569 caspian street

Naslov sporočila: Re: 569 caspian street Sob Mar 22, 2014 3:30 pm

tag; rosanna donati srcek

note; 583 words and still lame.

Odprla je vrata hladilnika in zadržala dih ob vonju mesa, ki se je širil po prostoru. Že nekaj let je živela vegeterijansko življenje, se odrekala mesu ter prisegala na kuhano zelenjavo. Meso se ji je zagabilo, ko so pred leti v šoli vrteli video o njegovem proizvodu . Predstavitev je bila zelo nazorna in prikazala je vsako podrobnost tudi usmrtitev uboge, nedolžne živali katere edini greh je bil, da jo je rejec preveč hranil in je bila primerna za zakol. Ni prenesla nemočnega, bolečega cviljenja živali zato je zapustila učilnico. Tako ali pa tako je vedela kako se konča: govedina v juhi ali pa pečenka ob pečenem krompirju in srečna družina okoli mize. Ni bila prepričana kaj se ji je zagabilo bolj.
Na polici, zraven tetrapaka pomarančnega soka je zagledala nekaj mlečnih jogurtov in enega pograbila. Hitro je zaprla vrata ter zadihala z polnimi pljuči. V prsnem košu je čutila svoje srce, kako je začelo rahlo hitreje biti in pomagala mu je še z nekaj kratkimi vdihi in izdihi. Odstranila je pokrov lončka, ga skrbno vrgla v smeti in iz predala za pribor vzela žličko in z njo zajela nekaj sladke vsebine.
Še za trenutek se z žličko v ustih stala na mestu ter se razgledala po prostoru. Vse je bilo na svojem mestu, tla so bila počiščena, stoli prinjeni ob mizo, pult pobrisan in pomivalni stroj je tiho brnel. Skozi odprta, čista okna je prihajala sončna svetloba in z njo toplota. Bila je zadovoljna sama z sabo saj je svoj prosti čas izkoristila, da je pospravila stanovanje in ostalo ji je še nekaj uric prostega časa.
Z jogurtom je odšla v dnevno sobo, ki je bila opremljena z starim, že obrabljenim pohištvom, ki je bilo tukaj že od prej in verjetno pripadal prejšnim lastnikom stanovanja. Knjižna omara je bila zdelana kot knjige na njej. Pograbila je roman, ki ga je trenutno brala. Gone with the wind je bil njen naljubši, prebrala ga je že skoraj desetkrat in nekatere strani so bile popackane, listi rahlo zmečkani in robovi načeti. Vendar zgodba je bila vseeno dobra, tragičen konec je bil kljub mnogim packam še vedno berljiv in čustven. Ne glede na to, da je knjigo že tolikokrat prebrala ji je konec v oči še vedno privabil solze.
Pogreznila se je v mehak kavč in pred sabo držala knjigo ter se počasi potapljala v svet zgodbe. Tako bi lahko ostala do večera in še potem bi se z težkim srcem ločila od knjige. Kljub obrabljenosti je imela še vedno tisti značilen vonj listov, ki ga je oboževala pri novih knjigah. Ljubila je obračanje listov, prebiranje strani za katere je vedela, da jih še noben ni. Prav tako je rada brala sposojene ter stare knjige ter podoživljala občutke predhodnjih bralcev. Knjige so se ji zdele fascinantne, bila je zaljubljena v njih in včasih z njimi že rahlo pretiravala. Bila je prepričana, da je z njimi živcirala tudi svojo sostanovalko rosannno z katero pa ne najde skupnega jezika. Kljub temu da živita v istem stanovanju že nekaj časa se mirelli zdi, da je med njima veliko brezno. Preveč sta si različni v obnašanju, mišljenju in načinu življenja katerega sta živeli. Mirella bi naredila vse, da bi živela normalno med tem, ko se ji zdi, da rosanna uživa v svojem.
V predsobi je zaslišala ropotanje. Zavzdihnila je in priprla knjigo, da so jo listi in platnice rahlo uščipnili v palec. »Živjo« je pozdravila svetlolaso dekle, ki je vstopila v prostor ter se ji prijazno nasmehnila

Naslov sporočila: Re: 569 caspian street Sob Mar 22, 2014 4:11 pm

mirella smitten3

"naj bo te posrane gužve že enkrat konec," je predse tiho zajavkala svetlolaska in prenesla težo z ene noge na drugo. stara ženska pred njo in prodajalka v pekarni sta ji namenili ogorčen pogled. samo privzdignila je obrvi in jima pomignila, naj nadaljujeta. na ta presnet kruh je čakala že 15 minut in potem se še ta babica pred njo ni mogla odločiti ali naj raje vzame celega ali pol hlebca. rosanna je njenemu zatilju namenila oster pogled. tako ali tako kmalu ne bo več korakala med nami. in če ne bo tega nakupa opravila hitro, priseže, da ji bo pomagala pri odhodu na drugo stran ali kamorkoli že. svetlolaska še nikoli prej ni tako pogosto kupovala kruha, saj je jedla večinoma zunaj. a odkar se je morala v stanovanje vseliti s tisto tečno rdečelasko, sta si morali opravila pač razdeliti. in danes je bila za nakup kruha na vrsti ona in to neskončno čakanje jo je spravljalo ob živce. ob mirelli je bila tečna že, če je bila dobre volje. ko pa dan ni bil dober, bi se na svojo sostanovalko najraje zdrla. sploh ni mogla natančno definirati kaj točno jo pri mirelli moti, zato se je zadovoljila z odgovorom vse. skupnega jezika z njo ni mogla najti, četudi bi poskušala. bila je preprosto preveč..nedolžna za rosanno. zato je tudi nikakor ni mogla priznati kot članico mafije, to pa so bili edini ljudje, do katerih se je vsaj potrudila biti prijazna.
ko je končno dobila kruh, je želela čim prej priti do doma, zato je ubrala bližnjico prek nekih ozkih uličic. kljub temu, da je z visokimi petami, oblekico in rdeče namazanimi ustnicami, dajala bolj vtis navadnega mestnega dekleta, kot pa mafijašice, a je ni bilo strah morebitnih pripadnikov tolp, ki bi ji utegnili prečkati pot. z njimi bi opravila v trenutku. a pot je potekala mirno, zato je hitro prišla do vhoda v njuno stanovanje in sunkovito vstopila. do kuhinje je morala prečkati dnevno sobo, v slednji pa je seveda sedela ena njej manj ljubih oseb. "hej" jo je hitro ošinila s pogledom in kruh brez besed odložila na pult. če si ni želela izzvati prepira je mirello raje ignorirala in se lotila svojih opravil.

Naslov sporočila: Re: 569 caspian street Sob Mar 22, 2014 11:34 pm

tag; rosanna donati srcek

zavila je z očmi ob hladnem pozdravu, ki ga je prejela in že hotela nadaljevati knjigo, ko se je spomnila vsega, kar mora naročiti rosanni. »Pospravila sem, zato ne razmeči vsega v trenutku« je govorila dovolj glasno, da je bila prepričana, da jo je slišala v kuhinjo »In mislim, da se ti je meso usmradilo, nevem« počutila se je kot mama, nezanimiva starejša gospa katera neprestano teka za svojimi mulci ter jim govori kaj morajo narediti. Vendar ni mogla iz svoje kože, pa naj je še tako nezanimiva in dolgočasna vendar je rada imela red povsod; v službi, doma, v avtu,... ni prenesla nereda in neprestano je hotela imeti kontrolo nad dogajanjem. Ob enem ji je bilo všeč, ko ji je to uspevalo po drugi strani je ša na živce sama sebi in počutila se je krivo, da je njena sostanovala pristala v stanovanju ravno z njo. Bila je prepričana, da rosanna ni slaba punca, čeprav je ni niti poznala dovolj dobro. Prepričana je bila, da je popolnoma vredu in da ima rada zabavo, katere pa doma ne dobi. Velikokrat je že hotela kaj ukreniti glede tega, vendar se je vedno čutila preutrujeno in nepripravljeno za kaj takšnega. jutri se je vedno glasila tolažba iz njenih ust namenjena njej sami. Vendar jutri ni nikdar prišel zato se še vedno nista nikoli preveč pogovarjali.
Hitro je pojedla še preostalo vsebino jogurta ter prazen lonček odnesla v kuhinjo in a vrgla v smeti. Rosanna je bila še vedno tam in okrat preprosto ni mogla odditi iz sobe, ne da bi jo obgovorila »se je danes zgodilo kaj zanimivega?« jo je vprašala ter se z eno roko naslonila na pult, drugo pa vprla v svoje boke.

Naslov sporočila: Re: 569 caspian street Ned Mar 23, 2014 12:13 pm

mirella smitten3

rosanna je zavila z očmi. seveda je takoj začela brbljati. je bila punca res tako zdolgočasena, da ni mogla niti za sekundo utihniti? "tukaj imaš svoj kruh!" se je glasil njen odgovor na vse rdečelaskine zahteve. morda bi morala ven? iti nekam, kjer bo lahko imela svoj mir. ideja je bila čudovito mamljiva, a se ji po drugi strani ni dalo spet iz stanovanja. zato je le odprla hladilnik, da bi preverila meso. fuj. prvič je imela mirella prav. hitro ga je pobrala iz zmrzovalnika in pristalo je v smeteh. bog, tale stanovanjska kuha ji res ni ležala. morda bi spet morala začeti jesti zunaj. odprla je hladilnik, da bi poiskala kaj užitnega in nato iz njega potegnila mleko, ter na štedilniku pristavila kavo. obupno jo je potrebovala, ker se je je loteval glavobol. in mirellina prisotnost ji ni pomagala. brez da bi ji namenila pogled, ko se je prikazala za njo, ji je odgovorila. "nič posebnega. dokaj mirno je bilo. pa ti? kako gredo stvari v odvetniških vodah?" še samo sebe je presenetila, ko se je s sicer čemernim glasom dejansko pozanimala o nečem in sostanovalkinega življenja. a stalna tišina tudi njej ni bila v veliko veselje in še več možnosti je bilo, da se bosta spet sprli. še zdaj ni razumela kaj je mislil tisti, ki ju je skupaj vtaknil sem.