nekega dne je v lepi rdeči oblekici, z lasmi spletenimi v kitke, sedela na stolu v prvem razredu in čakala, da pride na vrsto. pogovarjali so se o poklicu njihovih staršev in čeprav tega sprva ni razumela, ji je učiteljica prijazno razložila, da je poklic nekaj, kar tvoj starš počne za to, da zasluži denar. medtem ko so drugi vneto razpravljali o različnih električarjih in ekonomistih, je sama razmišljala kako za vraga se reče poklicu njene mame. ponoči je namreč malo brianno skrbno poslala v njeno sobico in ji naročila naj tam ostane in se za nobeno ceno ne premakne iz nje. potem so se začele dogajati čudne stvari. tuji moški glasovi, nekakšno sopenje in tudi kriki. to se je ponovilo večkrat. vsakič drug moški glas. potem je bila mama zjutraj čisto tiho, kot bi bila osramočena. in potem ji je pred šolo kupila liziko. torej, kako bi se reklo temu početju? ni vedela in nevedna deklica je to povedala na način kakor je pač vedela. vse je opisala, če bi morda učiteljica vedela kaj je to. a je slednja iz takrat deklici neznanega razloga, le začudeno in tudi malce zgroženo strmela vanjo. ostali otroci so bili tiho in učiteljica je pouk po nekaj trenutkih nadaljevala, kakor da mela rjavolaske sploh ne bi bilo.

nekega dne je mama pripeljala domov še enega moškega. ampak nobenega drugega, samo njega in to se je ponavljalo nekaj noči. bilo je čudno, ker so se moški po navadi menjavali, ta pa je bil kar en in isti, pa tudi edini. in čez nekaj dni ga je končno lahko spoznala. dan jones. tako se ji je predstavil s toplim nasmehom. niso ji bile všeč njegove oči. bile so videti tako ostre in hladne. kot da bi bil nasmeh samo zaigran. odkar je spoznala dana, je bila mama pogosteje zdoma in 9-letna deklica je bila bolj kot ne prepuščena sama sebi. mama se ni več menila zanjo, samo dan jo je zanimal. slednjega pa veliko bolj mala deklica. ampak bila je premajhna, da bi se zavedala.

nekega dne, ko je imela 13 let in je že bolje vedela, kaj se dogaja okoli nje, je ponoči prišel v njeno sobo in jo prebudil. dan, mamin prijatelj oziroma njen nadomestni oče, saj je bil z njima že 4 leta. iz njene omare je zmetal na posteljo nekaj oblek in ji ukazal naj se obleče. bila je začudena in prestrašena, a je vseeno ubogala. nato mu je morala slediti ven. mama, s katero v zadnjih štirih letih ni imela nobenega pravega stika, je stala pri kuhinjskih vratih in brezizrazno strmela vanjo. na danove besede, da je 'dolg zdaj poravnan' ni odgovorila. kot tudi ne na prestrašena in jokajoča vprašanje, ki so bruhala iz njene hčerke, ko jo je dan vlekel proti vratom. bila je tiho in pustila da jo odpelje. še nikoli v življenju ni bila tako prestrašena, a je za vsako vprašanje, ki ga je postavila, dobila le klofuto. pristala je v neki temačni kleti z le majhnim oknom, prestrašena in čisto sama na svetu.

nekega dne je dan pripeljal prijatelja. in zatem še enega. in še enega. in vsak si je od nje vzel, kar je potreboval. roke teh moških so se je dotikale na mestih kjer se je ne bi smele. njihove ustnice so si vzele tisto, česar jim ne bi smela dati. a se niso menili zanjo. ne za jokajoče prošnje, ne za roteče poglede. bila je njihova, ko so si je zaželeli in z vsakim obiskom so ji prizadejali bolečino, ki je ne bi smela čutiti. po 7 letih je bila to že rutina. bila je ujetnica 'prijatelja' svoje 'mame', na katero sploh ni več mislila. bila je že dovolj stara, da je vedela, da se je mama z danom zapletla v nečedne posle in dolgove plačala s svojo hčerko. edino čustvo, ki ji je ostalo je bilo sovraštvo. sovražila je vse kar je poznala in mogla. dana, sobo v kateri je bila zaprta, moške ki so si jo jemali, mamo, svoje nekdanje prijatelje. vse. njeno prejšnje, v primerjavi z zdajšnjim prav lepo življenje, je bilo le še bleda senca preteklosti. ni verjela, da bo še kdaj prišla od tu.

nekega dne, ko je imela 21 let, je imela vsega zadosti. odločila se je pobegniti. vse sovraštvo, ki jo je razžiralo od znotraj je usmerila v to, da je takoj ko so se naslednjič odprla vrata njene ječe, pobegnila. in pobeg je drago plačala s strelom v hrbet. kot pozabljena smet je v luži krvi, bog ve koliko časa ležala na cesti in se zvijala v neznosnih bolečinah. čez misli so ji švigale vse žaljive besede, ki jih je bila v zadnjih osmih letih deležna, misli o življenju, ki si ga je želela pa nikoli dobila, vsa bolečina, ki jo je doživela ob zlorabi. vse kar si je želela je bilo, da jo končno zagrne tema in jo vzame k sebi. da bo bolečine konec. potem pa se je od neznano kod pojavil on in jo rešil. dekle na robu smrti je odpeljal v bolnišnico, kjer so ji za las rešili življenje. ko se je zbudila, ga ni bilo več. namesto njega jo je čakal nekdo drug, ki ji je ponudil priložnost za boljše življenje. kmalu je spoznala, da bo morala to živeti na slabi strani zakona in to jo je navdalo s strahom. a je kmalu spoznala, da se ji ne bo godilo slabo. lahko je šla študirat in nasploh dokončala šolanje, kar ji glede na to, da je bila precej pametna ni delalo težav. tudi ko je prišel čas, da plača ceno svojim rešiteljem, je nov umazani posel sprejela z dvignjeno glavo.

nekega dne ni bila več majhna, nedolžna punčka. bila je dekle, polno sovraštva do sveta, ki ji je prizadejal pretekle bolečine. pripadnica ameriške mafije. brianna davis.