število prispevkov : 505 cash : 32449 street reputation : 314 tvoja starost : 31 starost lika : 43 group : wallace crime family kraj rojstva : ac, nj
Naslov sporočila: wallace's office Ned Mar 09, 2014 9:47 pm
weston cross
število prispevkov : 62 cash : 565 street reputation : 39 tvoja starost : 33 starost lika : 34 group : wallace crime family kraj rojstva : new york
Naslov sporočila: Re: wallace's office Sob Mar 22, 2014 5:57 pm
tag, dom
z globokim vzdihom si je prečesal lase in v stranski predal svojega avtomobila pospravil značko in pištolo, ki jo je nosil pri delu. kljub vsemu se mi ni zdelo najprimerneje, da jo vzame sabo, ko odide v kazino iz več razlogov. kot prvo, mu notri ni prav nič koristila. kot drugo, pa vsekakor ni želel uporabiti svojo pištolo, s serijsko številko, ki so mu jo dodelili na postaji. namesto nje je iz predala vzel drugo, ki jo je dobil na ulici, tako, ki je nihče ne more izslediti in stopil iz avtomobila. stisk pri srcu, ki ga je spremljal prvih nekaj mesecev je že zdavnaj izginil ko se je povzpel po stopnicah do zdaj že poznane pisarne in z počasnimi, sproščenimi koraki zakorakal do vrat. pokimal je varnostnikom in rahlo potrkal na vrata. na obraz mu je šinil blag nasmešek, ko ga je zagledal na stolu in zaprl je vrata za sabo ter se naslonil nanje. »vsekakor boljši način preživljanje večera kot sem imel v mislih,« je zamrmral ob misli na domačo situacijo, kamor ga ni niti malo vleklo in stopil k oknu, s katerega je bil čudovit razgled na celo promenado, in za tem na cel atlantic city. puhnil je zrah iz ust in zmajal z glavo. »prekleto dober razgled dom.« sprva ni vedel kako naj se obnaša pred donom, avtoriteta ki jo je imel mu je bila tuja. že res, da je celo svoje odraslo življenje živel v hierarhiji, ko si plezal po stopničkah do naslednjega ranka in si gradil avtoriteto. a to je bilo drugače. ljudje, ki jih je videl zunaj bi umrli zanj, brez pomisleka. na nek način je vedel, da je bil zdaj tudi sam v tej poziciji. še enkrat je zmajal z glavo preden je sedel na stol nasproti doma in vzel enega izmed kozarec, ki mu je bil namenjen. »slow night?« vedel je, da se od njega pričakuje poročilo, navsezadnje je imel vlogo, ki jo je moral izpolniti, a nikamor se ni mudilo. ni vedel, kaj točno naj pričakuje, vsaj od začetka, ko se je spustil v življenje mafije, a vsekakor to ni bil viski in cigare z domom wallacom. a ni se pritoževal.
dom wallace
število prispevkov : 505 cash : 32449 street reputation : 314 tvoja starost : 31 starost lika : 43 group : wallace crime family kraj rojstva : ac, nj
Naslov sporočila: Re: wallace's office Ned Mar 23, 2014 9:25 pm
tag, weston
Ko je vstopil, se je nagnil nekoliko nazaj na svojem usnjenem sedežu, med tem je preko njegovega obraza šinil širok in zadovoljen nasmešek. Prijetno je bilo imeti v tem okolišu nekoga, s komer se je.. tako nekako prijateljsko družil. Nista bila zaupnika, niti blizu, sta bila pa vseeno – no, karakterno ustrezna. »Kozarec odličnega konjaka je zmeraj dobra opcija. Postrezi si.« Z roko je pomignil proti leseni mizi na robu, na kateri je bilo nekaj različnih steklenic in kristalnih kozarcev. Všeč mu je bilo imeti fine kozarce, iz katerih je pil, všeč mu je bilo imeti drage pijače iz drugih koncev sveta, lepo zašite obleke, cigaretnico, ki je bila prav gotovo vredna več, kakor stanovanja polovice njegovih podanikov. »Precej prestižen, ja,« se je zadovoljno nasmehnil, v stolu se je malce obrnil, da je imel tudi sam okno v vidnem polju. Pogled na boardwalk in na neskončno modrino onstran. Da, to mu je bilo všeč. Včasih je zgolj zamišljeno gledal skozi okno, včasih je opazoval ljudi, zmeraj se je počutil, kakor da je na vrhu sveta. Kar je, po svoje, tudi bil. Kralj Atlantic Cityja s tisoči, ki so mu morali tako rekoč poljubljati konice lakiranih čevljev, če so hoteli uslugo. Božji namestnik v Atlantic Cityju, prav to je bil.
»Ni posebno razburljiv, ne,« je zmajal z glavo in brezbrižno skomignil z rameni. Nobene akcije danes, nobenih problemov; pravzaprav je bil na precej dobrem mestu, a moral je priznati, da so mu težave zmeraj pognale adrenalin po krvi. Morda je potreboval odmor, istočasno pa je zmeraj v življenju pogrešal dogajanje. Za odmor se je vračal h Katie in k družini, za odmor je na veličastnem kavču gledal nogomet ali zaplaval v bazenu. Tukaj.. tukaj je bilo nekoliko nenavadno takole posedati. Praviloma bi bil že zdavnaj doma, tako pa je vedel, da ga tam nihče ne bo pričakal; družina je bila zdoma. Segel je po cigari, ki jo je ob njegovem prihodu odložil v pepelnik, in prižgal jo je znova. »Kako se privajaš na naše mesto? Potrebuješ kaj?« Nekaj je bilo namreč na njem; Dom mu je iz izhodišča zaupal. Temu primerno je bil pripravljen tudi deliti usluge.