kdo bi si mislil, da ima lahko eden navzven najbolj zglednih DI agentov tako zelo zanimivo preteklost. če bi morala ugibati kaj je ramsay počel s svojim življenjem preden ga je srečala, bi sklepala v smeri žalostno razpadlega zakona ter visoke diplome. predstavljala si ga je kot mirnega človeka, pa vendar je bilo na njem zanimivo le to, da je na račun svoje očarljivosti mimogrede najbrž zaplodil kakšnega otroka. zdel se je kot moški umazanih rok s čisto kriminalno kartoteko. juliin šesti čut se ni velikokrat zmotil, ampak v njegovem primeru je popolnoma zgrešila tarčo. le kdo bi si mislil da ima na svoji vesti umor. sama sebi je lagala, ko se je prepričala da gre v hotel del tejadillo zaradi vohunjenja za nekaterimi bogataši, ki so se trenutno nahajali tam. nič drugega ji namreč ne bi moglo ugajati bolj kot toplo sonce, ki je nežno božalo njeno kožo, alkoholni koktajl in občasna osvežitev v sorazmerno hladnem bazenu - in ta kraj ji je ponujal popolno kombinacijo vseh idealov tega dneva. kljub ugodnemu vremenu na zunanjem bazenu ni bilo pretirane gneče. julijini boki so se enakomerno zibali medtem ko se je sprehodila do ležalnika, obsijanega s soncem. svoje le z kopalkami pokrito telo je izpostavila njegovim žarkom, zaprla oči ter se pripravila na popoln odklop od njenega življenja, službe, obveznosti. mogoče je bilo to točno to kar je potrebovala - popolno ignoranco in odtujitev od vsega kar je poznala saj za nekaj kratkih dni. niti v sanjah si ni upala pomisliti na to da bi svojim sodelavcem in na splošno kateremukoli človeku pokazala kako zelo ji že preseda nenehen pritisk, kateremu je izpostavljena vse odkar se je pridružila cubanosom. in ko se je dokončno prepustila relaksaciji, je nanjo padla senca. "ramsay, kako lepo da enkrat za spremembo ti prideš pozdravit mene," je zamrmrala s kančkom sarkazma v glasu. po navadi je bila ona tista ki je začela pogovor, ali, bolje rečeno, ga želela spravit s sabo v kubansko podzemlje. znanje o njegovi zgodovini je je dajalo samozavest, da ji ga bo uspelo spraviti z njegovega agentskega položaja. "si me samo tako prekleto pogrešal ali pa imaš mogoče kakšen drug razlog za to, da si me počastil s svojo prisotnostjo?"

»Veselilo me je, gospod Cabrerra. Lep dan še naprej.« Segel je v roko in pokimal namesto pozdrava, potem pa sedel nazaj za mizo in počakal, da je moški odšel skozi vrata jedilnice. Pogledal je po velikem prostoru, kjer je zajtrkovalo nemogoče veliko število turistov, ki so prišli v ta hotel in ogromno poslovnežev, ki se jim je zdel kraj zelo primeren za sestanke, tako kot njemu. Do konca je spil skodelico kave in poravnal račun, potem pa se vstal in se odpravil v sobo, ki jo je DI najela za nekaj ur. Postelja v apartmaju je bila videti tako čudovita, ampak človek ki je sedel na njej pa ne tako zelo. »Končno, mislil sem da ne bosta nikoli končala.« Premeril je sodelovca ter mu nameril grd pogled. Ni se mu zdelo vredno odgovarjati samo skomignil je z rameni in se odpravil v kopalnico kjer se je preoblekel v  kopalke. Njegove misli so bile tako neurejene, da je imel zaradi njim samo zmes in tako popolno praznino. Avtomatično je odprl vrata in gledal tipa, kako je iz malega kovčka ven potegnil nekaj napravic ter se mu z njimi približal. »Tole pogoltni.« Kot prej je tudi zdaj nezavedno stegnil roko, dobil vanjo nekaj hladnega in to spravil v želodec. Nekaj življenja je pokazal samo, ko je grdo gledal Jasona, ki mu je drugo napravico skrival v rob rob kopalk in je bila čez manj kot minuto nevidna. »Takole.. Zdaj si povezan. Vso srečo.« Aaron je pokimal, si obul japonke ter si vrgel brisačo okoli vratu, ter se odpravil do bazena. Njegov korak je bil počasen, sproščen in se je ujemal z nasmeškom na njegovem obrazu, ko je stopil pred ležalnik na katerem je ležala njegova preljuba draga Julia. »Lepo ga je enkrat za spremembo vsaj začeti, če že ne morem odločati o ničemer drugem.« Obšel jo je in se zleknil na ležalnik poleg njenega. Težko bi rekel, da je bil to načrt. Tokrat ga za spremembo ni imel. Povsem neorganiziran je bil že nekaj dni, natančneje od takrat ko so ga posedli pred šefa in mu povedali kakšne informacije so prejeli od anonimnega klicatelja. »Pogrešal sem te. Ko sem še delal si bila vedno nekje okoli mene, zdaj pa ko imam cele dneve proste, te ni nikjer.«