število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: avenue bridge Pet Avg 30, 2013 5:04 pm
[tag] jon and kenzi, mission.
vrata patruljnega avtomobila je za seboj zaloputnila malce močneje, kot bi se spodobilo. celo vožnjo z njo ni spregovoril niti besede in očitno niti ni nameraval. prav, sta bila pač malce sprta, ker se je na zadnji misiji prostovoljno vrgla sovražniku v roke – vendar je ravnala pravilno in smiselno, česar ni želel priznati. presneti trmasti moški. temna sončna očala je potisnila nekam vrh glave med dolge svetle lase in poprijela kovček v njeni roki. vseboval je pincete, vrečke in vse druge potrebne stvari za zbiranje dokazov, fotoaparat pa je imel on. ''torej nameravaš molčati, vse dokler ne bom priznala, da je bilo neumno?'' se je namrščila, ko je hodila naprej po potki in se ni ozirala proti njemu. pravzaprav je stopila predenj, s tem jasno povedala, da se tisto priznanje ne bo nikoli zgodilo, nato pa se ustavila na robu kraja zločina. prejeli so anonimni klic. večina klicev so bila pretiravanja ali norčije. prizor pred njo nikakor ni sodil ne med prvo in vsekakor ne med drugo. ''sranje,'' je avtomatsko napravila korak nazaj in z dlanjo prekrila usta, ko je njen želodec napravil manjšo salto. res je bila blizu temu, da na licu mesta izprazni na tla svoj zajtrk. ''ne razumem, kako lahko...'' je pričela zmajevati z glavo, ko je nekje za njima zaslišala korake. ozrla se je prek ramena in pogledala nalašč naravnost mimo svojega partnerja proti rjavolaski, ki se jima je približevala. ''zdravo?'' je dvomeče pozdravila in opazila, da neznanka vso pozornost namenja temnolascu poleg nje. prav. vendar ji je kaj hitro postalo jasno, kdo je in kaj počne tukaj. morda bi se običajno bila pripravljena spustiti v kratek prepir o tem, kdo bo prevzel primer, a prizor za njenim hrbtom je bil preveč brutalen. pomembno je bilo, da se storilca ujame in ne kdo ga bo ujel. ''shiloh nixon,'' je proti njej iztegnila dlan v pozdravu in predstavitvi. ni bila prepričana, če bo tudi sama kdaj na njenem mestu – na FBI-ju – vendar si tako ali tako ni nameravala napravljati še novih sovražnikov. imela je občutek, da se z jacksonom, jonahom, kakorkoli že, že poznata od prej, sodeč po njunih pogledih. zaradi česar je stisnila ustnice skupaj v tenko linijo in se trudila ostati povsem neprizadeta.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Sob Avg 31, 2013 9:28 am
brez besed je vozil in medtem v mislih raje premleval besede, ki jih je sporočil pohodnik, kot pa karkoli drugega. bilo je lažje in občutno manj zapleteno kot pa premišljevanje o čem drugem in pod to kategorijo je padla svetlolaska, ki je sedela poleg njega. morda sta bila oba preveč trmasta, ampak jon ji ni mogel kar tako odpustiti, da se je tako hitro pognala sovražniku v roke. ni razumela. ni razumela, zakaj za vraga mu je vse skupaj prišlo do živega in zakaj je bilo toliko lažje, če je celotno zadevo zamaskiral kot jezo. izstopila sta iz avtomobila in dal si je opravka s fotoaparatom, nato pa pogled nejeverno uprl vanjo. »ne potrebujem nikakršnega priznanja, shiloh,« je zavrnil njene besede. saj ni vedel, kaj je potreboval. morda zagotovilo, da tega ne bo več počela. ni je hotel izgubiti.
ampak potem sta prišla do kraja zločina in sploh ni premišljeval, preden je svojo roko previdno, dokaj tolažilno položil na njeno ramo, ko je pogled uprla stran. sam že dolgo ni imel več problemov s prenašanjem takšnih prizorov. »ne premišljuj o tem,« je zamrmral, medtem ko se je namrščil in stopil korak stran, da bi posnel nekaj fotografij. zmotil ga je svetlolaskin glas, namenjen osebi, ki se jima je očitno pridružila. sprva je bil nejevoljen, potem pa se je ozrl proti njej in na njegovem obrazu se je pojavil širok nasmešek. »živijo, neznanka,« je dejal in stopil proti njej ter jo povsem samodejno objel, ker ga je, resnici na ljubo, vsak pogled nanjo spomnil na preteklost. in takrat sta si bila zelo blizu. »prosim, ne reči, da si se prišla puliti za primer,« je dejal, »ker ti to ne bo uspelo. ampak hej, lahko pomagaš,« se je nasmehnil, kar je bil njegov način tega, da ji je dal vedeti, da nima kaj proti njeni družbi. nato se je obrnil in posnel nekaj fotografij razmesarjenih delov človeškega trupla, ki so bili daleč od prijetnega prizora. ampak saj tega ni pričakoval, ko se je prijavil za to službo. »torej, kenzi, kaj ve fbi o tem tipu? mislim, sklepam da nekaj, sicer te ne bi bilo tukaj,« je spregovoril, preden je stopil nekaj korakov naprej, da bi posnel še par fotografij.
tagged: mission!
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Sob Avg 31, 2013 10:37 am
MISSION
nestrpno je pobobnala po volanu in se komaj zadrževala ne prstov premakniti na hupo ter se obesiti nanjo. mečkakči pred njo jo niso spravljali v dobro voljo, kajti mudilo se ji na mesto zločina. znani serijski morilec je po nekaj mesecih ponovno udaril, če je lahko sklepala po klicu pohodnika, ki so prejeli tudi na fbi. umori so se z nekaj mesečnimi presledki dogajali že dve leti - ali vsaj toliko časa se je z njimi ukvarjal fbi. nihče ni vedel kdaj se je njihov 'duh' kot so ga poimenovali oni začel dejansko pojavljati in koliko je po državi še razkosanih trupel zakopanih v neoznačenih grobovih sredi zaraščenih gozdov, ki ji morebiti nikoli ne bodo odkrili. prekleto, se bodo že zmigali in se bo končno lahko posvetila lovu za serijskem morilcem?
pustila je svoje službeno vozilo, črn SUV za ostalimi policijskimi avtomobili in si na glavo nadela čepico z FBI oznakami. sam kraj je dobro poznala, tu je ob jutrih občasno tekla in v njenih mislih nikoli več ne bo samo čudovita narava in svež zrak. videla je že fotografije trupel in zavedala se je, da jo enak prizor čaka tudi danes. podala se je proti skupinici mož v belih oblačilih in dvema policistoma, ki sta ji zaenkrat kazala hrbet. glavni forenzik, ki ga je dobro poznala še iz časov, ko je sama bila del policije, je klečal na tleh ob potki in previdno odmetaval pesek kot arheolog, ki se boji, da bi odkrušil kak delček pomembne najdbe. policija je očitno že zasedla svoje položaje s svojo ekipo, čeprav je to že zdavnaj bil njihov primer, ki pa so bili pri razreševanju le-tega klavrno neuspešni. v mapo so lahko samo dodajali nove fotografije žrtev. pristopila je k dvojici, ki se je okrog ostankov pri njunih nogah sukala s fotoaparati. svetlolaskin pozdrav je skoraj preslišala zaradi videnega. kljub pripravljenosti kaj jo čaka, jo je prizor vseeno šokiral in pretresel v dno duše. človeška izprijenost včasih zares ni poznala meja. "kenzi washington," se je spomnila predstaviti in segla je v njeno dlan. ob drugem primeru in priložnosti bi jo najprej nakurila, da je to primer fbi in naj se že spravijo iz kraja zločina, če ne bi šlo ravno za tega serijskega morilca. zato je pogled raje preusmerila na njenega partnerja in ustnice iz vljudnega nasmeška spremenila v iskrenega, ko je rjavolasca preproznala. "spet se srečava. toliko let nič in sedaj že drugič," se je namuznila, ko mu je vrnila prijateljski objem. "škoda le, da v takšnih okoliščinah," je dodala in ošinila človeške ostanke. "v kakem drugem primeru, bi ga nam morala brez pritoževanja prepustiti," ju je obvestila, čes da so oni imeli več pravic ukvarjati se z njim. "ampak, ker smo tipu že nekaj časa na sledi in nam ga nikakor ne uspe zašiti, bo dodatna pomoč prišla prav," se je odločila o njihovem skupnem sodelovanju že v trenutku, ko jih je zagledala iz avta. prerekati se ne bi imelo smisla in FBI z odkritjem morilca ni bil nič bližje sedaj kot po prvi najdeni žrtvi. "če sem poštena, nimamo ničesar oprijemljivega pa je to žrtev številka devet - vsaj kolikor nam jih je znanih," se je namrščila, "dve leti smo mu že na sledi, vendar se nam vedno izmuzne. kraji zločina pa so vedno popolnoma čisti - nobenega prstnega odtisa, lasu, sline ali nečesa kar bi nam dalo DNK storilca. je kakor duh, zato je tako tudi poimenovan. odvrže razkosano truplo ženske ali moškega in izgine brez sledu," jima je naštevala nekaj malega informacij kar so jih doslej imeli o morilcu. "ste vi doslej že kaj ugotovili z raziskovanjem prizorišča, kar nam bi pomagalo? ali pa če je kaj spremenil od tistega, kar sem vama sedaj povedala?"
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
sama je rahlo stisnila dlan rjavolaske in dodala iskren nasmešek, ki je zatrl njeno prejšnjo slabo voljo tesno povezano z moškim poleg nje. stopila je zgolj korak nazaj, da je napravila prosto pot jonahu in nato obstala na mestu, ko je spremljala kratek objem. saj je deloval prijateljsko. vendar nekako ni verjela, da nosi beseda prijatelj enak pomen v jacksonovem slovarju in njenem. uvidevno se je odmaknila malce stran od njiju in gledala navzdol v kose trupla nekega ubogega dekleta. dekleta, ki je bilo verjetno zgolj na napačnem kraju ob napačnem času, da je padla v roke nekega psihotičnega blazneža. spremljala je pogovor drugih dveh, vendar ostala pametno tiho. očitno sta imela oba za seboj dolgo kariero – temnolaska menda, da je prilezla v vrste FBI-ja, za jacksona pa je že vedela, da ni bil tako zelen, kot je pričala njegova nekdanja stopnja na policiji. ''so žrtve povezane v kakšnem vzorcu?'' je vendarle spregovorila nekje na sredi in pogled usmerila mimo njenega partnerja do temnolaske. morda bo pametno, da ga karseda ignorira do konca delovnega dneva. in nato še kak teden ali dva. če je on lahko ignoriral njo, bo sama storila enako. ''se morda ponavljajo lokacije? imajo lokacije odvrženega trupla kaj skupnega?'' se je namrščila in stopila mimo trupla bližje visokemu kamnitemu mostu. ''pravkar sva prišla,'' je zamrmrala, ne povsem prepričana ali jo sploh sliši. njen pogled je bil osredotočen nekam pod lok mosta, na vidno stran njihovega nabrežja. prisegla bi, da se je tista veja tam malo prej premaknila. ''samo preverit grem tja dol, če je slučajno za seboj pustil še kaj... truplo ni tukaj v celoti. morda je kak del že naplavilo,'' jima je dejala, ne da bi se preveč osredotočala na njiju. tam se je res nekaj premaknilo. ''takoj bom... nazaj,'' je malce odsotno še pristavila in se že odpravila ob nabrežju navzdol, s pogledom usmerjenim v prejšnje mesto.
verjetno bi to zlahka sodilo v kategorijo njenih ne pretirano premišljenih dejanj. nekje sredi poti je dlan pomaknila proti pasu, kjer se je nahajal njen službeni revolver. stopila je pod most in ob robu hodila po njem. njen zadnji korak je bil previden in s prsti se je ravno uspela oprijeti ročaja, ko se ji je stemnilo pred očmi. za mostom jo je čakal. večji moški, silak. njegova roka je bila na njenem tilniku, ko jo je potegnil bližje k sebi in uspelo ji je napraviti polglasen krik presenečenja. kmalu zatem jo je z glavo naprej zabil v spodnjo steno mostu. tema. vendar ne za dolgo. ni še uspela odpreti oči, ko je bila že prižeta s hrbtom na prsni koš. rezilo na njenem vratu bi moralo biti hladno. toda ni bilo. ostro jo je potisnil pred seboj in sama se je oklepala njegove nadlahti, da ni zdrsnila na tla, medtem ko jo je vztrajno pomikal nazaj proti njegovi prvi žrtvi. katere kri je pregnala hlad z mačete.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
njegove ustnice so se ukrivile v nasmešek. »ah, kenzi. do zdaj si pa ja menda navajena policije in tega, da ne bomo ničesar prepustili brez pritoževanja,« je komentiral njene besede in počasi zmajal z glavo. spori med policijo in fbi niso bili nič novega in včasih je bilo prav zanimivo, kako daleč so bili ljudje pripravljeni dejansko iti, da bi dosegli svoje. fbi je bil zelo vztrajen in po svoje je bil celo vesel, da se mu ni bilo treba s kenzi bosti o tem, kdo bo prevzel primer. poznal je njeno trmo in dvomil je, da se je spremenila. poslušal jo je, ko je začela govoriti o storilcu. na koncu je nejevoljno zavzdihnil. »torej praviš, da je tip popoln psihopat in da nimate o njem čisto nič oprijemljivega. tole bo še dolg dan,« je dejal in stopil bližje, ko je naredil še par fotografij.
»nič ni spremenjeno; vse je na isti način in edini uporaben podatek, ki ga je mogoče iz vsega skupaj potegniti, je tisti očitni: tip je zmešan.« s pogledom je sledil shiloh in že hotel nekaj reči, ko si je premislil. bil je jezen nanjo. in če bi zdaj skušal igrati njeno varuško, bi bila še ona jezna nanj ni to ni zvenelo ravno krasno. namesto tega je stopil bližje in fotografiral prizorišče, ker je vedel, da bo tako trenutno najbolj uporaben. sploh ni opazil, kam je šel čas, dokler ni nenadoma zaslišal korakov za seboj in se obrnil. kri mu je zaledenela v žilah, ko je opazil svetlolasko v objemu tipa s pobesnelim pogledom, ki je na njen vrat držal ogromen kos orožja. »policija, odvrzi orožje,« je v hipu reagiral – kamero je tako ali tako izpustil iz rok, ko se je obrnil, ampak v delčku sekunde je v njegovih rokah bila tudi službena pištola, uprta naravnost vanj. »izpusti jo, kolega. konec je in če boš poškodoval policistko, ne boš nikoli več videl dnevne svetlobe,« ga je opozoril; njegov glas je bil tako zelo ledeno hladen, ampak bil je daleč od tega, da bi mu bilo vseeno. njegov pogled je zdrsnil proti kenzi samo za delček sekunde in nenadoma je bil vesel, da je bila tam – navsezadnje sta včasih skupaj trenirala in bila sta presnet najboljši par na akademiji, kar se je stresnih situacij tikalo.
tagged: mission!
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
"serijski morilci spadajo spadajo pod našo jurisdikcijo," ga je smehljaje pobarala in najbrž bi se res spričkali, če bi šlo za kak drug primer. od jonaha se je odmaknila in pogledala k njegovi partnerki. odkimala je ob njenem vprašanju. "ne, nobenega vzorca. deluje, kot da jih pobira naključno sredi ceste. skupno jim je edino to, da so vse osebe pogrešane od pol leta do petih. žrtvam edino manjka prstanec leve roke. lokacija je vedno drugačna. je pa res, da so lokacije sedaj postale lažje najdljive," je dejala, "še vedno skrite, toda dovolj na očeh, da jih slučajno odkrije pohodnik, tekač, najstniki, ki se zadevajo v podrti koči sredi gozda," jima je naštevala nekaj primerov s katerimi so imeli doslej opravka. pokimala je shiloh, ki se je odločila raziskati obrežje in pokleknila k razkosanemu truplu. želodec se ji je prenehal obračati, pogled pa je še vedno ostajal enako grozljiv. slika in vonj sta se za venomer vtisnila v njen spomin. pustila je, da je jonah fotografiral, ona pa mu je obenem kazala stvari, ki so se ji zdele pomembne za primer. ostali policisti in njeni agenti so prečesavali okolico, ko sta ona dva stala tu. "poglej! spremenil je vzorec!" je rahlo vzkliknila, ko so njeni možgani zaznali spremembo. "po količini krvi je truplo razkosal prav na tem mestu in ni ostankov samo odvrgel tu, kakor navadno," je ugotovitev gotovo pomenila napredek v njihovi preiskavi. obenem pa ji je na mar prišlo, da je lahko storilec še kje v bližini in skoraj istočasno zagledala visokega tipa v poznih tridesetih, ki je na vratu svetlolaske držal okrvavljeno mačeto. kletvica ji je zapustila ustnice in enako kot jonah je v roki že imela pištolo, uperjeno naravnost vanj.
"kolega, le koga briga neka navadna policistka? misliš, da bi bila edina?" se je zasmejal s smehom ob katerem je ledenela kri in se je hiša strahov zazdela kot mala malica. trznila je, ko se je sklonil k ušesu svetlolase policistke in ji kdo ve kaj šepnil vanj. dvomila je, da kaj lepega ob grozi na njenem obrazu. punca se ji je res zasmilila, zato sta morala z rjavolascem poskrbeti, da se ji ne bo ničesar zgodilo. morda ga pripraviti k govorjenju, da bo pozabil nanjo. njegovo pozornost preusmeriti na njiju in ne na shiloh in njen izpostavljeni dolg vrat. "si se naveličal čemenja v sencah? pozornost ti godi, kajne? narcisek kakršen si, se hraniš z medijsko pozornostjo in nisi več hotel biti samo 'duh'. hotel si, da te poveličujemo z imenom in priimkom," je dejala z glavo nagnjeno na stran in zrla vanj s hladnim nasmeškom, kakor da je kakšna zanimiva uganka. "ohoo, je nekdo postal še nekoliko psihologa?" se je ponoročeval, "se je to zgodilo pred ali po smrti moža? škoda, ker so ga pospravili - njegovi članki o meni so mi bili vedno zares všeč. vsaj lepo hčerkico ti je pustil." komaj se je zadržala, da ni planila nanj ali mu kako drugače poskusila škodovati in nagnusen nasmešek izbrisati iz obraza. o njej je imel vse preveč informacij in ko je omenil njeno deklico, ji je vsa kri odtekla iz obraza, srce napolnila brezmejna groza in hkrati neskončni bes. samo leta treninga so jo ustavila, da ni planila nanj kot pobesnela mama medvedka. sebi in drugim bi škodila, še najbolj pa svetlolaski na katerem vratu je držal tisto okrvavljeno mačeto. slednja jo je najbrž tudi zaustavila pred nepremišljenostjo. "bravo, naredil si domačo nalogo - naj ti mar zaploskam?" se je hladno posmehnila, čeprav je v njej še kar vrelo. prekleto, res so ga morali zašiti, čeprav jim trenutno ni najboljše kazalo pri slednji nameri. shiloh z vratu ni odstranil mačete in kljub daljavi, je opazila droben potoček krvi prek njenega vratu. upala je, da so njeni agenti prej razumeli njeno signalizacijo z rokami za njenim hrbtom in so našli pot okrog njega. obstajala je steza in če bodo uspešni, ga bodo presenetili od zadaj. lahko ga bodo ustrelili ali pa bosta to storila ona in jonah, če se bo dovolj zasukal in jima dal pravi kot za strel, ne da bi hkrati poškodovala shiloh. upala je, da ima jonah v mislih kakšno idejo.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Sre Sep 04, 2013 9:36 am
[tag] jon and kenzi, mission.
imela je občutek, da ji bodo kolena ob vsakem koraku klecnila. čutila je potoček krvi vrh čela in vrtoglavica ji je pošteno oteževala razmišljanje. morala bi iskati potencialno rešitev. si izmisliti funkcionalen načrt za pobeg. vendar sta bila z vsakim korakom bližje glavnemu prizorišču zločina in vsak čas bosta stala pred njenima sodelavcema. zadnjih nekaj metrov jo je bolj kot ne potiskal in vlekel pred seboj, ker je stopala niso več ubogala. pokonci se je držala z zadnjimi močmi, ko se je oklepala njegove nadlahti. ni si drznila dvigniti pogleda proti jonahovim očem. namesto tega je strmela v njegovo dvignjeno pištolo, si dovolila le bežen poblisk proti njegovemu obrazu in prepoznala hladno masko, ki si jo je nadel. vedno tako profesionalen. ga bo sploh lahko kdaj kdo spravil docela iz tira? sama je vedela, da bi se počutila neverjetno obupano in brezmočno. on je deloval povsem zbran. gnila sapa je oplazila njena lica, ko se je tip za njo pričel smejati, in če je ne bi držal pokonci, bi se zvila v gubo od slabosti. ''kaj, če je ne bi provociral?'' se je oglasila z nadvse šibkim glasom in spodnja ustnica ji je zatrepetala, ko je v zahvalo potisnil rezilo mačete v njeno kožo, da je prepoznala tisti trenutek, ko je predrl povrhnjico in je kri spolzela navzdol do ključnice. verjetno bi morala ostati tiho. in zdaj je očitno zadel še bolečo točko rjavolaske pred njima, da je sama panično pogledala proti jonahu, v upanju, da bo situacijo učinkovito čimprej spravil pod kontrolo. ''v vsakem primeru bom gnil do smrti, veš. jonah ward? hm, zate nisem slišal še nikoli. skratka, jonah ward, ena žrtev več se ne bo poznala na dolgem seznamu. policistka gor ali dol,'' se je oglasil za njo in pomaknil jo je naprej, ko se je sklonil bližje v smeri policistov, da bi prebral našitek na temnolaščevi uniformi. ''ne drznita si klicati okrepitev. ne bo ostala v enem kosu,'' je nadaljeval, ko sta oba opazila kenzijin pogled, ki je za kratek hip zašel z njiju nekam vstran. ''kaj, če bi me raje spravil kam drugam?'' je sama zatisnila oči, ker je bilo lažje zreti v temo, kot opazovati jonahovo hladno reakcijo na dogajanje. mačeta se je zarila še globje in napravila je globok osupel vdih, pripravljena da jo bo zaril do konca. okolico so prerešetali streli.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Sre Sep 04, 2013 11:00 am
še pred nekaj trenutki je premišljeval o tipu in skušal povezati podatke ter ugotoviti, kaj ga je v takšni meri zmotilo – a zdaj je pred njim stal morilec s shiloh v rokah in vsi njegovi čuti so kar kričali, da mora rešiti situacijo; spraviti shy na varno, poskrbeti za kenzi in nato poračunati s tipom. njegov glas mu je zamrznil kri v žilah. bilo mu je vseeno. ampak jonahu ni bilo vseeno in lahko je čutil, kako je skozi njegovo ledeno masko na obrazu projiciral strah. in nato je začel govoriti s kenzi in videl je, kako je zmrznila. poznal jo je. in zdaj je dvomil, da bo kenzi lahko kakorkoli pomagala – bila je preveč jezna, preveč prestrašena, da bi se lahko pravilno odzvala.
»vsekakor ti bo še zelo žal, da nisi slišal zame,« ga je opozoril. to je bila nedvomna grožnja. izgubljal je potrpljenje in ko je shy zaprla oči, je signaliziral tipom zadaj, da so izstrelili nekaj opozorilnih strelov v zrak. to je bila distrakcija – trenutek, ki ga je izkoristil za to, da je izstrelil en sam naboj proti napadalcu. čas se je za nekaj trenutkov ustavil, ko je krogla potovala do njega in ga nato zadela naravnost v roko, s katero je držal shy, da je izpustil mačeto in jezno zagolčal. jon ni dobro prenašal kretenov in bil je zelo dober strelec. »poskrbi za shy,« je nekako povedal kenzi, nato pa se je pognal proti dvojici. tip je tako ali tako odrinil shy od sebe, ko ga je ustrelil – in zdaj se je jezno vrgel nanj, ga zbil na tla in začel besno mlatiti po njem. morda zato, da bi ga umiril. morda zato, ker je bil preprosto preveč jezen in ker morda ni znal biti ravno skrben, prijeten človek, ki ga bi shiloh potrebovala v tem trenutku, je pa zaradi tega lahko maščeval tistih nekaj hipov, v katerih je držal njeno življenje v svojih rokah. in ni se ustavil – morda se na tej točki niti ni znal več ustaviti, še posebej ne po tem, ko se je velikanski napadalec odzval in ga odrinil na tla, ne da bi varčeval z udarci v jonov obraz. le da ni imel šans – jon je bil preveč odločen, preveč jezen, da bi mu dovolil zmagati.
tagged: mission!
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
za trenutek se je zasovražila, da je otrpnila in težko jasno mislila o položaju v katerem so se nehote znašli. skoraj prisiliti se je morala potisniti skrb za svojo deklico na stranski tir in upati, da jo je hotel samo ostrašiti z vsemi podatki, ki jih je imel o njej. seveda se je pozanimal kdo je bil pri fbi vodja primera, v tolažbo pa to vseeno ni bilo. samo leta prakse so pripomogle, da je navzven ostala domala skoraj povsem hladnokrvna in da ga ni skušala takoj tako ali drugače pokončati. pištole ni v nobenem trenutku povesila, tudi ko se je kasneje arogantno spravil na jonaha. psihično jih je skušal uničiti in če je pri njej za trenutek našel razpoko v oklepu, mu pri jonahu očitno ni uspelo - na srečo vseh.
"oprosti, ampak okrepitve so že zdavnaj na poti," ga je s hladnim nasmeškom obvestila, ravno v trenutku ko je ekipa za njima izstrelila opozorilne strele in ona je že zagledala svojo ekipo, ki je prihajala po nabrežju navzgor. njihov 'duh' ni imel nikamor več pobegniti in istočasno ga je jonah že razorožil, ob čemer shilohin vrat na srečo ni bil več neposredni nevarnosti. pohitela je k svetlolaski, ki je z obrazom naprej ležala na tleh in molila, da je s tisto mačeto ni še huje poškodoval. prej ji ni ušlo, da ji je prek vratu steklo več krvi, ko je rezilo zarinil globlje v tanko kožo na vratu. previdno jo je prevalila na hrbet in olajšano izpustila dih, ki ni vedela da ga zadržuje, ko je zaznala utrip in količina krvi na njenem vratu ni pomenila prerezane aorte. "si vredu?" jo je zaskrbljeno povprašala, ko so se njene oči le odprle, v daljavi pa že slišala zavijanje siren. pomagala ji je postaviti se nazaj na noge, nato pa k sebi poklicala dva svoja agenta. "spravita jo v rešilca," jima je naročila in se zasukala k shiloh: "grem pomagat jonahu. ti pa poskrbi zase," se ji je na hitro toplo nasmehnila, nato pa pohitela k dvojici, ki se je valjala po tleh in se mlatila. nikakor ni našla prave priložnosti za strel, dokler se ni spravil na vrh jonaha in ga mlatil po obrazu. neslišno se jima je približala in pištolo nastavila na sence serijskega morilca - ali vsaj mislila je, da neslišno. komaj pravi čas je še zagledala žepni nož v njegovi roki in odskočila, da ji je samo razparal jeans hlače in malo porezal po stegnu, namesto ji celega noža zapičil v njeno nogo. "spodletelo ti je," ga je hladno obvestila in ga morala dvakrat s kopitom pištole močno usekati po temenu, da je izgubil zavest in se prevalil na stran. "bog, mar je s kamna," je zgroženo rekla proti jonahu in tipu najprej nataknila lisice, nato pa šele pomagala jonahu na noge. niso smeli tvegati, lahko bi jih ponovno presenetil. "shiloh je verjetno že v rešilcu in ti, si v redu? malo te pa je zdelal."
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Pet Sep 06, 2013 5:27 am
[tag] jon and kenzi, mission. [note] shy is gone. ker jo bom kmalu zamenjala ne rabi tele točke, tak da ima pač 4 prispevke. vidve pa spišeta še vsaka 2 in smo done. :3
trmasto je zatiskala oči, ko so okolico prerešetali številni streli. po obrazu jo je ošpricala kri, toliko je še bila pri sebi, čeprav ni imela pojma čigava ali od kod in kako. v njen vrat se je zažrla še znatno hujša bolečina, ko je rezilo mačete potonilo globje v kožo. in zatem ni imela nobene opore več, marveč je letela po tleh in nekam vstran, kakor da se jo je tip naveličal držati pokonci in se jo je nameraval čimprej rešiti. ujela se je na dlani, zgolj za las in res s tistim poslednjim kančkom moči. slišala je jonahove besede, vendar se je zdele, kakor da so pridušene in oddaljene nekaj milj. trudila se je odpreti veke in uspelo ji je. toliko da je videla jonaha, ki se je z vsem besom vrgel proti morilcu in iz njenih ust je prišlo nekaj nerazumljivih besed protesta. kaj je vendar počel? se takole spravljal v neposredno nevarnost. mar bi poslal kroglo v njegovo nogo in ga onemogočil, počakal da pridejo ostali agenti. ''jonah!'' je glasno zajela sapo, ko je napadalčeva pest doživela pobližnje srečanje s temnolaščevim obrazom. vendar je bila kenzi že ob njej in ji pomagala deloma stati pokonci. ''pusti me. v redu bo. samo... jonah,'' je mahala z dlanjo, kakor da je vse v redu, čeprav je komajda stala pokonci. njen pogled pa je bil tako ali tako osredotočen na pretep pred njo. ''kenzi, samo. poskrbi za jacks... jonaha, ja?'' se je skorajda zarekla z njegovim pravim imenom, ko se je opotekla korak nazaj in pristala v naročju enega od agentov, ki sta služila kot okrepitve. ''mhm, hvala,'' je zamomljala proti temnolaski in izgubila tla pod nogami, ko jo je eden of fantov dvignil pokonci. čutila je toplo kri na njenem vratu in ni se trudila s preverjanjem, v kakšnem stanju je njena rana. oddaljevali so se od prizorišča in naslednje, česar se je zavedala je bilo to, da je ležala v kombiju, okrog nje pa so vsi hiteli in govorili stvari, ki jih ni bila sposobna več registrirati. nekaj o šoku, padanju pritiska, rani, narkozi. kdo bi vedel.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Pet Sep 06, 2013 8:25 am
sploh ni čutil ostre bolečine, ki ga je prebadala – navsezadnje ga je morala, ker tip prav nič ni varčeval z udarci in je lahko čutil, kako mu je razklal ustnico in kako se mu je kri ulila iz nosa, medtem ko je tudi v ustih imel zoprni, kovinski okus. prekleto. ampak ni bilo pomembno; moral se mu je maščevati, moral mu je pokazati, da se nihče ni mogel takole zajebavati z agenti in policisti in shiloh. predvsem z njo. in potem je tip zdrsnil iz njega nezavesten, ko se jima je približala kenzi. zbral se je, se vzravnal in nekako le pokimal. »da, okej. mislim, v redu sem. nič mi ni,« je zmedeno zamrmral v odgovor, medtem ko je z roko segel do obraza in obrisal potoček krvi, ki je vztrajno tekel iz njegovega nosa.
»prekleti psihopati,« je jezno zagolčal, ko je njegov pogled spet padel na kenzijin ulov. zdaj je bil nezavesten, ampak še vedno je bilo na njem nekaj nevarnega. »ampak prav, zdaj se vsaj ne bo več mogel iti mesarja,« je dejal in se odločil, da bi bilo morda dobro vstati. pametna ideja bi bila, vsekakor – ampak ko se je le postavil na noge, se je svet zavrtel okrog njega. prav, morda je dobil preveč udarcev v glavo, da bi bil sposoben kar takole skočiti na noge. iz sebe je spravil kletvico, potem pa se ozrl h kenzi. »shiloh je torej v redu? ji je storil kaj bistvenega ali…?« se je pozanimal, ker je bilo to vprašanje vsekakor pomembno zanj. dejansko je zdaj že zdavnaj pozabil, da je bil še zjutraj jezen nanjo, ker se je takole brezglavo pognala v nevarnost. konec koncev mu je bilo pomembno samo to, da je bila varna. tega se je zdaj zavedel z bolečo jasnino. »kaj pa ti? si v redu? precej te je pretresel s tistim o tvoji hčerki,« se je namrščil, medtem ko je zaskrbljeno stopil proti njej in z roko pomirjujoče segel do njenega ramena. »samo provociral te je. nikoli ne bi ničesar storil in zdaj… zdaj niti ne more česa storiti,« je dejal in pokimal, ker je bilo to navsezadnje tudi res.
tagged: mission!
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Pet Sep 06, 2013 10:39 am
MISSION
zaskbrljeno se je zastrmela vanj in v njegov obraz, kjer so se že začeli prikazovati zametki modric. skoraj zasmilil se ji je, jutri bo njegov obraz povsem razbolel. njihov psihopat je imel lopate za roke in ni dvomila, kako boleče udarce znajo zadati. "si prepričan? morda bi te moral pregledati reševalec, da nimaš kakega pretresa?" je nakazala v smer, kjer je bilo parkirano reševalno vozilo in v katerem so se sedaj ukvarjali s shiloh, ki jih je še najhuje skupila.
"in vse več jih je," je zgroženo pridala k njegovim besedam in včasih le s težavo dojemala razsežnosti človeške pokvarjenosti, izprijenosti. nekaj ali kar vse, mora biti narobe v tvoji glavi, da se spustiš v razkosavanje soljudi. bog, kam se je svet včasih vrtel. "zdaj mu tudi najboljši odvetnik ne bo mogel pomagati. in v bistvu tudi nas še čaka mnogo dela," je rahlo zavzdihnila, ko je pomislila na vrsto zaslišanj in da bodo navsezadnje morali še ostale žrtve povezati z njim. vseeno pa ji bo slednje delo mnogo bolj v veselje, končno bodo zašili duha. "shiloh bo po nekaj dneh najbrž dobro. potrebuje šive in zagotovo veliko počitka; reševalci se sedaj ukvarjajo z njo," ga je kolikor toliko pomirila o stanju njegove mlajše partnerke. še dobro, da jo je uspela tako dobro odnesti. o drugačnem poteku dogodkov raje sploh ni hotela razmišljati. precej blizu so bili, da bi izgubili enega od svojih. kakor poprej je ponovno otrpnila ob njegovem vprašanju in za hip močno stisnila veke skupaj, v srcu hkrati že začutila nov val panike. "pretreslo me je, ker nisem pričakovala, da me ima tako pod drobnogledom - pa bi morala vedeti, že od samega začetka sem bila zraven," je bila jezna na svojo nepripravljenost. bila je prekleto lahkomiselna, da ni pomislila, kako bodo lahko sedaj kriminalci izkoriščali njeno malo družinico sebi v prid. "upam, da je bila res zgolj provokacija - taki izmečki so vsega zmožni. poklicati moram." hvaležna mu je za njegovo tolažbo v tem trenutku in ko je napeto poslušala kasneje zvonjenje v prazno. naposled se je njena gospodinja le javila in v ozadju je zaslišala hčerkin jok, obenem pa se ji je obraz v hipu zjasnil. "vse je v redu," je z olajšanim nasmeškom polglasno rekla in cela gora bremena ji je padla z ramen. "spraviva sedaj tega tja kamor spada," je pokazala na nezavestnega možaka in pomahala agentom naj pridejo bližje jima pomagat.
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Tor Sep 10, 2013 1:25 pm
»ah, daj no, kenzi, me pa ja poznaš bolje od tega,« se je zdaj moral nasmehniti ob njenih besedah. reševalci? ni bil ravno navdušen nad to idejo – tako ali tako nikoli ni bil. bil je preveč… ponosen, da bi lahko kar tako prosil za pomoč ali jo sprejel. poleg tega zares ni maral bolnišnic in ljudi, ki so okrog hiteli z belimi plašči in skušali biti pametni ter storiti tisto, kar je bilo 'najboljše zanj'. že sama misel ga je spravila v nejevoljo. »ne potrebujem nobenega preverjanja in povsem v redu sem, prav? ne skrbi,« je dejal z glasom, ki je bil vsekakor zelo pomirjujoč in obenem odločen. vsekakor se ne bo prostovoljno podal do ambulante, čeprav ga je nenadoma zaskrbelo za shy – le da zdaj ni mogel ničesar storiti.
ob njenih besedah je resnobno pokimal. »morda. ampak po mojem jih ni toliko; samo dovolj pametni ali zviti so, da uspejo ostati neopaženi, dokler jim ne spodleti, tako kot je danes spodletelo najinemu prijatelju. grožnja policistki? napaka,« je rekel, čeprav je nenadoma ugotovil, da je bila njegova prava napaka v tem, da je zagrabil svetlolasko, do katere je jon gojil določena čustva. le da se ni šlo samo za to – v vsakem primeru bi reagiral tako, kot je. poleg tega je bil očitno že skrajni čas, da je nekdo velikanskega tipa spravil na varno in stran iz ulic. prepričan je bil, da bo zdaj nekaj trupel manj in zaradi tega je bil po svoje vsekakor zadovoljen. »glej, kenzi, ne krivi se zdaj za nič. prvič zato, ker se ni zgodilo nič slabega in nimaš prav nobenega razloga, da bi zdaj sama sebe oklicala za glavnega krivca; in drugič vsekakor zato, ker smo vsi odnesli kolikor toliko celo kožo,« se je nasmehnil in nato samo pokimal ob njenih besedah in jo opazoval, ko je poklicala domov, medtem ko je vsake toliko časa njegov pogled zdrsnil do reševalnega vozila, v katerega so spravili shiloh. je bila v redu? morala je biti v redu. njegov pogled se je vrnil h kenzi, ko je končala s klicem, potem pa je stopil do nezavestnega napadalca in ga s pomočjo parih agentov spravil na tla, nato pa so ga odpeljali proti oklepnemu vozilu, ki ga je čakalo.
tagged: mission!
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: avenue bridge Sre Sep 11, 2013 9:25 am
MISSION
"vem, da si trmast in ne boš hotel k reševalcem, tudi če ti bo pol roke stran viselo," ga je namuznjeno ošvrknila s pogledom. sicer pa je bila sama prav takšna, ni marala, da so se okoli njeni sukali zdravniki kot bi bila nekaj posebnega in vanjo zabadali njihove velike igle. bolnišnici se je vedno v velikem loku izogibala in vanjo vstopila le, ko je bilo nujno potrebno in druge možnosti ni obstajalo. pokimala je njegovemu zatrjevanju in ga ni več skušala spraviti v reševalno vozilo, kjer bi reševalci opravili hiter rutinski pregled.
"danes smo res imeli prekleto srečo. lahko bi bilo enako kot prej in bi spet samo tavali v temi. tako pa bom lahko dveletni lov končno zaključila." v njenem glasu je bilo zaslediti ogromno mero olajšanja, kajti ne bo več potrebno iskati krivca za razmesarjene človeške ostanke. končno mu bodo lahko sodili in ga spravili v zapor za kriminalce najhujše vrste. njegovo mesto bo kmalu ali sčasoma vsekakor zamenjal nekdo drug, ki se bo izprijeno spravljal na ljudi in oni bodo spet do komolcev zakopani v delo in lov na serijskega morilca. po tistem klicu se je počutila veliko manj obremenjeno in jo je vsaj za nekaj časa prenehalo skrbeti za svojo hčerko - čeprav je nikoli ni povsem prenehalo. danes so vsi imeli srečo in najbolj pomembno je bilo, da zbirki ni bilo potrebno dodati nove žrtve. ob manijaku s katerim so imeli opravka, bi se celotna zadeva lahko kako drugače odvila.
njihovega morilca so po nekaj upiranja naposled le spravili v oklepno vozilo FBI. spraviti so ga morali v njihove prostore, kjer se bodo kasneje nadaljevala zaslišanja in ga bodo spravili v zvezni zapor. "ljudje, pospravimo tukaj in se vrnimo nazaj," je svojim agentom dala še zadnja navodila in se šla poslovit od jonaha, ki je stal pri reševalnem vozilu, kateri se je pravkar speljal proti mestni bolnišnici. "ustavi se pri nas na FBI, potrebovali bomo tvojo izjavo. pri svojem šefu se lahko pozanimam za tvoje sodelovanje pri zaslišanju?" mu je namenila vprašujoč pogled in se mu na kratko nasmehnila. "prenesi moje pozdrave shiloh in se vidiva," ga je kratko potrepljala po ramenu, nato pa se odpravila do službenega avtomobila in z njim sledila kasneje konvoju policijskih avtomobilov, ki so se vračali nazaj v mesto.