wine cellar

Naslov sporočila: Re: wine cellar Tor Mar 25, 2014 9:25 pm

tag, mission

v njej že znani piceriji je zasedla mesto ob oknu, kot je to počela že nekajkrat do takrat. delala je tam, zato je poznala prav vsak kotiček, hkrati pa bi lahko picerijo prehodila v miže, če bi bilo to potrebno. kakorkoli že, čakala je nanj. na tisto osebo, moškega, ki ji ga je mafija dala kot določeno misijo, da ga spravi v vinsko klet. ni bila ravno izučena kako se sukati okoli moškega, glede na to, da ji to nikdar ni bilo potrebno, sedaj pa je bila že poročena, vendar daleč stran od svojega moža. v glavi je šla že petič v tistih nekaj minutah skozi načrt, saj si ni smela privoščiti nobenih napak. ne, napake bi jo stale življenja, smrti pa si nikakor ni želela. vsaj ne še. mafija je bila pač mafija, rasla je z njo, zato je poznala vse grde posle in vse skrivnosti, ki so se je nekoč tičale, ko je bila še v italiji. amerika je bila zagotovo nekaj povsem drugega, a želela je zlesti po lestvici, kljub temu, da ni bila dobesedno članica mafije. bolj natakarica, ki so jo nekako vmešali v mafijske posle, ona pa je to sprejela z odprtimi rokami, češ da je sicer ni strah umreti, si pa želi nekaj popestritve v svojem turobnem življenju.

in tako je sedaj sedela v tisti majhni, precej prijetni piceriji, ki je že počasi zapirala svoja vrata. le nekaj rednih strank je še sedelo za mizami, med drugimi tudi mlad par, ki jo je spominjal nase, ko je bila še pred nekaj meseci v takšnem položaju. brezskrbna, čisto pred poroko. in noseča. da, noseča. in sedaj je sedela povsem sama, njen mož je bil daleč stran, otroka pa je izgubila. torej ji ni preostalo drugega, kot da je pogled preusmerila vstran, k moškemu, ki je počasi vstopil v prostor in zasedel barski stolček. videti je bil oblečen precej formalno, v rokah je nosil aktovko, za pasom pa je lahko opazila črno pištolo. naročil je pivo in po naglasu je takoj zaznala, da ni bil eden njenih. v picerijo so namreč zahajali zgolj italijani in pa nekaj turistov, ki so vsekakor izgledali kot turisti. povsem prepričana je bila, da je naletela na svoj ulov, zato je vstala in se s kozarcem alkoholne pijače pomaknila k šanku, blizu njega. na obraz si je nadela prijeten obraz, potem pa tujca ogovorila in se pri tem ves čas smehljala. » gospod spencer? « se je pozanimala in se poskušala znebiti nekoliko skrhanega glasu, potem pa mirno nadaljevala. » mislila sem že, da vas ne bo in da s sklenitvijo posla ne bo nič, « seveda je lagala. nič od tega ni bilo res. dobro je vedela, da bo prišel. pa vendar je moški izgledal povsem miren, brez kakršnih koli skrbi. očitno ni pričakoval zasede, plana, ki ga je imela italijanska mafija dobro načrtovanega. » torej bi kar pričela? « je zamrmrala in s prstom drsela po kozarcu, da je le ta oddajal visok hreščeč zvok. nekoliko ležerno se je naslonila na pult, pri tem pa poskrbela, da je razkrila svojo pištolo za pasom in mu s tem dala vedeti, da je za njuno srečanje dodobra oborožena, če bi šlo kaj po zlu. in ko je moški to več kot očitno dojel, se je pri tem zgolj zahahljal in v pozdrav stresel njeno roko. » torej, lahko pričneva? « je povsem formalno dejala. ni si upala biti preveč vsiljiva, zato je svoje prste držala kar najdlje od njega in čakala, da se moški nekoliko sprosti. pri tem jima je naročila še nekaj alkohola in skrbela za to, da on vsekakor ni bil povsem trezen. nekaj časa je govorila izključno o poslu, potem pa prešla na druge teme, da bi se mu s tem prikupila in ga kasneje z lahkoto spravila iz picerije. » torej gospod spencer, ali naj vas kličem kar robert? nikjer ne vidim nobenega poročnega prstna, mar to pomeni, da ste.. samski? « se je pozanimala in se pri tem precej otroško zahihitala, čeprav se ji je moški bolj kot ne gnusil in bi mu z veseljem pištolo porinila v usta in pritisnila na petelina. a posli so bili pač posli in tudi sovražnika si moral držati na določeni distanci, predno se je prava zabava sploh začela. s telesom se je pomaknila proti njemu, svojo roko položila na njegovo in skrbno ohranjala nasmešek na obrazu. » zagotovo ste eden tistih moških, ki dobi prav vsako dekle, imam prav? « z nogami se je že nekoliko dotikala njegovih kolen in jih počasi širila, dokler ni bila s koleni že povsem v njegovem mednožju. čutila je nagnusno trdino njegovega uda in se sama pri sebi hahljala nad naivnostjo svojega sovražnika. s telesom se je sklonila k njemu, toliko, da je bila z usti povsem blizu njegovega ušesa, potem pa mu nežno zašepetala: » poznam pravi kraj, kamor ne hodi veliko ljudi, « je zamrmrala in ga potem nežno poljubila na lice, z rokami pa poiskala njegove dlani in jih prepletla. dišal je po dragem parfumu, tistem, ki si ga sama najbrž nikakor ne bi mogla privoščiti in njegova brada je bila še povsem sveže obrita, tako, da je prijetno bodel, ko se ga je dotaknila. » se spraviva od tod, sedaj ko so posli končani? « je ponosna sama nase dejala in se pri tem nasmehnila. oh s kakšno lahkoto bo opravila s to nadlogo! počasi je vstala, pograbila svojo torbico in pustila, da je moški plačal za njuno pijačo. iz žepa je potegnil šop bankovcev, potem pa se ponovno obesil nanjo in ji sledil k izhodu iz picerije. ker svojega avtomobila ni imela, je sedla v njegov avto in mu dajala navodila kam naj vozi. ob vožnji je večkrat pogledovala v njegovo smer, kot bi se mu tiho posmehovala ker je bil tako novopečen v takšnih poslih in od dame kot je bila ona ni pričakoval ničesar hujšega. dajala mu je napotke kam naj torej vozi, potem pa izstopila iz avta, ko sta prispela na cilj. bil je povsem slep kar se tiče šestega čuta, ki ga očitno ni imel. zagrabila je njegovo roko, potem pa pospešila korak h vratom, ki so se nahajale nedaleč stran. » nikogar ni tukaj in nihče ne sme izvedeti, razumeš? « je zamrmrala, potem pa počasi odprla vrata, in ga potegnila za seboj. » počakaj tukaj, « je zašepetala po nekaj metrih čiste teme, potem pa izginila stran, tako, da ni imel več kontrole nad njo. ko niti ni pričakoval, se je priplazila za njegovih hrbtom in ga z topim predmetom z vso silo udarila po temenu, da je za trenutek izgubil zavest. in ko se je ubogi moški bežno le zbudil, se je že nahajal v sedečem položaju, zvezan, okoli njega pa je bilo kopica moških, ki so bili videti razburjeni in oboroženi. zasedla je mesto v ozadju, čeprav ni imela nikakršnega veselja, da bi videla kako se bodo izživljali nad njim. vsekakor si je zaslužil kar mu je šlo, pa vendar ni imela užitka videti trpeče ljudi. nekaj časa se je tako naslanjala na steno za seboj, opazovala sikanje iz njegovih ust in potem ostre udarce, potem pa se naveličano odpravila skozi stežaj odprta vrata in odšla. opravila je svojo nalogo, na kar je bila prav posebno ponosna. morda pa življenje v ameriki le ni bilo tako slabo.