"kaj vam naj povem? kako se je dekle iz srede brazilskega kartela znašlo v ameriški mafiji? ta zgodba ni bogve kaj. nikoli ni bila, nekako pa tudi dvomim, da me v prihodnosti čaka kak epski zaključek. pa tudi nočem ga, če smo iskreni. hočem samo mirno življenje zase in za lucasa, vsaj dokler ne zraste in bo sposoben sam skrbeti zase. trenutno je važen samo on in to, da ostane čim dlje od mafije. kako, ko pa sem sama še vedno tesno povezana z njo, boste vprašali. iskreno, nimam pojma.

včasih, ko je lucas na treningu nogometa, si želim, da bi se rodila kakim drugim staršem, ne pa očetu, ki je bil do vratu zakopan v mafijske posle in na to še kako ponosen. tudi mama je bila ponosna nanj in kmalu sem bila tudi jaz vesela, da imam očka, ki je na tako visokem položaju v kartelu. seveda nisem imela niti najmanjšega pojma o tem, kaj kartel sploh je in kaj počne, toda vedno smo bili vsi ponosni na njegovo mesto in njegovo delo. tudi, ko sem zrasla in izvedela, kaj počne kartel, se mi to ni zdelo nekaj posebno spornega. sploh, ko sem spoznala njega. gabriel oliveira, prav tako sin moža na pomembnem položaju ter na dobri poti, da ga nasledi. oh, in sem omenila, da je bil tudi strašansko čeden in neverjetno očarljiv? ni trajalo dolgo, pa sem se zaljubila do ušes in še malo čez. tisto je bila moja mala pravljica, sladka, dokler je trajala.

kaj se je zgodilo? spor med vodjo kartela in gabrielovim očetom, zaradi česar se je njegova družina preselila v ameriko, jaz pa sem ostala v riu. hotela sva obdržati zvezo na daljavo, pa se ni dolgo obneslo. kot da toni bilo dovolj pa sem ugotovila še, da sem noseča. in kaj sem trapa storila? stekla sem naravnost v roke flavia, gabrielovega bratranca. z njim sem bila malo več kot pol leta, ravno dovolj, da sem se že skoraj prepričala, da mi je zanj dejansko mar, ko se je v mafiji nekaj ponesrečilo. umrlo je več ljudi, med drugimi tudi moj oče in to mi je dokončno odprlo oči – otrok v bližini mafije nikakor ni bil varen. počakala sem na svoj del dediščine in si kupila prvo karto za ameriko, tam našla stanovanje in po rojstvu še varuško, da sem lahko nadaljevala s študijem medicine. sprva se je zdelo, da mi bo uspelo, toda denar je naglo kopnel in hitro mi je postalo jasno, da tako ne bo šlo več.

seveda sem se odločila za najhitrejšo pot do denarja – investirala sem v nekaj dragih oblek, se vtihotapila na par zabav in se po nekaj mesecih poročila s starim bogatašem. dekle pač stori kar mora storiti in jaz sem za lucasa hotela najboljše. poleg tega pa je bilo že takrat jasno, da je joseph bolan in ne bo trajal dolgo. imela sem prav, toda joseph mi je namesto denarja, na katerega sem računala, zapustil manjše presenečenje – cel kup kvartaških dolgov, povezanih z nikomer drugim kot mafijo. dolgov, ki jih, če hočem, da lucas ostane daleč stran od njih, nekako poplačati. in kakor hitro bom to storila naju atlantic city ne bo nikoli več videl."