"kozarec viskija, prosim. pa ne tistega poceni."
natakarica hitro stopi. pa že ve,da kadar je tale gospodič razjarjen, ga ni pretirano zdravo pustiti čakati. ko dobi kozarec, ga odsotno prime, s pogledom prilepljenim na steno, strmečem daleč nazaj v preteklost. če bi nekoč šest letnemu dečku, kdaj rekli, da bo sedel v sam v gostilni in bil prisiljen razmišljati o njegovem naslednjem koraku, bi vam tisti šestletni deček, najbrž zabrusil, da ste pazzesco. ob očetu kakršnega je imel, mu ni nikoli bilo potrebno razmišljati, celo življenje je bilo že začrtano naprej. pa vendar, sedaj je tukaj. in ne ve kako naprej. "klinc gleda," reče in nagne kozarec.
pa naj vas peljem nazaj v čase, ko je mlad italijan enkrat, čisto po pomotoma zašel v gledališče. naj bi se preprodajalo tam, so rekli. a namesto, da bi ga očaral kakšen heroin, ga je očarala muzikalska diva, ki je pela tisto noč. po predstavi je šel do nje, se ji predstavil, kot založnik in ni minilo niti pol leta, ko sta že bila oženjena, muzikalski divi pa se je že začenjal kazati trebušček, kot sad njune ljubezni. je že bil pameten, tale stari ruggiero, da ji je pet let lagal, da je založnik, medtem, ko je hodil in opravljal najmanj čedne posle na tem svetu. torej, kmalu se jima je rodil sin."francisco" je rekla ženska ime, katerega sta skrbno izbrala. pa saj je imel ta francisco lepo otroštvo. kadar mati ni prepevala po odrih, je prepevala njemu uspavanke, in kadar oče ni "delal v založbi", je z njim igral nogomet. krajšal mu je čas tudi njegov polbrat katerega je njegova mama ne-malo krat pripeljala v benetke in tako sta - kadar se nista prepirala - počela najrazličnejše norčije. vse se je obrnilo, ko je muzikalska diva zasledovala založnika in ugotovila, da ima založba v kateri dela, čuden sedež. fina gospa v temnih, mafijskih, beneških ulicah? po tem ko so jo oropali in posilili, so jo kajpada ubili. še nesli so jo donu pokazati, češ, glej ti njo kaj si je upala. smolo so imeli, da ob donovi desni roki stal nihče drug,  kot založnik katerega je šla diva iskati.
tako je francisco odraščal sam z očetom. očetom, ki je bil "nadomestnik dona", kakor mu je kasneje povedal. kmalu so ga začeli uvajati v mafijo, in ni minilo dolgo časa, ko je postal konkurenčen moškim, ki so grenili življenja že od rojstva. e nel vostro sangue," mu je rekel oče. pa že. nikoli ne bo pozabil dne, ko sta oba - don in njegov oče - povabila donovo hči isabell in franciscota na večerjo. "obljubljena sta si" je ujel, medtem ko je gledal v njene zelene oči.
tako je preživljal življenje malo tu-malo tam. pameten dečko, kakršen je bil, je naredil nujno izobrazbo v šoli predčasno, potem pa se je sam - kolikor mu je pač čas dopuščal - ždel pred knjigami in zbiral znanje. ko je končno prišel do spoznanja, da teorija ni v življenju dovolj, pa se je odpravil v svet. kmalu pa je naletel na dekle. "alais," ji je rekel in ona mu je rekla, da njeno ime ne zveni tako dobro na nobenem drugem. iskrica je preskočila in rekla mu je, da se v njej rojeva novo življenje. a nekako ni bilo prav. slika isabellinih zelenih oči in stavek "obljubljena sta si" mu nista dala miru. ko je izvedel, da se mu je deklina lagala, o njeni nosečnosti, pa je bilo enostavno preveč. vso jezo je usmeril v udarce, ki si jih je ženska sama zaslužila!
pa je šel naprej. svet je ponujal toliko, a glej ga no, ko je spoznal katie, je menil, da na svetu tako ni nič več  lepšega in boljšega. bili so dnevi, ko jo je ljubil. ko ji je obljubljal poroko. a potem se je spomnil, da poroka ni možna, ker je obljubljen isabelli. in seveda, katie, ona je bila kriva, ker ga je zapeljala, kako si je drznila! pa so padli udarci. in ko je naslednji dan prišel, ko jo je spet ljubil, je spoznal, da si ona tega ne zasluži. spoznal je tudi, da ženske prinašajo le križ in težave. in takrat se je osredotočil na to, kar je že od nekdaj ljubil - mafijo.
potoval je po svetu, si nabiral podložnike in zaveznike - nedvomno pa tudi sovražnike. in ko je prispel v brazilijo, že mislil, da se bo ustalil in se pač zadovoljil s tem nizkotnim položajem, ki ga ima v mafiji...
klic.
oče je mrtev.
umrl je ob donu.
don je sedaj isabella.
"obljubljena sta si"
"še en kozarec viskija prosim!"
in ko še tega spije, bo pa najbrž že vedel kako bo naprej, kajne?
ga spije.
"veš kje se kupijo karte za atlantic city?"