ale

listening

template (c)
temptation
of ptb

telefon bi najraje vrgel ob tla, pa še kaj drugega, kar bi mu tisti trenutek prišlo pod roke. še vedno je bil jezen. ne nanjo in ne na to, ker je odšla. bil je jezen nase in na to, da jo je dovolil oditi. pa vseeno se je odločil, da igra jacka in pristane na to, da se po toliko letih zopet vidita in malce obudita te 'stare čase'. dobila naj bi se pri jezeru. zraven manjše rdeče hiške, katere obrobljena okna so bila bele barve. tipična lesena uta. tam stoji že od nekdaj. tam sta se ponavadi igrala kot otroka in kasneje kot najstnika dajala dol. ah ja, ta plac je bil poln spominov. kako čudovito. svojega srebrnega mercedesa je pustil ob makedamski cesti, preostanek poti skozi jaso pa jo je mahnil tako kot alessandra. pešhonda. imel je na tisoče pomislekov. mogoče to sploh ni bila dobra ideja, mogoče je ni želel zopet videti. kar je bilo je bilo. zakopano daleč v preteklosti. itak bo šla nazaj k tistemu svojemu policaju. vsa jeza, negativni občutki in pomisleki so izginili še v istem trenutku, ko se je rjavolaska pognala proti njemu. bila je točno taka, kot se jo je spominjal. pizda, še vedno je bila presneto lepa. "hej bejbi," je odzdravil v smehu, jo malce privzdignil in v objemu zavrtel naokoli. pogrešal je ta objem. kaj? william redfrost je nekoga pogrešal? zdravnika prosim! z svetlolascem očitno ni vse okej! "pizdarija, se mi samo zdi ali je moja alessie zrasla!?" je izustil po tem, ko jo je celo premeril od glave do pet. jep, še vedno je bila točno taka, kot se je nazadnje spominja. njegova dobra stara alessie. pogledal je proti plastični vrečki, ki je visela obešena okoli njegovega zapestja. ni imel časa, da bi se sproti ustavil še v trgovini, zato jima je alkohol priskrbel od doma. tastara je sicer uspešno skrila svoje dragocene steklenice viskija, pa vseeno ji je pokradel boteljke šampanjca in vina, katerega je mrzlično puščala zaklenjenega v kleti. češ, da ga stara in da bo tako bolj dragoceno. ženska motena. ta kislica še po njeni smrti, ne bo nič vredna. tudi če bo, kar skoraj zagotovo bo dočakala svoj 100 rojstni dan. tastara je hudič, nič čudnega ne bi bilo, če bi živela večno in willija preganjala po hiši, ko bo on že ves zguban in šibak. "ah ja. ne glej me tako postrani in vem, da sem zajebal. imam samo vino in šampanjec, bova pač bolj fina kot sva bila ponavadi, madam." sproščeno sta sedela na travi, kramljala, opazovala okolico, se pritoževala nad žuželkami in vase zlivala vino, ki ga je willie sunil svoji tastari. "si še vedno s tistim? tisti, ki ima zanič frizuro." je povprašal in si prižgal mentolovo cigareto. delila sta si njegov suknjič. brigalo ga je če bo poln zelenih madežev zaradi trave. bila je že rahlo vlažna. si bo že kupil novega. s hrbtom je slonel ob njenega. bilo mu je prijetno.

I'm turning myself Into somebody else.

Naslov sporočila: Re: lake Pet Avg 02, 2013 8:50 am

tag; willie, babe.

zasmejala se je, ko se mu je vrgla v objem, ter jo je rahlo dvignil stran od tal in na nežno zazibal v zraku. nanj jo je vezalo veliko spominov, a je tudi ta ostal nekje v preteklosti, kakor vsi ostali, ko je odšla od doma pri sedemnajstih in mahnila svojo lastno pot v neznani in daljni svet. navsezadnje je amerika bila nekaj čisto drugega od evrope. » hja, willie. nimam več petnajst let, ampak triindvajset. mislim da človek v tem času zraste, kaj ? « je dejala na njegov komentar in ga na rahlo dregnila v rebra, ko so se njene pete ponovno dotikale trdni tal pod njenimi nogami. » sicer so pa tudi tebi leta dobro dela, ni kaj, « mu je še dodala in vrnila pohvalo o rasti in na ustnice vnovič narisala miren in sproščen nasmešek. res je bila vesela ker ga je videla in obudila njuno poznanstvo. mogoče je bilo malce preveč patetično od nje, da ju je pripeljala ravno na kraj, kjer sta se včasih igrala, kregala, pila in spala skupaj, a prav zato je bil kraj njun in veliko bolj miren in domač, kakor neka navadna na novo zgrajena beznica v kateri bi brez veze porabila goro denarja na alkoholnih pijačah. tu sta imela vse kar sta potrebovala in bilo je dovolj. tako ali tako je bilo na tem kraju prej tako in sedaj drugače. sedaj je čakal na kakšne druge ljudi, ki ga bodo polnili s svojimi dogodivščinami, ter ne več onadva, ki sta korakala vsak v svojo tretjo smer. » ah, tudi to bo dobro, cherie, « je zagotovila in zamahnila z roko po zraku, ko se je opravičil zaradi bolj mile oblike alkohola in veliko bolj prefinjene, kakor po navadi pijeta. njej je bilo v danem trenutku zares vseeno in bo tudi prineseno zadostovalo, le da je alkohol in le da gre po grlu navzdol prijetno. sedla je na travo in se namestila na njegov suknjič, ter srkala rdečkasto tekočino, ko je s pogledom bila usmerjena proti njemu. » tisti z zanič frizuro ima ime, veš ? caiden, « je začela in se nasmehnila s širokim nasmeškom ob njegovi primerjavi, ter nato uspela nadaljevati : » in sem ja. še vedno sva skupaj. še vedno živiva skupaj. « kako ji je uspelo pojma ni imela ? toliko razlik in še vedno sta se trdno držala, čeprav sta bila zadnje čase na majavih tleh, a so temelji še vedno obstajali in se niso dali motiti. nikakor.

Naslov sporočila: Re: lake Pet Avg 02, 2013 7:26 pm

ale

listening

template (c)
temptation
of ptb

odpel si je vrhnje tri gumbe svoje bele srajce. njegov položaj v katerem je sedel, je bil tipično kavbojski. "alessie, kifeljc? resno? še vedno." tisti, ki ima zanič frizuro. je bilo vse kar je lahko izustil v tem trenutku. nikoli ni dognal, kako je lahko končala s takim tipom. pred njenim odhodom po svetu je bila tako drugačna. vse je bilo tako drugače. tudi to. čeprav sta bila onadva in čeprav sta bila na njunem tako rečenem skrivnem kraju je bilo v ozračju začutiti rahlo zadržanost. "jeba," ni si mogel pomagati, bruhnil je v krohot. že samo ob misli, da ga je zamenjala za nekoga tako... pravičnega, takšno willijevo nasprotje - ideja v njegovi glavi, že ta je zvenela tako neresnično in tako smešno. pa je bila le ta nažalost resnična. končno je z nekom, ki si jo zares zasluži. willie je kreten. dobro, da sta do tega zaključka prišla preden bi jo uspel napumpati in bi bilo prepozno. tako bi lahko pripovedovala pravljice o uničenem prijateljstvu. pa vendar, na kakšnih temeljih je to prijatejstvo stalo sedaj? niso bili videti preveč trdni. "prej po telefonu, sploh te nisem vprašal. kako si? filadelfija, ha. prosim te, pusti mi, da sanjarim o tem, kako sem jaz tisti poglavitni razlog za tvojo naglo vrnitev." na zdravje! desnico v kateri je držal boteljko vina je dvignil visoko v zrak. na prijateljstvo, bi zakričal, če bi le lahko pa je trenutno umiral od smeha. histeričnega smeha. vedel je, da pred njo ne bo zmožen obdržati svoje maske. zlomil se je. roka se mu je malce zatresla in rdeča kiselkasta brozga je stekla po njima. "pida, sedaj se pa res že staram," je zatarnal, kot da slednjega ni storil zanalašč.

I'm turning myself Into somebody else.

Naslov sporočila: Re: lake Sob Avg 03, 2013 4:28 pm

tag; willie, babe.

skomignila je z rameni niti dolžna niti kriva in mu namenila zgolj nedolžen pogled v njegovo smer, ko se je obregnil ob caidena v njunem pogovoru. » smrtno resno. častna taborniška. še vedno, « je dejala trdno prepričana da mu nikakor ni šlo v račun kako je pristala z njim. roko na srce- tudi njej ni bilo. policistom se je na dolgi rok izogibala, pljuvala po njih, če jo je kateri dobil s travo in ji pričel težiti, je že našla način kako se je rešila iz situacije, ter je bila sposobna tudi udariti po moškem predelu in na koncu zbežati. bili so njeni največji sovražniki in zanjo veliki nesposobneži, a kljub temu je vseeno živela z enim, ki ni bil več samo eno zrno v morju mnogih zrn, ampak je stremel precej visoko in višje kakor je šel s svojim poklicem manj možnosti je bilo za njiju. » preboli, « mu je še uspela reči ob njegovem vnovičnem komentarju, ki je bil usmerjen na njeno zvezo. ni bilo potrebnega toliko obreganja ob vse skupaj, navsezadnje je sem prišla za eno sproščeno druženje, ko caidena ni bilo doma in je delal. zato zares ni potrebovala še poslušati in razglabljati o njemu. » dobro sem. mar se mi ne vidi ? « je vrnila z vprašanjem in se malce postavila z dvignjeno držo in razkazovala kako dobro je bila videti in kako dobro se je počutila. in res se je. kako se le ne bi. mogoče več ni bila v tolpi, a za zdaj ji slabo niti v mafiji ni bilo slabo. brat je venomer pazil na njo in tudi saoirse je ni spravljala v večje probleme. bila je njena zaveznica, prijateljica in nekaj boljšega v njenem življenju. » in prav pustila ti bom sanjati, da sem se vrnila samo zgolj in samo zaradi tebe, ter pustila življenje v evropi, ker sem te preveč pogrešala. « razlogi so seveda bili čisto drugačni in niti malo blizu njegovega, vendar je za šalo sprejela tudi to, ter ga je samo še dodatno dražila na njuno temo. smeha je bilo dovolj in vesela je bila da sta caidena pustila ob strani in odšla nekim drugim tokom pogovora naprej in držala buteljko vina visoko v zraku in bila sproščena kakor dva otroka. » ni potrebno puščati posledice tvojega staranja na meni, « je v smehu dejala in poskušala v temi ugotoviti kje je dobila madeže vsebine buteljke na sebi, a neuspešno. » pokličem kakšen dom za ostarele občane, da te spravim tja, ko te že tvoja družina noče ? ravno zrel si za njih in kdo ve mogoče med kakšnimi starejšimi gospodičnami najdeš svojo sorodno dušo, « se je še dodatno pošalila na vse skupaj in izpila malce svoje količine rdeče tekočine.

Naslov sporočila: Re: lake Sob Avg 17, 2013 12:58 pm

ale

listening

template (c)
temptation
of ptb

"saj veš, da ne morem preboleti..." nočem in nebom. svetlolasec je komaj opazno skomignil z rameni in se zazrl predse. zanj je seveda, kot pribito držalo, da ne more iz svoje kože pa, če se podira svet. težko in predvsem netipično, čudno zanj bi ji bilo priznati, da mu je še vedno mar. na nek način si jo je še vedno lastil, pa naj se sliši še tako patetično. "ja, vidim." se je izvilo iz njegovih ust. slišati je bilo, kot da ga nenadoma ne zanima več. v resnici pa jo je preučeval. mogoče preučevati trenutno ni ravno prava beseda. willie je ponavadi preučeval tiste tovarniške delavce, v belih haljah, na glavi pa so nosili nekakšne čepice. tiste, da so na koncu izpadli podobni šolskim kuharicam. kreteni zlagajo tabletke. osem ur. na koncu pa se hvalijo, kako so gospe in gospodje zaposleni v teh prestižnih firmah. seveda nihče od njih nikoli ne omeni, da v resnici polnejo škatlice. kakorkoli sam bi raje rekel, da jo je občudoval. ni bila več tista mala deklica. pa tudi zrelejša je bila. veliko bolj od willija stoprocentno. "zadnjič mi tastara ni hotela dati žepnine, ker naj bi jo itak porabil za pizdarje. veš, spet je imela enega od tistih; 'skrbi me za mojega sina' momentov, pa sem ji lepo pojasnil, da naj vsaj enkrat malo pomisli na to, da ji bom jaz v prihodnosti izbiral dom za ostarele. zopet je bila na robu tega, da me zbrca. vsa slama na glavi se ji je postavila pokonci in izgledala je kakor razjarjen pes, psica v njenem primeru. kuzla." ob spominu na pretekli dogodek, ga je sililo na smeh. rad je izzival svojo srečo. tako ali pa tako mu po njegovem enaindvajsetem ne bo mogla nič. "sorodno dušo? jaz? zajebavaš. kar strpala bi me tam? moj lepi obraz med tiste zgubane starce, ki kar smrdijo po smrti? ko bi videl kakšno starko oziroma, kakor praviš ti, mojo potencialno sorodno dušo v kopalkah bi me verjetno kap. ne verjetno, bom rekel, kar stoprocentno." svoji rjavolasi prijateljici je namenil enega tistih zaigranih ogorčenih pogledov. zanj ženske po 35 letu ne pridejo v poštev. preveč so stare in neuporabne. večina ima že povešene prsi in zadnjico. to bi bilo definitivno preveč boleče za willijeve oči. te žalosti ne bi prenesel. prazno buteljko vina je vrgel ob drevo in ta se je razbila na mnogo malih delcev. malce opito se je skobacal nazaj na noge, zraven pa potegnil še alessandro. "greva v jezero? se bojiš?" je izzivajoče privzdignil obrvi, se nagajivo nasmehnil in pognal proti jezeru. ni čakal njenega odgovora. po dolgem času je bil za trenutek zopet srečen. resnično srečen.

I'm turning myself Into somebody else.

Naslov sporočila: Re: lake Čet Avg 22, 2013 5:48 pm

tag; willie, babe.

» vse se da če se hoče, « mu je povedala svojo modrost in se nezavedno zasmejala ob temu. bila je igriva in dobre volje pri vsemu temu pa se niti malo ni zavedala njegovih mislih in njegovih občutkov. bila je imuna na to in je nanj gledala kakor na dolgoletnega prijatelja, čeprav so ju njuni intimni trenutki zbliževali na drugačen način, ki ni bil primeren za prijatelja ali znanca. sama pa je to dala že zdavnaj za sabo in tisti del svojega življenja v filadelfiji. odšla je v svet in nanj je praktično v nekem trenutku pozabila. bil je del preteklosti in del njenega življenja na katerega je bila navezana takrat, a v svetu tega ni imela s seboj. dodatne prtljage resnično ni potrebovala. » slišati si čudno. skoraj žalostno in jezno hkrati. si dobro ? « je naposled le uspela ujeti njegove kratke odgovore in njegov pogled, ki ga je jasno razbrala kljub temnemu ozračju okoli njiju, navsezadnje je noč že zdavnaj padla nad mesto. sled majhne skrbi pa nikakor ni mogla skriti in hotela je razjasniti stvari tukaj in zdaj. brez ovinkov in brez laži. brez tistega značilnega dobro sem, ko v resnici nisi niti blizu dobremu. take stvari namreč ni prenašala. pri njej je vse bilo naravnost in četudi je šla direktno čez zid. » očitno je tvoj odnos z mamo še vedno precej usran, kaj ? veš kaj ti predlagam ? pobegni. sama sem to naredila in videla svet s svojimi lastnimi izkušnjami. lovila evropejce in spoznavala najbolj nora dekleta, ki so bila takoj pripravljena na divjo zabavo ne glede na uro. nekaj takega bi bilo idealno zate, « je delila svoje izkušnje z njim in se nasmehnila ob spominu na tisto lahkost življenja. njena mama je bila dobra in ne oseba od katere bi bežala, a je nekako imela vsega življenja v rutini dovolj in še dandanes ne obžaluje svoje odločitve. res da s tem nima nekega posebnega odnosa z domačimi, toda ren je bil prvi, ki je začel tradicijo odhajanja in prvi je razdrobil vse skupaj, vendar je vse skupaj dodatno uničil marco. ona ni imela nobenih prstov vmes. » saj niso tako zelo grozne. mislim ne bi bile težke žene in zagotovo bi ti pri svojih mnogih letih takoj oprostile druge ženske. pravzaprav pri ležanju v domu te ne bi mogle niti zalotiti pri dejanju in na koncu bi jim lahko še pobral denar ob smrti. moraš gledati s te strani, prijatelj, « ga je usmerila v bolj optimistično smer scenarija in mu takoj s pomežikom nakazala kako super bi se lahko pravzaprav imel. tudi njej ne bi škodilo najti kakšnega starčka z denarjem in ga nato ob smrti obrati do konca. sledila je njegovim dejanjem in se prav tako dvignila na svoje noge. » bojim ? jaz ? si me spoznal ? « je dejala ob njegovih vprašanjih in sprejela njegovo ponudbo. stekla je za njim v previdnem slogu in se nekje vmes uspela znebiti majice na sebi in čevljev, nato pa so sledile še kratke hlače. zgolj v spodnjem perilu se je vrgla v jezero in priplavala do njega. » okej, mrzlo je, « je uspela komentirati in si z dlanjo iti čez lase. mokre lase.