underground station

Naslov sporočila: Re: underground station Tor Mar 25, 2014 7:11 pm

tristian smitten3

proste večere je vselej izkoristila. nikoli se ni branila steklenice vodke ali viskija in ob takih večerih jo je bilo najti povsod. to so bili večeri, ko je lahko užila svobodo. ko se je lahko pretvarjala, da ima življenje, ki si ga je vedno želela. v mafiji se ji je sicer dobro godilo, a vseeno si je včasih z zavistjo ogledovala normalna dekleta svojih let katerih edini problem je bil, da niso vedele, če bodo opravile izpit. tako se je tudi danes potikala po postaji podzemne železnice in vsake toliko časa nagnila steklenico viskija, ki jo je vestno nosila s sabo. pila ga je kot vodo in ni ji več mogel hitro do živega. previdno si je ogledovala vsakega mimoidočega in izbirala družbo za zvečer. želela je najti nekoga, ki bi z njo okoli paradiral le en večer in ne bi želel biti najboljši prijatelj za vedno. na žalost si na takega puhoglavca hitro naletel in zato je morala biti previdna. morda pa bi mogla poizkusiti v klubu. ura je bila že dokaj pozna in normalnih ljudi je počasi zmanjkovalo. raje so se zatekli v varne domove. sama je nameravala užiti večer kolikor se ga bo dalo. že se je želela nameniti v klub, ko je kakšnih 10 metrov stran zagledala še preveč znan obraz. vesel nasmešek se je zasidral na njene ustnice in v trenutku je bila pri fantu, ki je nekoliko zdolgočaseno slonel na zidu. "tristian? kaj za vraga počneš tu? mislila sem, da imaš nalogo!" se mu je veselo nasmejala, nato pa ga strastno poljubila. bil je iz iste mafije, postaven, popolna družba, njen najboljši prijatelj in trenutno tudi njen fant. tristian nelder.

Naslov sporočila: Re: underground station Sob Mar 29, 2014 1:05 pm

Tag; brianna smitten2

Večer je bil topel ter nebo jasno. Kljub vsem visokim stavbam je bil viden košček neba, posutega z zvezdami, katere je štel, ko je bil majhen. To je počel pred spanjem, dokler ni na obisk prišla zoprna teta in mu povedala, da, če prešteješ svojo zvezdo umreš hitreje. Od takrat naprej je vsa romantika z zvezdami zanj izginila, komaj si jih je še upal pogledati. In žalostilo ga je dejstvo, da so vse zvezde, ki jih je videl v trenutku že mrtve. Če je bilo na njem živeljenje, je izginilo in vse duše, vsi delci tistega sveta so zdaj plavali po vesolju, pozabljeni in nepomembni ostalim in vse to ga je nekako opominjalo na dejstvo, da bo tako končal tudi sam. Nepomemben vsem, še lastni sin bo pozabil nanj. Umrl bo sam, nikogar nebo ob njemu ob njegovem zadnjem dihu, če se ne poboljša, najde način za pobeg ter se ustali nekje, daleč stran. Po možnosti v gorah, saj je tam čist zrak.
Stopnice, ki so vodile v podzemljno železnico je skoraj pretekel. Predvideval je, da bo tam. Vsaj upal je. Imel je naporen dan in vse kar si je v tem trenutku želel je, da vidi osebo kateri je podaril svoje skrhano srce. Že takoj, ko jo je spoznal, ko se je prvič zazrl v njene oči so vsi zmedeni koščki popadali na svoje mesto, vse skupaj je dobilo nekakšen smisel. In ta smisel je prerastel v načrte, načrte, ki jih je urejal ob misli nanjo. Ni ji še razkril, vendar bil je prepričan, da jih bo vesela, da bo vesela dejstva, da je začel o svojem življenju končno razmišljati kot o nečem pomembnem ne pa o nečem vsakdanjem, minljivem in bednem.
Zagledal jo je. Z steklenico viskija v rokah in neravno hojo ni izgledala ravno preveč posrečen vir njegove ljubezni, vendar ravno zato mu je bila že ob prvem srečanju tako zanimiva. Bilo ji je vseeno, ni se zmenila za nekatere ne naklonjene poglede, ni se menila za beseda nekaterih drugih ljudi, ki so jo gledali z neodobravanjem. Naslonil se je na steber ter si prižgal cigaret ter jo še nekaj časa opazoval. Ja, z njo bi res lahko preživel svoje življenje in naredila bi ga tako zelo preprostega.
Nekaj časa je trajalo, da ga je prepoznala in pritekla k njemu. Ko ga je objela okoli vratu in, ko je čutil njene ustnice na svojih mu je srce poskočilo in želel si je, da se nebi nikoli odlepila. »iščem pijana dekleta, kot si ti, da se mi pridružijo v postelji pa sem nažaost naletel nate. spet« se je zasmejal v odgovor in jo skuštral »Iskal sem te in predvideval, da si tukaj« je hitro razložil, preden bi jo užalil. »In opravke sem že odpravil. Zakaj me nisi povabila z sabo?« njegov glas je bil slišati užaljeno čeprav ni bil. Dajal, ji je svobodo, ki jo je hotela, njegova edina želja pri vsem tem je bila, da je druge moške pustila pri miru.