število prispevkov : 532 cash : 956 street reputation : 286 tvoja starost : 29 starost lika : 32 group : wallace mafia member kraj rojstva : albania
Naslov sporočila: carlo's bakery Sob Feb 09, 2013 11:20 am
gabriel oliveira
število prispevkov : 167 cash : 24371 street reputation : 82 tvoja starost : 32 starost lika : 34 group : oliveira cartel kraj rojstva : rio de janeiro, brazil
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 22, 2013 10:01 am
;tag oh sammy
Bila je vajena nočnega dela in čisto po resnici povedano, se je takrat počutila dosti bolj varno. V njegovi družbi še posebej. Vedela je, da so leta, ki jih je preživel v Italiji, pripomogla k temu, da je o teh in onih nezakonitih stvareh vedel dosti več kot ona sama, vedela je, da je verjetno že na daleč znal presoditi situacijo, o kateri ona jasno ni imela pojma, zato je zgolj avtomatsko capljala za njim, predvsem pa upala na to, da je v pekarnici sredi najbolj obljudenega mesta prvič in zadnjič. Da najdeta preklete dokaze, ki jih potrebujeta za Saoirse in izgineta še preden bi utegnila prebuditi starca, ki živi nad njo.
"Jaz … jaz bi raje videla, če vdreš ti," je šepnila čez njegovo ramo, ko ji je že nameraval dati prostor. Seveda bi znala, vendar bi najverjetneje trajalo vsaj par minut, preden bi ji končno uspelo odpreti vrata, in zakaj za hudiča bi izgubljala dragocen čas. "Verjetno ti gre bolje od rok, kot meni," se je trudila utemeljiti svojo prejšnjo pripombo, ne glede na to, da je z njo verjetno že drugič ali tretjič pred njim poudarjala svojo samozavest na izredno nizkem nivoju. Ni si zaupala … ne po vsem, kar se je doslej že zgodilo. Spretno je v dlani zavrtel potrebno orodje in se spustil na koleno, potem pa v pičlih nekaj sekundah odškrnil vrata, ki so polglasno zaječala - verjetno od starosti. Toda masiven les se je vdal in pred njima je bilo zgolj še iskanje sefa, ki sta ga morala dobesedno prerešetati, z enim samim namenom. Iskanje dokazov, ki bi Carla, na kakršenkoli način, povezali z Rusi.
sammy galante
število prispevkov : 141 cash : 262 street reputation : 105 tvoja starost : 31 starost lika : 28 group : irish mob kraj rojstva : palermo, italy
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 22, 2013 7:44 pm
tag, sara [the mission]
Roke je držal v žepih svojega plašča in s pogledom je mirno motril okolico, Sara je molčala, on prav tako. Izredno zadovoljen je bil, da je dobil svojo prvo nalogo z njo, navsezadnje je bila po teh nekaj tednih edina, s katero se je uspel kaj podružiti; edina, ki mu je namenila svoj čas, začuda. Iskreno je pričakoval, da bo ljudem všeč, da ga bodo doživljali, kakor so ga doživljali na rodnih sicilijanskih tleh, pa je namesto tega naletel na kup vase zaprtih posameznikov, ki jih ljudje preprosto niso zanimali. Njega so. Sara bolj kot drugi, bila mu je zelo podobna. Izhajala je iz drugega okolja in teh trdih, praznih ljudi ni bila vajena. Da, prav zares je bila njemu podobna. »Oh?« se je nekoliko začudeno zasukal k njej; kakor da bi bila živčna, da bo kaj storila narobe, kakor da bi jo bilo strah, da se mu bo izneverila. Ne bi se mu mogla, prav zares ne, bila je preveč ljubka, preveč prijetna, da bi ga lahko razočarala. V trenutku – po tistem, ko sta prvič govorila pred vhodom v tisto mafijsko skladišče – mu je prirasla k srcu. Ljubka mala Sara. Zarežal se je, ko je spregovorila znova in v trenutku se je spustil na koleno – ter se pri svojem delu bolj posvečal dejstvu, da bo najbrž zapacal hlače, kot temu, kar je pravzaprav počel. Nekaj trenutkov, pa je zaškrtalo in vrata so se vdala; zadovoljno se je nasmihal, se vstal, ob čemer je bil nenadoma njej veliko bliže kot prej, toliko, da bi jo lahko povlekel k sebi in se v manj kot sekundi združil z njenimi ustnicami. Pa je obstal, njegov pogled je miroval na njenih velikih očeh. Izredna punca, prav zares izredna. »Izvoli, gospodična,« ji je z roko nakazal, naj vstopi v prostor, in ko je to storila, je z roko najprej obrisal domnevno umazanijo na kolenu, nato pa se je napotil za njo in za seboj previdno zaprl vrata. »Si bila že kdaj tu?« je polglasno vprašal, ko je naredil nekaj korakov po mračnem prostoru, niti slučajno ne prepričan, kam pri vragu naj bi se napotil.
Nazadnje urejal/a sammy galante Sob Sep 28, 2013 1:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat
gabriel oliveira
število prispevkov : 167 cash : 24371 street reputation : 82 tvoja starost : 32 starost lika : 34 group : oliveira cartel kraj rojstva : rio de janeiro, brazil
Če je vsakega človeka v trenutku prebrala, zanj tega ni mogla tako hitro reči. Imela je dober občutek … o njem, o vsem, kar je počel, potem pa se je zavedala, da je pravzaprav njej enak. Ukvarja se s stvarmi, ki so daleč od primernih in prijetnih, po drugi strani pa daje občutek svetnika. Nanjo gleda s podobnimi očmi, kot je pred časom nanjo gledal Kellan. Kot na malo deklico, ki potrebuje varstvo, kot na dekle, ki je sicer sposobno marsičesa, pa si tega vseeno ne upa storiti, ker se boji razočaranja. Ja, če ona zanj še ni našla par besed, ki bi ga opisale, jo je on prebral bolje kot odprto knjigo v italijanščini.
Elegantno se je spustil na koleno in dobesedno zrl v prazno, medtem ko so njegovi prsti delali to, kar bi morali njeni. Jasno, uspelo mu je dosti hitreje, in kot bi mignil se je postavil pokonci in jo spustil naprej. Pokimala mu je, čeprav v temi tega seveda ni videl, potem pa se že zalotila med razmišljanjem o tem, kje za hudiča so hranili sef. Verjetno ne prav blizu vhoda. V bog ve koliko sob bosta še morala vdreti, da bosta končno prišla do tistega, kar sta iskala. "Ne, ne še. Mislim … ja, kot stranka. Nikoli si nisem mislila, da bom … saj veš, vdirala." Poznala je približno razporeditev mizic in stolov, vedela je, kje se nahaja pult in precej samozavestno je krenila proti vratom, ki so verjetno vodila v pisarne. Koliko jih je bilo ni vedela, je pa upala, da že v prvo zadaneta tisto pravo in pridobita informacije, ki jih potrebujeta. "Sammy …" je šepnila, ko je bila tako daleč od vhoda, da ji mesečina ni več osvetljevala poti naprej, "imaš mogoče svetilko? Ne vem, če je prižiganje luči na hodniku najbolj pametna ideja. Pravijo, da stari Carlo živi nad svojo pekarno. Previdna morava biti."
sammy galante
število prispevkov : 141 cash : 262 street reputation : 105 tvoja starost : 31 starost lika : 28 group : irish mob kraj rojstva : palermo, italy
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Sob Sep 28, 2013 3:23 pm
tag, sara [the mission]
Namuznil se je in skomignil z rameni. »Ampak to apelira na vse stvari v življenju. Nikoli si ne misliš, da boš nekaj počel, dokler tega na koncu koncev ne počneš.« predvsem z nečednimi posli, se mu je zdelo, da je tako, čeprav je sam bolj ali manj odkar je razumel stvari, od malih nog, vedel, v kakšnem biznisu bo pristal. Bilo je.. precej očitno. Sledil ji je po temnem prostoru, saj ni niti slučajno vedel, kam sta napotena, v tej pekarnici ni bil še nikoli in vse skupaj je bilo ekstremno oteženo, ker nista smela prižgati luči. Ali vsaj.. velik smisel je imelo, če jih nista. In tako je slepo sledil zvokom njenih tihih korakov, dokler ni na koncu koncev precej neuspešno usekal ob eno od lesenih mizic. »Aaa, sranje,« je tiho izdavil, ko se je v živčnem stanju skorajda oklenil mize, da se le ta zaradi močnega udarca ne bi slučajno prevrgla. »Prekleto sranje,« je zašepetal še enkrat, kot nekakšno opravičilo za svojo nesposobnost. Kot da je veliko preveč zajeban, da bi namesto tega zašepetal preprost 'oprosti'. Potem se je odlepil od mize in Sari je sledil dalje, dokler nista bila končno iz tistega prekletega prostora, ki ni omogočal gibanja. Nazadnje se je Sara ustavila in ker je bil v temi prilično slep, je s svojim torzom udaril v njen hrbet. Nemudoma se je preklel v mislih, njegove roke so objele njena ramena in zašepetal ji je, »Oprosti, v temi sem nesposoben.« po njenem vprašanju je za nekaj trenutkov tiho premišljeval; kakšna nesposobneža sta bila, da nista pomislila na to, da bi s seboj prinesla prekleto svetilo. »O,« je nato skorajda presenečeno vzkliknil v pritajenem glasu, ko je segel v žep in iz njega povlekel mobitel. Nekajkrat je stisnil na ekran in na drugi strani je zasvetila lučka. Zadovoljno se je nasmejal samemu sebi. Kako ponosen je znal biti, ko je ugotovil, da je nekaj storil pravilno. Pred njima se je zdaj končno izrisal slabo osvetljen hodnik, ki je v tej svetlobi deloval naravnost grozljivo. »Rekel bi, da bo tisto pisarna?« je iztegnil prst in pokazal na vrata na koncu hodnika, ki jih je zelo prikladno krasil napis 'pisarna'. Pomignil ji je, naj mu sledi, in v nekaj trenutkih sta bila pred poceni lesenimi vrati. Pritisnil je na kljuko; niso bila zaklenjena in majhen, razmetan prostor, ki se je razkril pred njima, je komaj premogel karkoli, kar bi bilo vredno zaklepati. Vstopila sta in za svojim hrbtom je vrata previdno zaprl.
gabriel oliveira
število prispevkov : 167 cash : 24371 street reputation : 82 tvoja starost : 32 starost lika : 34 group : oliveira cartel kraj rojstva : rio de janeiro, brazil
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Sob Sep 28, 2013 10:31 pm
;tag oh sammy
"Recimo, da imaš prav, ampak resno … ko sem prišla sem, iz Brazilije, si nisem mislila, da bom končala tu, kjer sem. O Ameriki sem imela čisto drugačno predstavo, saj veš … tisto tipično s televizije, American dream, se mi zdi," je skomignila z rameni, čeprav temi on tega seveda ni mogel videti, prav tako ji ni tako zelo spretno sledil. Za razliko od nje prostora ni poznal in, ko je skorajda prevrnil eno izmed miz, si je obljubila, da ga bo sem enkrat pripeljala podnevi. Na mafin. Ali pa tisto presneto dobro jabolčno pito.
Toda izteklo se je dobro, ujel se je in nadaljeval pot, dokler mu je ni prekrižala ona. Jasno, bila sta v popolni temi in če je predvidevala, da vidi kot mačka, se je zmotila. Začutila je njegovo telo ob sebi in nervozno zardela, presneto zadovoljna, da v temi tega seveda ni mogel videti. Super. Sreča je bila končno enkrat na njeni strani. "Ah, ne skrbi, ampak ja, potrebujeva luč, takole ne bova prišla nikamor," je nato počasi (v upanju, da ne bo zajecljala od hudega vznemirjenja) spregovorila, ko je Sammy iz žepa že potegnil mobilca. Kako, da na to ni pomislila že prej, lahko bi uporabila svojega. Za silo sta zdaj lahko videla pred seboj in našla vhod v pisarno, kjer sta se zdaj morala spopasti še s kupom papirovja, ki ga stari Carlo očitno ni tako zelo rad spravljal v red. Nekaj kupčkov je bilo zato raztresenih preko pisalne mize … verjetno ni šlo za zaupne zadeve. Za slednje se je gotovo bolj potrudil. "Sef, verjetno ima sef. Za kakšno izmed teh slik, morda za omaro," je šepetala, bolj zase, kot zanj, glede na to, da se je rjavolasec že razgledoval naokrog in brskal po predalih.
sammy galante
število prispevkov : 141 cash : 262 street reputation : 105 tvoja starost : 31 starost lika : 28 group : irish mob kraj rojstva : palermo, italy
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 29, 2013 5:12 pm
tag, sara [the mission]
Skomignil je z rameni in počasi zmajal, kakor da si je dal res veliko premisleka o zadevi. »American dream je popolnoma precenjen. Morala boš priti z mano na Sicilijo..« je počasi začel in kmalu ga je odneslo nazaj h Caterini in otrokoma. Najbrž ne bi bilo ravno vljudno, če bi si s seboj pripeljal takšno lepotico, pa ne, da Caterina to ni bila. Drugačen tip lepote je imela. »Italian dream,« se je zarežal, ko se je zbudil iz začasnega premišljevanja in se znova osredotočil na to, kar je bilo tisti trenutek dejansko pomembno. Njuna naloga, naloga, kakršnih praviloma ni delal. Bil je odličen preprodajalec, ostalih kvalitetnih lastnosti ni zares premogel. Takšnole tihotapljenje po tujih prostorih mu je bilo precejšnja neznanka. V trenutku se je po razmetani pisarni napotil do mize, odprl predal za predalom in si med tem iz daljave svetil s telefonom, da je bliskavica, sicer veliko slabše, kot če bi uporabila dejansko luč, razsvetljevala sobo. Ni vedel, kaj pravzaprav išče, zato je samo s prsti na eno in drugo stran prelagal papirovje, dokler mu roka ni obstala na plastični površini naslovnice revije in zarežal se je, morda samo nekoliko glasneje, kot bi se smel. »Ta tip ima v pisalni mizi shranjeno pornografijo,« je dejal in med hihitanjem revijo izvlekel iz predala in z njo pomahal proti Sari, ki se je dela lotila občutneje resno. »Oprosti,« je nasmejano zamrmral, še preden bi utegnila temnolaska karkoli reči, in v svoj bran je skomignil z rameni, kakor bi hotel reči, da si preprosto ne zna pomagati. Revijo je spravil nazaj na svoje mesto in se pridružil Sari, ki je sef prav uspešno našla za prvo sliko, ki jo je odmaknila iz stene. »Bravo,« ji je odobravajoče prikimal in posvetil naravnost na prastaro številčnico, ki je sef odpirala. »Kakšna ideja, kako bova tole odprla?« se je pozanimal in s povzdignjenimi obrvmi pogledal svojo sodelavko. Sam je dvomil, da bo šlo tako lahko, kot je šlo z vlamljanjem skozi tista prastara vrata, če bosta kodo ugotavljala, pa sta prav tako lahko tukaj cel večer. Razen, če je, idiot, kakršen je lastnik deloval, kje tukaj shranil prav poseben papirček, kjer bi bile zapisane cifre, ki jih potrebujeta..
gabriel oliveira
število prispevkov : 167 cash : 24371 street reputation : 82 tvoja starost : 32 starost lika : 34 group : oliveira cartel kraj rojstva : rio de janeiro, brazil
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 29, 2013 6:58 pm
;tag oh sammy
"Ja, zdaj to vem tudi iz prakse. Mislim, kaj sploh je to American dream, za hudiča. To, kar počneva tu, že ne," ji je ušlo iz ust, čeprav ni želela dajati vtisa, da je del mafije zgolj zato, ker nikoli ni dobila druge priložnosti. Pa je vse skupaj bilo še kako res; Kellan jo je pred leti dobesedno pobral s ceste, ji ponudil službo in jo - na njeno žalost ali srečo - vpeljal v svojo tolpo. Naučila se je marsičesa, tudi tega, da se mora včasih postaviti zase, in uprla se je, ko jo je omejeval, hotel zaščititi. Zdaj ga je razumela, takšnega življenja ji ni privoščil.
"O, kristus, tega pa res nočem gledati," mu je obrnila hrbet, ko je iz predala privlekel cel kup revij in jih hihitajoče prelistal. "Ampak res ogabno, čez petdeset jih ima, upam, da ni vmes kakšne otroške." Zares ni imela časa niti volje razmišljati še o tem, zato se je posvetila iskanju sefa - saj ne, da jo je skrbelo, da bi ju kdo dobil, toda več časa zapravita tu, višja je verjetnost za kaj takega. Večina umetniških del v prostoru je bila ponaredkov, v poceni in enostavno zbitih okvirjih, zagrabila je prvega, presenetljivo lahkega, in odkrila vratca, ki so jo ločevala od papirjev, ki jih je zahtevala Saoirse. "Oh, Sammy, pohiteti bova morala, poskusi z najbolj običajno kombinacijo, jaz pa lahko še enkrat preletim papirovje na mizi." Lahko je zgolj upala, da si Carlo stežka zapomni gesla in si je prav tega zapisal na kakšen kos papirja, ki ji ga bo naključno uspelo najti med vso to svinjarijo, ampak to je bila zgolj pobožna želja. "Kaj sreče? Si poskusil z ena, dva, tri in štiri?"
sammy galante
število prispevkov : 141 cash : 262 street reputation : 105 tvoja starost : 31 starost lika : 28 group : irish mob kraj rojstva : palermo, italy
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 29, 2013 10:22 pm
tag, sara [the mission]
»Jaz bi veliko raje zdajle nekje pri morju srkal viski,« se je nasmejal, ko ji je ušla opazka čez njuno delo in hierarhično pozicijo v tej prekleti mafiji. Samo toliko, da je videla, da je ne obsoja. Moral je priznati, da mu je bilo njegovo delo vse manj in manj všeč, a vedel je, da vsaka mafijska družina preprosto ni ista. Morda je bilo krivo to, da je bil Galantejev sin in da si ničesar, kar je v življenju dobil, ni rabil prislužiti. A za Saro bi lahko, če bi želela, v Palermu poskrbel. Tukaj ji razen prijateljevanja ali denarnega nakazila ni mogel nuditi kaj dosti, njeno življenje je bilo precej omejeno na družbeno situiranost v mafijski lestvici. Morda ji bo ponudil, da pride z njim, ko bo odšel. Bilo bi lepo, kajne? Da bi jo odpeljal na otok, kjer sonce nikoli ne umre in ji ponudil eno od ogromnih spalnic v očetovi vili, ki je izgledala kot kakšna kraljeva palača.. Zasmejal se je, ko se je Sara tako očitno zgrozila nad pornografijo, ki jo je našel v vrhnjem predalu. Bila je presneto ljubka, ko se je takole upirala tistemu, kar je držal pred njo; a imel je dovolj zdravega razuma, da je stvari hitro tudi odmaknil. »Okej,« ji je prikimal in se posvetil sefu s preprostimi kombinacijami, ki si jih je lahko zapomnil vsak osnovnošolec. »Ja,« je odsotno pokimal, ko je že poskušal z nič, ena, dva, tri in se vratca še vedno niso odprla, »ni prava.« Za nekaj trenutkov je obstal, potem pa, bolj iz pomanjkanja idej kot iz dejanskega mišljenja, da bi lahko bila prava, odtipkal kodo svoje bančne kartice. »O moj bog, Sara,« kar ni mogel skriti navdušenja in ob tem ji je pomignil, naj se mu pridruži, ko je vrata počasi odprl in se je pred njegovimi očmi prikazal zajeten kup stotakov, zvezanih v kupčke in nekaj skrbno varovanih map. »Mislim, da sva našla, kar sva iskala,« se ji je široko nasmehnil.
gabriel oliveira
število prispevkov : 167 cash : 24371 street reputation : 82 tvoja starost : 32 starost lika : 34 group : oliveira cartel kraj rojstva : rio de janeiro, brazil
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Ned Sep 29, 2013 10:55 pm
;tag oh sammy
"Viski ob morju zveni super, mogoče po tem ko totalno zjebeva Carla. Saoirse bo zadovoljna in morda, sicer malo verjetno, ampak morda dobiš dopust in lahko greš nazaj v Palermo. Gotovo pogrešaš svojo družino." V mislih je seveda imela njegovega očeta, morda je celo imel kakšnega brata ali sestro, mogoče oboje. Ni prav veliko vedela o njem, je pa to, kar ji je dejansko povedal, toliko bolj cenila. "Moji najbrž mislijo, da delam kaj uglednega, v bistvu jih že dolgo nisem poklicala," je nekoliko kisel zaključek stavka obvisel v zraku. Po petih letih na drugem kontinentu je pozabila kakšen je bil občutek pripadnosti, občutek družine in ljubezni, ki ti jo dajejo, ampak saj se niti niso tako dobro razumeli. Revščina je v Sao Paolu velik problem in njihova družina ni bila nikakršna izjema. Dejansko ji je bilo tukaj bolje. Nevarneje, ampak bolje.
Previdno je prelagala papirje in iskala košček s štirimestno kodo in se sem in tja zdrznila, ko je Sammy poročal o svojem neuspehu. Kolikokrat pravzaprav lahko vpišeš nepravilno kombinacijo? Ni prav velikokrat vlamljala v sefe, v bistvu sploh ni veliko vlamljala in še takrat ko je, je umazana opravilca prepuščala drugim. "Kaj? Uspelo ti je? Oh, Sammy," se ji je nasmešek razlegel preko celega obraza in pristopila je bliže. Povzpeti se je morala na prste, da je videla preko njegovega ramena, toda bila je prepričana, da sta resnično našla kar sta iskala. Ja, to je to. Moralo je biti to. "Daj, daj, da vidim." Odprla je eno izmed map, polno papirjev, ki verjetno niso bili velikega pomena za pekarno … Saoirse pa jih bo prekleto cenila, jih morda celo uporabila proti Rusom. Kakorkoli že, opravila sta, tukaj sta opravila.
sammy galante
število prispevkov : 141 cash : 262 street reputation : 105 tvoja starost : 31 starost lika : 28 group : irish mob kraj rojstva : palermo, italy
Naslov sporočila: Re: carlo's bakery Pon Sep 30, 2013 12:06 am
tag, sara [the mission]
Nekoliko je postal živčen, ko je omenila njegovo družino in vse, kar je mogel, je bilo, da je silovito pokimal. »Ja, papija precej,« je pritrdil, ker je vedel, da je skorajda nemogoče, da bi vedela o družini, ki jo ima doma, vsaj o tisti, ki si jo je ustvaril sam. »Morala bi jih poklicati,« je precej odsotno dejal, »družina je pomembna.« Kar ni si mogel pomagati, misli so mu samodejno bežale nazaj h Caterini in otrokoma. Ni se počutil krivega za to, kar se je v njegovi odsotnosti od doma zgodilo med njim in Emmo in med njim ter tisto ekstremno seksi žensko iz kluba prvi večer, prevare niso bile nikoli ravno problematične. Počutil se je nekoliko krivega, ker jih je pustil same, čeprav je bilo nekako pričakovano, da bo tam in da jih bo obvaroval pred kakršnimikoli problemi, v katere bi lahko zapadli kot žena in otroka Galantejevega sina. »Ja,« se je zadovoljno nasmejal in stopil korak na stran, da je lahko tudi ona videla vsebino, ki se je skrivala v sefu. Precej zanimiv kup zadevic, si je moral priznati. Sam bi z veseljem s seboj odnesel denar, pa je vedel, da ni tako preprosto. Ni jima bila naložena kraja, naloženo jima je bilo samo in izključno iskanje podatkov. Z veseljem bi vzel kaj zase, a po drugi strani je bil prepričan, da ta informacija lahko pride do svetlolase šefice in z ognjem se ni imel namena igrati. Predal ji je eno od map, sam pa je odprl drugo in njegove oči so se razširile, ko se je pred njim izrisala fotografija O'Brienove skupaj s skopim psihološkim profilom. Tole je bilo.. zlata vredno, vsaj za njuno šefico, to gotovo. »Bravo,« se je zarežal rjavolaski in pod roko vzel mape, pritisnil vrata sefa nazaj in preko njih namestil sliko, ki jo je sara prej odstranila. »Pridi, ljubica,« jo je zagrabil za njeno prosto dlan in jo nežno povlekel za seboj, »čas je, da greva.«