Obrnil je nekaj papirjev in začel brati. Črne črte so se pomešale, besede so kot nadležne mušice letele okoli njegove glave. Bral je, a je bil z mislimi drugje, zato je bil, ko je prišel do konca, povsem zmeden. Kaj je že pisalo? Odrinil je liste pol metra stran od sebe in si z dvema prstoma pomel oči. Bil je utrujen in nenaspan, postelja ga je mikala in odbijala ob enem. Ampak četudi bi si jo samo želel, čas za počitek zanj še ni nastopil. Vstal je od mize in se spravil pod prho, da bi se osvežil. Zdelo se mu je, kot da je na nogah že stoletja in se ura bliža jutru, ampak kazalci so kazali na enajsto, prav tako kot še vedno živahno dogajanje v baru pod njegovim stanovanjem. Tudi on bo moral pokazati nekaj energije.
In jo tudi je, takoj ko je vstopil v nočni klub, kamor so ga spremljali čemerni pogledi, saj je preskočil vrsto. Kot stalni obiskovalec je imel nekaj privilegijev. Na žalost niso vsebovali telesnih stražarjev, ki bi poskrbeli da se ne bi zaletavali vanj. Bil je topel petkov večer, klub pa po pričakovanjih nabito poln. Kar je bilo dobro, spet po drugi strani slabo. Nehal je stati na mestu in se posvetil neopaznemu iskanju, ki je skoraj takoj obrodilo sadove. Poskrbel je, da so ga porinili proti šanku, da se je rahlo zaletel v rjavolasko, poznano iz slike. No, nekaj je bila slika, spet drugo resničnost. Šok je trajal le sekundo, pa je že imel na obrazu svoj leni nasmešek."Oprosti za tole, nerodnost skušam ponavadi obrniti sebi v prid, pa ne uspeva vedno." Zmajal je z glavo, potem pa si nadel presenečeni izraz."Gospodična Rivero?"

you're gonna lose your own game

bil je eden izmed tistih večerov, ko je čutila potrebo po tem, da se zdivja. pravzaprav je bila to čudna misel za nekoga, ki naj bi bil odgovoren vodja tako zapletene in obsežne organizacije, kot je bila njena mafija, ampak navsezadnje je bila yazmin samo človek in poleg tega ji ni bilo nikoli zares mar, kaj so si ljudje o njej mislili. in hej, njena mafija je delovala odlično! nazadnje, ko se je pogovarjala z očetom, se je ponosno nasmehnil in ji povedal, da je vse skupaj uspela približati starim časom in razcvet mafije je bil nekaj, na čemer je večino časa trdo delala… ampak ne zdaj. zdaj je v eni izmed svojih oblek v spremstvu dveh možakarjev zakorakala v nočni klub in se odločila, da se bo tega večera zabavala. najprej se je odpravila na plesišče, kakšne pol ure pozneje pa se je znašla ob šanku, kjer ji je natakar nemudoma dostavil njeno pijačo… ki se je že v naslednjem trenutku razlila po naključni svetlolaski, ker se je vanjo nekdo zaletel, a bila je preveč dobre volje, da bi dopustila, da bi ji to pokvarilo večer. obrnila se je ter se soočila s parom modrih oči. njihov lastnik jo je v naslednjem trenutku poklical po priimku in najprej se je nasmehnila, preden ga je premerila s pogledom. »gospodična rivero, resno? prosim, naredi mi uslugo in me ne kliči tako,« je po nekaj trenutkih ocenjevanja spregovorila in privzdignila svoje obrvi, »oprosti, ampak ali se poznava?« se je pozanimala in nagnila svojo glavo, medtem ko je z očmi zavrtala v njegove in se spotoma znebila kozarca svoje pijače, ki je bil po njegovi zaslugi zdaj prazen. »vsekakor mislim, da bi se te spomnila, če bi te kje videla. kako  torej veš, kdo sem?« se je nagnila bližje k njemu, da bi jo slišal, ker je bilo v  klubu zelo hrupno.

Njene obrazne poteze so bile iste, prepoznal je vse podrobnosti, nikakor pa se slika ni mogla primerjati z dejansko osebo pred njim. List papirja pač ni mogel pokazati svilnatih las, omamnih ustnic, svetlečih oči in seksualne energije, ki je odsevala iz oblin, ob katerih je pogoltnil slino.  Ampak zbranost od prej se je vrnila in ležerno se je naslonil na šank, ter z pomigom glave pokazal natakarju naj pride sem. »Dve margariti.« Z tem je ponavadi začel. Ženski je naročil dobro pijačo, ki je bila popestritev pri pogovoru, ob enem pa nikoli niso odšle preden kozarec ni bil prazen, to je že ugotovil. Podzavestno se je očitno večina ljudi počutila dolžno spiti nekaj že plačanega. In tako je imel več časa na razpolago. Ni ga mislil zapraviti. »Takoj ti jo naredim, če mi poveš kako pa želiš da te kličem.« Premaknil se je za nekaj komaj opaznih centimetrov bližje, ki pa so bili precej pomembni glede na to, da sta bila malo manj kot pol metra narazen. »To bom vzel kot kompliment.« Imena ji še ni mislil izdati, naj jo malo muči radovednost. Zdaj se je ona nagnila malo bližje k njemu, za to da jo je bolj slišal, ob enem pa je lahko tako zavohal njen parfum. Zakaj kar ne preskočila spoznavanja in odideta med rjuhe? Strezni se, tukaj nisi zaradi sexa! »Mene ne poznate, zagotovo pa ste že slišali za Pedra Lopeza?« V mestu jih je bilo vsaj tisoč, ravno zato je bilo to ime, ki mu je prvo padlo na pamet. »Ni pomembno.« je še hitro dodal. Saj ni bil neumen, da bi na takšno noč, ob spremljavi latino glasbe in sredi odličnega kluba govoril o poslih. Niti ga ni mikalo. Glavo je obrnil proti plesišču in si odpel gumb na srajci. »Samba?« je vljudno vprašal in z prsti zdrsel po njeni podlakti, z še vedno lenim nasmeškom na obrazu in očmi, ki so se mu nagajivo smehljale.

you're gonna lose your own game

privzdignila je obrvi ob njegovem samozavestnem naročilu pijač, od katerih je bila ena očitno namenjena njej. je res pričakoval, da bo to delovalo? margarita se ni nahajala na seznamu njenih najljubših pijač in namenila mu je polovičen nasmešek, medtem ko je natakarju namenila nasmešek. »prosim, naredi to viski zame,« je dejala. spadala je med ljudi, ki so točno vedeli, kaj so hoteli in kako to doseči. njene oči so se vrnile na rjavolasca in sama pri sebi se je nasmehnila. »ime mi je yazmin,« se je odločila po par trenutkih, ko ga je merila z ocenjujočim pogledom. bil je privlačen. morda ne ravno iz kube, ampak obenem vsekakor ni bil zgolj turist. nekaj je bilo na tem, kako jo je opazoval. nekaj, zaradi česar mu ni popolnoma zaupala. samo skomignila je z rameni ob njegovih besedah. bilo ji je precej vseeno, kako bo to vzel – morda niti ni bil tako daleč od resnice, navsezadnje se yazmin nikoli ni obotavljala dati človeku komplimenta, če si ga je zaslužil in moški pred njo je bil… prvovrsten, vsekakor. z ničemer mu ni dala vedeti, o čem razmišlja – namesto tega je segla po svojem kozarcu in ga na dušek izpraznila. znala je nositi svoj alkohol in vsekakor je poznala svoje meje. »pedro lopez?« se je nenadoma namrščila in vanj uprla prediren pogled, potem pa zmajala z glavo, ko je preklical svoje besede. »ne moreš reči nekaj takšnega in se potem odločiti, da ni pomembno,« ga je podučila. kaj za vraga je hotel? ko je nakazal proti plesišču in spregovoril, si ni mogla pomagati, da se ne bi zasmejala. »samba?« je ponovila in potisnila pramen temnih las za uho. »ne vem, če bi zmogel plesati sambo z mano, neznanec,« se je nagnila proti njemu zgolj toliko, da je slišal zamrmrane besede in so njene ustnice za trenutek ošinile njegovo uho.

Iz neznanega razloga mu je bila njena odločnost všeč. Zaradi tega je verjetno lahko vodila celotno mafijsko organizacijo. Oziroma bi lahko vodila, zato je bil on tukaj. »Me veseli.« Drugi koktajl je pustil na mizi, točno je vedel kaj bo z njim. Natakarju ga je vrnil, potem pa skorajda nevidno pokazal na žensko, ki se je pogovarjala z nekim čudnim tipom in izgledala precej nezadovoljna. Ko je dobila njegov koktajl v roke, pa se je njen obraz razjasnil. Pogled je obrnil stran od drugega konca šanka in počakal nekaj trenutkov, da ga je lahko premerila. Gledala kot da je na kakšnem tekmovanju, ona pa je sodnica. In po nečem v njenih očeh se je izkazalo, da bo lahko šel naprej. Za trenutek. Potem se je namrščila in rekla nekaj, zaradi česar je vedel, da je dobil njeno pozornost. Ni je mislil takoj pogasiti, vsega se je loteval počasi in temeljito. »Pravkar sem, nekaj drugega mi je zmotilo pozornost.« Ona in to je jasno nakazal z očmi. Ter glasba, ki je donela v ritmih sambe ter ga vabila na plesišče. Bil je tudi kubanec in zato nikakor imun na dobre ritme ter ženske, ki so znale plesati na le te. »Poskusil bom.« In oblečen je bil v kavbojke ter preprosto srajco, zato ga glede udobnosti in gibljivosti ni skrbelo. Zagotovo pa se ni počutil negotovega. Izgledal je mogoče kot anglež, plesal pa je kot kubanec, to bo kmalu ugotovila. Prijel jo je za roko in z drugo pokazal na sredino plesišča, nekateri ljudje pa so se še priročno umaknili in jima naredili pot. »Yazmin, brez skrbi, saj bom jaz vodil.« jo je še malo dregnil, če je bila tekmovalna jo bo to spodbudilo, sicer pa bo prisrčna šala, čeprav je resno mislil z tem da bo glavni. Drugače ni znal plesati.

you're gonna lose your own game

vanj je še vedno upirala deloma ocenjujoč pogled. navsezadnje je bilo na njem nekaj posebnega in sama pri sebi se je nasmehnila, ko je opazila, kaj je storil z odvečnim koktejlem. ni bilo ravno nekaj, kar bi videla vsak dan… a po drugi strani je bil morda samo eden izmed tistih moških. vsekakor je upala, da temu ni bilo tako – nič ni imela proti zabavi, ampak nikoli ni pristala na to, da je bila zgolj še ena izmed trofej. preprosto ni bila takšen tip človeka. »vsekakor znaš z besedami,« se je nasmehnila; tokrat mu je podarila enega izmed svojih očarljivih nasmeškov, ko je njegov pogled zdrsnil po njej. pa ne da ji to ne bi laskalo – ampak moški je moral na njej uporabiti kaj več kot samo nekaj sladkih besed, da ji je prišel do živega. skomignila je z rameni ob njegovih besedah, potem pa se je nasmehnila – tokrat izzivalno. »to bi pa vsekakor rada videla,« mu je pomežiknila, nato pa se napotila proti plesišču in že čez nekaj trenutkov stala na sami sredi ter vanj upirala isti izzivajoči nasmešek. pogleda ni odvrnila od njega in ponudila mu je dlan. njena različica sambe je bila morda malenkost bolj umazana od tiste tipične, ampak navsezadnje je dvomila, da bo imel kaj proti. »pokaži mi, kaj znaš,« se je zasmejala, vsekakor ne popolnoma resno. situacija jo je zabavala in ko je premaknila svoje telo v ritmu glasbe, je ugotovila, da bo to bolj zabaven večer, kot je pričakovala.

Vprašanje v njenih očeh je bilo dobro vidno, ampak razložiti ji ni mislil. Mogoče kdaj drugič ali pa če bo vprašala. Čez nekaj trenutkov je že pozabil na ta pripetljaj in se je smejal njeni ugotovitvi. Vaja dela mojstra. Ampak seveda tega ni mislil omeniti na glas, če je kaj neprimerno je to hvaljenje z drugimi ženskami.
Dobil je željen nasmešek, sprejela je njegov izziv, čeprav ga je še vedno podcenjevala. »Poskusil te bom ne razočarati.« je obljubil in se pri sebi smehljal. To bi rada videla, ampak poskrbel bo, da bo skušnjava prevelika da bi imela odprte oči. Postavil se ji je nasproti in njeno dlan je ujel v svojo. »Ne zaostajaj.« Njeno telo se je premaknilo, njegovo tudi. Ovil jo je z svojo roko, ko je stopil ob njen bok, ter se z ustnicami približal njeni rami. Ni se je dotaknil, to ni bil njegov namen. Drugo roko ji je položil na pas in premaknil boke skupaj z njenimi. In se potem umaknil, ter se sprehodil zadaj nje, da so se ljudje umaknili in jima dali prostor. Zdaj se bo lažje premikati. No, lahko bi se že začel. Položil ji je roko nazaj na pas in pozabil na še tisto nekaj malega spodobnega prostora, ki bi moral biti med njima. Od tukaj naprej, je bilo redkokaj primerno za otroke. Kubanski ritmi so bili vedno hitrejši in osnovni koraki mu niso več zadostovali. Vajeti, ki jih je trdno držal, je še malo napel in poskrbel, da ji ni bilo dolgčas, ob enem pa se je lahko sprostila. Prste je zapletel v rjave lase, ter jo med ugotovitvijo da so še bolj svilnati, nagnil nazaj, z drugo roko pa ležerno zdrsel od vratu do popka in od tam do stegna, nakar jo je potegnil k sebi. »Aaron.«

you're gonna lose your own game

zdaj se je zasmejala, medtem ko je potisnila pramen temnih las za uho. »poskusil?« je ponovila in se nasmehnila, »to ne zveni ravno obetavno,« se je zasmejala in ga s svojimi besedami podražila. navsezadnje je bila dovolj svobodomiselno bitje, da je puščala vse možnosti odprte in tale rjavolasec pred njo ni bil prav nobena izjema. bila je tipična kubanka, kar se je tega tikalo – rada je plesala, na plesišču se je počutila kot doma in nase je vedno privlačila poglede. bila je popolnoma brez sramu, hkrati pa dovolj skrivnostna in nepredvidljiva, da je bila zanimiva. sama pri sebi se je nasmehnila ob njegovih besedah, ampak ni se odzvala. rada je imela ples; imela ga je v krvi in ko je zaslišala glasbo, sta za nekaj trenutkov obstajala samo onadva. bil je dober – dovolj dober, da je pozabila na vse ostalo in se samo prepustila, ne da bi se točno zavedala vseh svojih potez in dejanj. plesala je – to je bilo dovolj, v tem je bila dobra. in potem se je nenadoma znašla tik ob njem in njegovo ime je končno zdrsnilo iz njegovih ustnic. njena noga je spolzela po njegovi, ko se je ozrla v njegove oči. »torej, aaron, mi boš zdaj povedal, zakaj si me poiskal tukaj?« je zamrmrala v njegovo uho. ni bila neumna; iskal jo je; vedel je, kdo je bila. ni mu dala priložnosti odgovoriti na besede, ker se je že v naslednjem hipu odrinila od njega in zapeljivo zvila svoje telo v ritmu glasbe.

Šele, ko sta se malo ustavila je začel globoko dihati. Ali pa je to bilo zaradi njene noge, ki je drsela po njegovi in poskrbela da ni mogel misliti na nič drugega kot na njeno golo kožo ob njegovi. Ni bila dobra samo pri plesu. Komaj je slišal njeno vprašanje in ko ga je, se je že odmaknila. Bila je blizu, zato bi besede lahko slišal kljub glasni glasbi, ampak koncentracija ga je pustila na cedilu. Še zdaj je bila na dopustu, toda vsaj telo ga je še vedno ubogalo. Recimo. Tako zapeljivo se je zvila, da je moral napeti vse sile, da se je obdržal. Ampak se je in stopil je k njej, ter jo ponovno zavrtel, potem pa z koraki poskrbel da mu ni spet ušla vse do konca glasbe. Ki jo je bilo še prehitro konec. Na plesišču se je počutil svobodnega in močnega, ko pa je glasba potihnila se je nanj spet zrušila vsakodnevna utrujenost, ki pa je ni smel kazati. Široko se je nasmehnil in se narahlo priklonil, z pogledom pa jo izzival, če si mu drzne reči, da ni uživala. Ampak trenje ni trajalo dolgo, saj jo je odpeljal do separja, ki je bil začuda prazen. Ali pa to tudi ni bilo tako čudno, mulci ki so napol ležali tukaj so se pobrali takoj ko so videli Aaronov pogled. »Tokrat ti ne bom naročal pijače. Jaz bom gin in tonik, kaj ti prinesem?« je vprašal, ko je sedla. »Če že želiš odgovor, bom poskušal vse malo izboljšati z pijačo.«