corona beach bar

Naslov sporočila: Re: corona beach bar Pon Mar 24, 2014 2:03 pm

tristan

nedelje so bile vedno, kadar ni bila na dežurstvu, čudoviti dnevi. vse od jutra do večera si je lahko vzela čas samo za lucasa in že tradicionalno sta imela vsako nedeljo kako novo 'dogodivščino', kot sta jih sama poimenovala. on je izbral prostor in ona je organizirala nekaj zabavnega. tokrat je mali izral plažo, ona pa mu je priredila mini lov na zaklad, ki je vključeval najprej iskanje namigov, skritih na različnih mestih po plaži, nato pa še dejansko izkopavanje zaklada, ki je bil zakopan v pesku nedaleč stran od ležalnika, na katerem se je trenutno sončila njena nadvse prijazna upokojena soseda, ki je tudi budno spremljala lucasovo iskanje od začetka do konca. ženica je bila pravi biser in je natalii, ko so prispeli na plažo, dobrohotno šepnila, da bo ona pazila na malega, temnolaska pa naj si medtem privošči kak koktejl ali dva v senci. niti na mislej ji ni padlo, da bi ženski ugovarjala, in tako se ji je le še hvaležno nasmehnila preden se je odpravila proti baru corona.

iz žepa je potegnila telefon in napisala sms, ob katerem se ji je na obrazu narisal nasmešek, nato pa naročila velik sadni koktejl, zaenkrat še brez alkohola. toda dan je bil še dolg in sama se je počutila naravnost čudovito lenobno. minilo je kakih dvajset minut, preden je v bližini zagledala znano postavo in nasmešek na njenem obrazu se je samo še razširil. "prav vedela sem, da boš imel danes čas," je z nasmeškom zmajala z glavo namesto pozdrava, ko je svetlolasec pridesel na barski stolček ob njej. "lucas ima varuško, tako da imam jaz prosto popoldne. kako čudovito se to sliši, kajne?" do tega sploh ni vedela, kako prekleto je potrebovala teh nekaj trenutkov sprostitve. "torej, tristan, povej mi kaj je novega?"

Naslov sporočila: Re: corona beach bar Pon Mar 24, 2014 8:13 pm

tag; natália
trmasto je brcnil kamenj, ki se mu je nesrečno znašel pred nogami. čakal je svojega partnerja, ki je opravljal še zadnje ne tako umazane podrobnosti njune naloge. nedelja naj bi bil dan za počitek, nedelo. dan, ko daš vse štiri od sebe in uživaš. "pizdun" je zamrmral sam sebi ob misli na njegovega šefa, ki ga je v soboto zvečer poslal po nedeljskih opravkih. kdo še dela na tako lep, sončen dan? on.
žep mu je zavibriral ter jezno je iz njega potegnil telefon. bil je prepričan, da ga kliče njegov nadrajeni, vendar je bilo sporočilo, ki ga je takoj spravilo v boljšo voljo. brez odgovora je telefon pospravil nazaj v žep in se odpravil proti avtu, kjer je počakal svojega sodelavca. tam sta ste poslovila in odšla vsak v svojo smer. vendar on ni zavil proti svojemu domu, namesto tega je zavil proti plaži. že ob misli na svež zrak in zvok valov mu je vrnilo energijo in imel je občutek, da se bo nedelja kljub vsemu še dobro končala.

ko je prispel na parkrišče poleg plaže je stopil iz avta in skoraj stekel po milem klancu navzdol in nato počasi prehodil do bara. še vedno je imel oblečene črne kavbojke ter plavo srajco z kravato in... črne superge. Bilo mu je malo nerodno, zato je hitro prisedel k svojemu zmenku. ni bila zares njegov zmenek, vendar nekdo z katero je bil dogoverjen.
"tudi, če ga nebi imel bi si ga vzel" ji je odgovoril v pozdrav in se ji prikupno nasmehnil. premeril je njeno pijačo ter v roke prijel meni, da je videl ostalo ponudbo "Oh verjamem, da je naporno biti neprestano z otrokom. za ciela v večini skrbi njegova mama, vendar že po njenih očeh vidim, da ni ravno najlažje" sredi stavka je naročil limonado in malo se mu je stožilo po čem alkoholnem vendar ni si upal peljati pod dozo.
"čeprav tebi se ne vidi, da te mali kaj otrudi" svoj kompliment je pospremil z manjšim, hitrim pomežikom ter nato svoj sramežljiv pogled hitro sprehodil po plaži. bilo je sončno in nekaj ljudi je prosti čas preživljalo na pesku, čeprav se ni noben kopal, ker je bilo še prezgodaj in voda je bila še vedno premrzla. prikupna črnolasa natakarica, ki jih je štela okoli dvajset je prinesla njegovo naročilo in pristavila račun, nato pa brez besed odšla. naredil je požirek osvežujoče pijače ter skomignil z rameni "nič posebnega, posli o katerih nerada poslušaš" je rekel ter zamahnil z roko. "pa pri tebi? še vedno rešuješ živjenja nesrečnim ljudem, ki jih krogla popolnoma nepričakovano zadane v najbolj bedno mesto?"

Naslov sporočila: Re: corona beach bar Čet Mar 27, 2014 11:32 am

tristan
note: samo da veš, nat načeloma ne ve, da je on v mafiji, ker potem verjetno ne bi bila v takem dobrem odnosu kot sta zdaj. ;D

»kako nadvse prijazno od tebe,« mu je zapeljivo pomežiknila, preden se je zasmejala. res je bila lahko srečna, da je imela prijatelja, kot je bil tristan – nekoga, ki je razumel, kaj se je trenutno dogajalo v njenem življenju, nekoga, ki mu je lahko zaupala ter hkrati počela razne neumnosti, ob tem pa vedela, da je ne bo vzel resno. »res je naporno in le redko mi ostane kaj časa, toda če bi imela možnost še enkrat izbrati bi vedno izbrala lucasa.« ne glede na to, kaj je morala storiti, da je imel normalno življenje in koliko je morala delati za to, je imela svojega sina raje kot karkoli drugega na svetu. bil je njeno malo sonce in ni je bilo stvari, ki ga zanj ne bi bila pripravljena žrtvovati. »hvala za prijaznost, toda oba veva, da to ni res.« včasih je bila tako izmozgana, da je porabila zadnje atome energije samo za to, da se je privlekla do postelje, preden se je dokončno zgrudila vanjo. in glede na to, da skoraj nikoli ni nosila ličil, so bili njeni podočnjaki na ogled vsem, ki so imeli trenutek ali dva časa za to, da so jo ocenjujoče premerili. »no, ko sva že pri lucasu – naslednji vikend ima prvo tekmo od kar je v ekipi in rad bi, da prideš.« skorajda zasijala je od ponosa, ki ga je začutila ob teh besedah in na njenih ustnicah se je pojavil sijoč nasmešek. »iskreno rečeno, najverjetneje bo večino tekme presedel na klopi, toda trener mi je, ko sem ga vprašala, zagotovil, da bo igral vsaj deset minut.« mogoče je bil njen nasmešek, ko je o tem govorila s trenerjem, nekoliko preveč navdušen, kajti revež se je zdel nekoliko zmeden, sploh, ko je kasneje odklonila njegovo vabilo na večerjo po tekmi, toda glede na to, da je šlo za lucasa, ji ni bilo žal niti za trenutek.

ob njegovih besedah se je za trenutek namrščila, toda skrbi je skupaj z njegovimi besedami odpravila z zamahom roke: »oh, prosim, saj ne bova vendar še teh nekaj uric, ki jih imam zase, zapravila za pogovor o delu?« to nikoli ni bila njej ljuba tema in pravzaprav niti ni vedela, kaj točno svetlolasec počne za preživetje. »povej mi raje, kako je šlo s tisto svetlolasko, ki je je zadnjič tako nesramežljivo povabila na pijačo?«

Naslov sporočila: Re: corona beach bar Sob Mar 29, 2014 10:52 am

tag; natalia
note; oops, niti pomislila nisem na to oprosti, sem probaa nekako popravit čepravj e ve skupaj izpadlo precej ubogo :/

»če je to lucasova želja potem seveda pridem« se je zasmejal v odgovor, čeprav je dvomil, da si je otrok zaželel njegove družbe, ali pač? Ni se preveč sekiral kaj in kako vendar je užival v trenutku počitka ter miru ob dobri družbi in sladki pijači.
»verjetno mi ni potrebno še enkrat ponoviti, da ti bom dolžan celo življenje, da si dovolj dobra zdravnica in si me rešila gotove smrti?« do konca življenja in še dlje verjetno. Zelo rad je živel in ob misli, da bi to skoraj izgubil se mu je obračalo v želodcu. Že neštetokrat ji je ponovil iste besede, vendar jih je za vsak slučaj ponovil ob vsakem srečanju v primeru, da bi pozabila ali pa ga v trenutku, ko bi bila v težavah ne poklicala.
Ob vprašanju je za trenutek sramežljivo pogledal v tla in skmignil z rameni »nič« skoraj vendar ni hotel izpasti totalen kreten pred Natalijo. Z njunim odnosom je je opravljal v rokavicah. O njegovem življenju je vedela ogromno a vseeno skoraj nič. Metal ji je koščke sestavljanke, ki niso tvorili nobene celote, večina resnice je bila zavita v vato laži in sarkazma in včasih je ob vseh teh lažeh začenjal verjeti že sam sebi, tako resnične so se zdele. računovodja , pa kaj še. V danem trenutku mu na pamet ni padlo nič bolj zanimivega in čudil se je, da se je Natalii sploh še zdel dovolj zanimiv za pogovor vendar vseeno, nekaj mesecev za tem mu je bila dobra kolegica. »veš, da nisem takšen, da bi se zapletal v nepotrebne avanture ter razmerja« je zamrmral ter skomignil z rameni. »in pri tebi? Verjetno si že sprejela kakšno povabilo na romatični zmenek ali ostajaš zvesta sama sebi?«